LJUBLJANSKI ČASNIK.
m. 39.
I petih 23. Maiiga serpana.

„Ljubljanski časnik" izhaja vsak teden dvakrat, in sicer vtorik in petik. Predplačoje se za celo leto pri založniku Jožefu Blatniku 6 gold., za pol leta 3 gold., za četert leta 1 gold. 30 kraje. Za polletno pošiljanje na dom v Ljubljani se odrajta še 15 kraje. Celoletno plačilo za pošiljanje po cesarski posti znese 7 gold., za pol leta 3 gold. 30 kraje., za četert leta 1 gold. 45 kraje. — Vsaka cesarska pošta prejme naročilo in denar, kteri more po novi postavi frankiran biti.
Vradni tlel.
Spraznjene vikariat v Hinah pod patronatom Sitiške grajšine se je kaplanu v Železnikih Florianu Mulaju podelil, ker je bil vikar Blaž Urbania penzioniran. Ljubljana 12. julija 1851.
Razglas.
C. kr. deželne komisije za oprostenje zemljiš na Krajnskim glede ravnanja s prijemši-nami, ktere gre odškodovati, kadar je posestvo opravičenega in dolžnega zemljiša v eni osebi zedinjenjo.
Vis. ministerstvo notrajnih oprav je dogovorno z ministerstvoma pravosodja in denarstva z razpisom 3. julija 1851 št. 14,412 to le določiti za dobro spoznalo:
Po zedinjenju posestva opravičeniga in dolžnega zemljiša v eni osebi djansko prejemanje in posestvo davšin, ktere znajo predmet od-škodbe biti, po vzajemnjenju vgasne, in to posestvo se ne more več ponoviti, ker je postavna odprava teli odrajtoval s tega časa nastopila.
ISe more se tedaj odškodba v tacim primer-ljeju glede odpravljenih urbarialnilv in dese-tinskih prejemšin ne od podloženega kakor tudi ne iz deželnega zaklada terjati, ker s hipa zedinjenja nobenega predmeta več ni,za kterega bi se odškodba dala, in ker tisti, kteri bi se za njo oglasil, popolnama čisto zemljiše v posestvu ima in vživa, timveč pa basen svobodnega ravnanja z njim prejel je.
Popolnoma tajista razmera nastopi tudi pri zedinjenju posestva podloženega in opravičenega zemljiša v eni osebi tudi glede pravice, davšine od premene posestva prejemati, in če je bilo tadaj 7. Septembra 1848 posestvo podloženega in opravičeniga predmeta v eni osebi zedinjeno, se imajo prejemne pravice kot po ozajemnjenju ogasnjene misliti, in niso več predmet odškodbe ali objavljenja.
V Ljubljani 10. julija 1851.
Predsednik:	Tajnik:
Dr. Ullepič 1. r. Dr. Schoppl I. r.
gosposka davšina od premene res in pravno prejela.
Ker se pa zavoljo nekoliknega ali popotnega pomanjkanja javnih knig ne more tabularno dokazati, daje bilo posestvo premenjeno, se je zastran tega danih postav deržati.
V Ljubljani 10. julija 1851.
Predsednik:	Tajnik:
Dr. Ullepič 1. r. Dr. Schoppl 1. r.
Ilasglas
c. k. deželne komisije za oprostenje zemljiš na Krajnskim glede likvidiranja odškodbe de-setiga denarja.
Visoko ministerstvo znotranjih opravil je z razpisom 3. julija 1851 št. 7,884 dogovorno z ministerstvoma pravosodja in denarstva določilo, da se imajo v posrednjo prerajtovanje zavoljo izvedbe odškodovila za davšine od premen samo tiste premena posestva jemati, glede kterih se resno prepisanje v gruntnih bukvah ali pred 7. Sept. 1848 storjeno za-prošenje za prepis posestva dostojno dokaže.
Tiste premene posestva, ktere se ne morajo tako dokazati, se imajo samo izjemoma in s pogodbo v omenjeno posrednjo prerajtanje vzeti, da se razun premenjenega posestva tudi popolnoma verjetno dokaže, da je zemljiš na
21. julija 1851 bo v c. k. dvorni in deržavni tiskarnicina Dunaju XLVII. del občniga deržavnega zakonika in vladnega lista in sicer v edino-nemškem, kakor tudi v vsih dvojnih izdanjih razun romansko-nemškega izdan in razposlan. Zapopade pod
Št. 168. Razpis ministerstva za kupčijo, obertnijo in javne stavbe od 26. junija 1851, po kterem se razmera parobrodništva avstri-janskega Lloyda k c. k. deržavni poštni napravi naznani.
Št. 169. Razpis ministerstva za denarstvo od 27. junija 1851, o predpisu glede prodajanja soli po ponižani ceni, kemiške izdelke napravljati.
Št. 170. Razpis ministerstva za kmetijstvo in gornijstvo od 10. julija 1851 , po kterem se meje vodstva gojzdniškega okraja Veličke vstanove.
Št. 171. Razpis ministerstva za denarstvo od 15. julija 1851, po kterem se, po najvišjem sklepu od 26. junija 1851 odločena občna vravnava cene soli in cena nje v nekte rih solnicah in zalogah naznani.
19. julija 1851 so bili ravno tu sledeče dvojne izdanja občnega deržavnega zakonika in vladnega lista tečaja 1850 izdane in razposlane :
XLII. del v slovensko-nemškem, LI. del v madjarsko-, slovensko-, horva-ško-, serbsko-nemškem.
LXXX. del v slovensko-, poljsko-, in serb-sko-nemškem, in CLXIV. del v česko-nemškem. Pregled zapopada je bil že pri razglašenju edino-nemškega izdanja naznanjen. Dunaj 20. julija 1851. Od c. k. vredništva občniga deržavniga zakonika in vladniga lista.
levradni tlel.
Pasji davek.
Mnogo se sliši govoriti v pasjem davku, kterega je poslednje dni ljubljansko mestno svetovavstvo vpeljalo. Večidel mestnjanov to naredbo hvali, vendar pa so tudi ljudje, kterim ne dopade in ki jo grajajo rekoči; „Te daj ljudje še nimajo dovolj davkov, da jih še eden druzemu med sabo nakladajo. Slišali smo tudi od necega gospoda sledeče besede: „Ivako nepravičen je vendar ta davek, na gosposkega psa, ki se povsod priljudno obnaša in nobenu škode ne dela, se ravno tak davek
naloži, kakor na kakega požrešnega potepina." Naleteli smo tudi na necega človeka, ki je terdno verjel, da bodo denarje, ki se bodo iz tega davka nabrali, gospodje sami v svoj žep spravili, sicer pa bi bil zadovoljen z davkom. Tako pa se godi povsod, vsako reč, naj je še tako dobra in koristna ima svoje sovražnike, vsim nobeden ne bo vstregel.
Če pa človek dobro premisli, kaj je in kaj namerava pasji davek, mora ako če pravičen biti, z nami poterditi, da so mestni svetovavci prav imeli, da so ga vpeljali. Čimu je pač toliko nepotrebnih psov, da se jih človek na ulicah včasih že skoraj vogniti ne more? Po kaj bi se nek že skoraj vsak fantalin, kteremu se včasih palčevine po trebutu delajo, z njim bahal? Zakaj bi revčiki stradali in psi iz lončikov kavo žerli? Kar se psom odtegne, to pride ljudem v dobro.
Da se pa davek na vse pse brez razločka razširi, je tudi prav, ker je nemogoče mejo storiti med potrebnimi in nepotrebnimi, med gosposkimi in druzimi, in hoče mar gosposki pes mem druzega prednost imeti? Naj tudi psi med sabo enakopravnost vživajo. Komur je pes potreben, bo davek rad in tudi lahko od-rajtal, komur ni potreben, naj ga proč da, ako se noče davku podvreči. Davšine pa ne bodo gospodje v svojo žepe shranovali, ampak ober-nula se bo za potrebne reči, bolj potrebne kakor so psi, za ponočno svečavo po mestu, za tlak, za šole itd.	F. C.
Avstrije prihodnjost.
(Dalje.)
XIV.
Desiravno smo v zadnjim sostavku skazali, koliko pripomore vstavna vladna podoba dobra osnovana in resnično rabljena moči in blago-stanosti deržave, bi vunder napčno bilo molčati od mnogih zaderžkov, kateri se pod verham morja skritim skalam enako deržavni barki v pogubo nastavljajo, ako mornarji niso po sku-šni vajeni jo previdno tako vižati, da sročno in ponosno po visokim morju plava. Tam smo že omenili, da se poštenimu možu nikakor ne primeri težavo teh zaderžkov čez mero pomnožiti, da ni hvale vredin, če skusi skazati, de je pri nas vpeljava vstavne vlade clo nemogoča in po takim djanju tako potrebno zavu-panje deržavljanov do vlade žali. Tacih namenov se mi skerbno ogibamo, po cesarski milosti, podana vstava nam je častiti dar, kateriga smo z hvaležnim sercam sprejeli, kate-riga hočemo tudi v prihodno zvesto hraniti, terdno prepričani, de je na podlagi edinosti in enakopravnosti osnovana vstavna vlada v stanu razne narode avstrijanskiga cesarstva bolj na tanjko bolj osko vezati kakor absolutizm ali samoderžna vlada poprejnih časov. Zaderžke, ki se popolni vpeljavi vstave avstrijanske deržave v bran stavljajo, bomo poznej pretresli, zdaj mislimo sploh težave našteti, katerim bi se vtegnila kakorkoljšna vstavna vlada ogibati. Zaderžki , ki se vstavni vladi na pot stavljajg
so mnogoverstni, so nekterikrat silno težavni, vunder v resnici niso nikoli nepramagljivi, da le oboje, vlada kakor ljudstvo nikoli od poti pravice in razsvitljene politike ne niakne.
Prava temeljna podlaga vstavne samovladije, brez katere mi si jo nikakor misliti ne zamo-remo, brez katere ona zmirej le prazna beseda ostane, je zavupanje ljudstva do vlade, je ■pokornost veljavnim deržavnim postavam, je iskrena domoljubnost in vneto obnašanje der-žavljanov za povzdigo in slavo lastne domovine, drage vesoljne deržave. Ce ti stebri pod-perajo vstavno vlado, bo ona nar važnejši zoperstavke ne le začasno z silo premagala, temuč se bo v spomin celiga ljudstva tako globoko in terdno vkoreninila, da se zvunajni sovražnik nikoli ne bo prederznil določene meje preskočiti, da se notrajne stranke katerih veči del pod vstavno vladno podobo najdemo, gotovo bale bodo mir in spravo der-žavljanov z puntam ali silno vstajo dražiti.
Če se pa le edin teh stebrov omaja, če zaupanje ljudstva do vlade oslabi, če kaki del deržavljanov postavam pokornost odreči ali clo se poganja zvezo raztergati, če narodno gibanje bolj gori za povzdigo in slavo last-niga naroda kakor za moč celote — bi bila prazna misel od vstavne vladne podobe kaj koristniga za vesoljno deržavo pričakati, zvesta raba njenih postav in navad bi notrajnim in zvunajnim sovražnikam orožje v roke ponudila v brezdnu grozovlade mir in srečo vsih ljudi popolnama potopiti.
Pri tem bi pa terdili, de tudi v deželah, kjer se domoljubni in izobraženi deržavljani vstavne vlade vredni skažejo, konstituciona-lizmu ne manjka mnogih spodtiklejev, kateri če se ravno neskušenim ne tako važni zdijo, bi vunder vtegnili clo lahko javni mir žaliti. On deli deržavno oblast, katera je samoderžnimu vladarju celo v roke dala, med vladarjem in ljudskim poslancam saj v nekaterih razmerah tako, de brez prave in serčne sloge oboje oblasti se clo malo koristniga za celo deržavo zgoditi zamore. Sicer v teoriji bi se taka razdelitev clo lahka in nikakor nevarna zdela, v djanju nam pa skušnja, mati vednosti, dostikrat kaj drugiga razodeva. Lahko se prigodi de zastran kake neizmerno važne naprave krona popolnama nasprotno in morebiti bolj pametno in prevdarjeno terdi mem tiga, za kar se poteguje večina ljudskih poslancov. Če tedaj krona svojiga sklepa v nemar pustiti ne more, in če se deržavni zbor tudi pregovoriti ne da, če na novo pokličani poslanci sklepe raspuše-nili zopet poterdijo — kako se bo reč razvozlala, kdo se bo vmaknil? kdo bi v taki pravdi sodbo izrekel? — Naj bi nam nobedin ne odgovoril, de se take raspertije bati ni, de se bo večina pametnih poslancov kroni v kaki temeljni misli terdovratno zoperstavljala. Žali bog nam nakaže zgodovina obilno izgledov taciga obnašanja desžavnih zborov v raznih deželah, kateri mnogokrat razpušeni in zopet poklicani se le ene stopince niso vmaknili.
Dosto bi vedli našteti lakih izgledov, ali nimamo ne prostora ne časa ne namena od tele reči obširnejši se glasiti. Drugi bo rekel: „V „takih primerlejih naj se čuje kaj vstava pra-„vi, saj imamo zato vstavno pismo, da vemo „kaj kroni kaj ljudstvu gre, ako se ono od 3)nobene strani ne žali se bo gotovo vse prav „po lepim in mirno poravnalo." — Tudi te besedice se v teoriji prav dopadljive skažejo, znano je pa vunder de tu in tam v djanju veljale niso. — Vsako vstavno pismo naj bo še tako modro in previdno iskovano, ostane le človeško delo in ne bo zmiraj proslo zmot izreke. Naj so postavodajavci še tako skerbeli jasno in nedvomljivo govoriti, morebiti bi se vunder kaki paragraf med vstavne verstice
zmuznil, katerigo bodo ti tako, drugi clo drugač razlagali.
In nekterikrat je ravno tale paragraf lako važni, de na njim ko na tanjki niti cela vstava visi. Z §. §J. človeških postav in vstav je čudna reč, že zastran knjige splošnih deržav-Ijanskih postav vemo, da se dostikrat dva nasprotna dohtarja ali pravdnika na eni in ravno tisti <§. opirata. Če je tudi to zmešno vunder sploh škodljivo ni; ker zagovarjata svojo pravdo pred sodnikam, 011 že ve in bo izrekel, kateri pravo terdi kateri krivo. Kje se bo pa najdel zastran razlaganja kakiga dvomljiviga vstavniga paragrafa sodnik, kateri bi bil, kakor se sploh pravi kompetent katerimu bi se ne moglo reči, de pro domo sua govori. Tukaj le Hog soditi zamori, ali če on sodi, je sodba veči del vsim ojstra. Tudi v tej zadevi nam primerjenih izgledov ne manjka. Znano je kako so se na Francoskim v letu 1830 ne samo časopisi nasprotnih politiških strank, temuč tudi poslanci udji deržavniga zbora z ministri kralja Karlna X. zavolj poinembe in iz-laganja §. 14. sočasne vstave francozkiga kraljestva prepirali. Dan 1. mesca sušca ti-stiga leta je kralj ljudskih poslancam svoje misli odkritoserčno na znanje dal, dan 21. sušca mu je bil oznanjen odgovor ravno na-sprotin politiki svojiga ministerstva. Urno razpusti zbor in ukaže nove volitve. Mesca rož-niga cveta so bile vse volitve dognane in naj-dli so se skoro vsi tisti 221 poslanci zopet zvoljeni, ki so poterdili poprej omenjeni kroni nasproten odgovor deržavniga zbora. Kaj je ostalo tedaj timu vladarju, ko je vidil tako v nemar pušeno svitlobo svoje kraljeve krone? Poprijel se je tistiga §. 14, razglasil je kra-Ijevne naznanila 25. maliga serpana. Zdaj se dvigne v Parizu grozoviten punt, kraljev-na moč oslabi iz raznih vzrokov, in franco-zka dežela tako mirna in srečna dosihinal se na novo vtopi v nesrečnim brezdnu neskončne prekucije, iz kateriga še dan današin išc rešno pot. Tode ni nam treba tako daleč nazaj segati, čujmo kako se dans v Parizu prepirajo modri in v politiki dobro vajeni možje zavolj pomembe §>. §. 5, 45, 111. vstavniga pisma francozovske republike. In vunder so eni narod, imajo stoletno slavno zgodovino in šest-desetoletno šolo javniga politiškiga gibanja in štejejo med seboj, mnogo mnogo mož prebri-saniga uma in domoljubniga serca. Ho tedaj morebiti kdo terdil, de je kako vstavno pismo samo zase v stanu varvati, da deržava zno-trajnim razpertijam v rop ne pade.
Vodivna misel vstavne vladbine podobe je tudi, de je vladar posvečen nerazžaljivinne-odgovorljiv, de je izvedivna oblastvceli der-žavi le ena in nerazdeljiva, de ona le vladarju gre, ki jo po odgovorljivih ministrih in njim podložnih vradnikih izveduje. Vladar zvoli in spusti iz službe ministre popolnama prostovoljno, tako de pri svoji volitvi clo na nobene postave vezan ni. Oni so odgovorljivi krone svetovavci, tedaj je vsaki naredbi treba razun vladarjeviga podpisa treba tudi podpisa saj eniga odgovorljiviga ministra. Navada je tudi sploh de en minister ali celo ministerstvo odstopi, ako so sklepi večine poslancov deržavniga zbora namenam to je politike ministerstva nasprotni, ker pravijo de deržava po glasu svojih poslancov hoče naznaniti, da so sočasni ministri javno zavupajne zgubili, in se tako vladarju deržavno vošenje naznani, da bi on dovolil druge svetovavce v svoj zbor poklicati. — Tudi te besede kakor vodivne misli vstavne vladbine podobe se v teoriji prav lepo berejo in slišijo ali v djanju jim nasledvajo ne po redkim clo važne težave. Večino kakiga zbora storijo po pravim tisti glasi, zavolj katerih mnenje ene stranke preseže število dru-dih udov ki nasprotno terdijo. Postavim kaki
deržavni zbor bi imel 402 udov, v kaki zlo važni postavni predlogi bi stalo na strani ministerstva poslancov le 181, iu 221 bi se jih dvignilo nasproti, bi bila večina v tem prinier-leju le 40. Ta večina je pa dostikrat še nižja in se je že primerilo, da je večina manjšino presegla le za kake 3 ali 4 glase.
Prašamo tedaj mirno vsakiga umniga in po-šteniga moža, je morebiti taka pestšica deržavnih poslancov v resnici tako nezmotljivi vir politiške znanosti, da bi se je moralo celo dozdajno ministerstvo z svojim mende dobro prevdarjenim in deržavi morebiti v resnici bla-gonosnim politiškim ravnanjem vmakniti. Čudno je da so se enkrat tako branili papežu božjimu namestniku v cerkvenih rečeh nezmotljivost pripustiti, in zdaj bi kaka množica naj bo še tako razsvitljenih mož v politiških rečeh pravico imela se kakor nezmotljiva skazati. Ali so prenapeti prijatli takih misli dobro pre-vdarli kam taka nanaglama vsiljena prememba kakiga ministerstva pelje? Komaj je morebiti krone odgovorni svetovavc v svojim minister-stvu potrebne naprave dobro prevdaril in vpeljavo osnovati začel — mora odstopiti in na pol dokončano delo nasledniku izročiti, ki bo morebiti dozdajno pot popolnama zapustil in svoje misli clo po novih postava izpeljati skusil. In kaj veči del taka prememba pomaga. Staro ministerstvo odstopi novo nastopi, poprejna nasprotna stranka je zdaj vodivna, in prijatli stariga ministerstva se vsedejo na nasprotne klopi. Zdaj se poprejni boj na novo začne, samo de so vojšaki strani spremenili. Možje ki so deržavno veslo v roke dobili navadno ravno tako ravnajo kakor predniki, katerim so ga zavolj enaciga ravnanja iz rok vzeli, ker spoznajo da se od zgor reči vse drugači kažejo, kakor od zdol. Kaj pa tegne tako neprenehama si sledijoče politiško gibanju miru in stanovitni blagostanosti cele deržave.
Gospodarjenje večine v sredi deržavnih zborov, akoravno je v vstavni vladni podobi vko-reninjena in bi napčno bilo nasprotno terjati, ima nekterikrat nasledke ki bi vtegnili javnimu redu nevarni biti. Postavimo de večina kakiga zbora se zvesto in stanovitno vlade derži in njene preloge netredno v sklepe spremenuje bo menda premagana manjšina ali tako imenovana leva stranka rada in z resničnim po-čutkam v zdaj za vse veljavni sklep dovolila, kakor terja temeljna misel konstitucionalizma, da se mora majnšina večini umakniti. Če se je leva stranka že dolgo zastonj poganjala, kake glase na svojo plat pridobiti, in previdi de je in ostane na borišu deržavniga zbora zmagana, urno si levičniki, katerim je gibanje potrebni življenja element, kaj drugiga zmislijo. Pravijo namreč sredi in desni strani: Iles je, tukaj imate vi večino števila vaših glasov, mi imamo manjšino, ali za nami imamo mi ljudstvo. Mnogi izgledi kažejo de politiške stranke množico ljudi; ki z njim poteguje, se prederznejo klicali ljudstvo, poza-bivši de to ime gre le zapopadku vsih deržavljanov. Tako obnašanje pa vabi tisli kos ljudstva se z orožjem v rokah dvigniti posta-vodavni in izvedivni oblasti nasproti, in od tod izvirajo silni punti, se rodijo prekucije. Že to je napčno in ne prinese praviga prida, če bi kdo mislil de ima deržavni zbor poglavitni namen pazljivo gledati na vsako stopinco, katero vlada stori, in tako kakor se pravi kontrola biti vladnimu djanju. Ljudski poslanci niso, kakor bi bilo morebiti nekterim všeč že eo ipso vladni nasprotniki in niso poklicani vladi spodtiklejev staviti, temuč če hočejo v resnici kaj koristniga in stanovitniga stvariti bi se vtegnili bolj obnašati kakor neodgovor-ljivi svetovavci, po katerih bi vlada zvedla iz čistiga vira prave potrebe ljudstva. Le če ljudski poslanci z kronimi ministri vred v zlogi
in spravi se trudijo za javni prid, je kaj dočakati od vstavne vJadne podobe, iz gole op-pozicie pa in terdovratne odrekljivosti je deržava še clo malo dobička prejela. Izgledov našteti treba ni, exempla sunt odiosa.
Zakaj pa smo se pri težavah, ko deržavi vstavno vladani če ne pogubo vunder nevarnost žugajo, tako dolgo mudili? — Je li morebiti naši namen skazati, de vstavna vlada zadevam in naturi avstrijanskiga cesarstva primerjani ni? — Tega nikakor ne. Sprejeli smo z hvaležnim sercam obljubo vstavne vladne podobe dano od miliga cesarja Ferdinanda v letu 1848, ko zvesti vojšaki smo se zbrali pod banderam vstave 4. sušca 1849, katere se deržati je naša dolžnost je naše veselje. Prepričani smo do globočine serca, de je ona terdno vezalo po katerim so zdaj mnogi narodi cesarstva nerazdeljivo v eni deržavi ze-dinjeni, prepričani smo da ona za njih bogati vir deržavne moči in sreče skerbi. Govorili smo obširnejši od tej reči, da bo v stanu vsaki pošteni mož odgovoriti vprašanju: ali smo ie vredni tej mizi pristopiti? Ne praša se, ali je vstava 4. sušca 1849 sploh za nas, praša se le ali je že zdaj za nas. Se jih ne manjka, ki natolcvajo vlado, da misli svoje besede kriviti, še iše priveržence v tmini lazijoči duh nezaupnosti in razpertije. Vunder to je laž resnični pa čeravno žalostni je odgovor: še nismo vredni. Pogosto beremo v časopisih skrito nakazane ali pa očitno izrečene želje in vprašanja zakaj naše vstavno pismo v vsih še ni popolnama oživljeno, zakaj ni deržavniga zbora, zakaj ni deželnih zborov, i. t. d. Brez de bi posebne sedajne razmere cesarstva pretresli nam že to kar smo sploh zastran vstavne vladne podobe omenili skaže, de bi brez nevarnosti ne bilo zdaj celo vstavo vpeljati. —
Naj bi vsak skerbno prevdaril besede cesar skiga naznal, vvoda v vstavno pismo 4. sušca 1849, ki se glasijo takole: Avstrijanski narodi! Zbirajte se okoli svojiga cesarja, ob dajte ga z svojo obdanostjo in djansko pomočjo in deriavna vstava ne ostane mertva čerka. — Sežimo v našo vest in odgovorimo: so morebiti že vsi tukaj nakazani pogoji dopolnjeni, da naša vstava ne ostane mertva čerka. In če ne, se smemo mi pretožiti?
(Dalje aledi.)
Austrijansko cesarstvo.
Ter s t. Ni davnej kar so Terstjani čudo-vitno gledali mornarja amerikanskiga iz Pirana u Istrii. On, ki jo je bil potegnul čez morje strahu, da bi ne bil vojak u domačih krajih, je sedaj amerikanski vojaški mornar. Pride na terg, kjer se prodajajo ribe, pogledava okoli, in zagleda, kar išče — stariga ribča, svojiga očeta; se mu približa in ga pozdravi. Starčik ga ne pozna ter ga popraša: ali želi morde rib kupiti? Sin mu odgovori: Kaj, pre dragi oče! ne poznate več svojiga sina? Na to ga objame, poljubi in mu reče: „MiIi moj oče! ne bo vam treba več rib za prodaj loviti, ker sim tudi u daljnih krajih na vas mislil." Na to si odvije velik pas poln križnih tolarjev (kolonatov) s života in ga očetu poda. Veselje starčka si vsak lahko misli. Bog daj takimu sinu svoj blagoslov vselej in povsod.
(Novice.)
Štajarska.
V Celju je v žalost ondašnjih gorečih domoljubov bravno društvo nehalo.
Horvaška.
„Narodne novine" pišejo: Kakor slišimo, je visoka vlada že sklenula, da se ima telegraf iz Zagreba proti granici do Zemuna narediti, dela za to napravo se bodo skoraj začele.
*	Iz Karlovca se naznani, daje ondi 11. t. m. toča vse pokončala. Šla je sama suha, tako debele in toliko jo je padlo, da se naj starji ljudje kaj tacega ne spomnijo. Zovolj tega je ondi tudi cena žita poskočila.
Avstrijanska.
.Ministerstvu se je nov načert o zadevi av-strijanskega brodovja predložil. Po njem bi se v 10 letih z 25 milionov goldinarjev na-iravilo vojaško brodovje, ki bi bilo kos vsa-cemu druzemu.
*	Kazenske postave bo začelo deržavno sve-tovavstvo ravno te dni pretresati; ni tedaj res, da bi jih bili že cesarju v poterjenje podali.
*	Slovnik nemško-ilirsko-slovenskega prav-doznanskega imenstva izhaja počasi na svet; še le tretja pola je natisnjena.
*	Sliši se, da bo cesar vojakam, ki so se ogerskih in laških vojskah bojevali, milost-
jivo eno leto predpisane službe odpustil.
*	Dunajska banka je nekterim denarnicam navkazala, za banknote srebro izplačevati.
*	Po ukazu ministerstva denarstva se imajo pervega januarja narejeni tripercentni navkazi na središno denarnico tudi pri deželnih denarnicah jemati, 1. julija 1849 in 1. januarja 1850 izdani po 100, 500 in 1000 se jemljejo do konca augusta 1851. Manjši pa se imajo vedno jemati.
*	Žetev je letos v avstrijanskem cesarstvu srednja; toča je po mnogih krajih veliko škode napravila.
Ogerska.
Po poslednjim popisu je na Ogerskim 1 mi-lion 104,993 konj; 1 milion in 324,725 krav; 1 mil. 23,939 volov in bikov; 6 mil. 23,939
ovac; oslov pa le 15,857. —
#	Vlada meni železnico na Ogerskem podaljšati , brez da bi zavolj tega več denarja potrosila.
** Namesti vseučiliščne tiskarnice se bo Budi deržavna tiskarnica napravila, kakor se je v Lvovu zgodilo.
Serbsko.
Vojvodjanka je tudi na avstrijanskem Serb skem prepovedana bila.
#	V serbski vojvodini in temeškem Banatu bo začela c. k. financialna straža 1. augusta t. 1. svoja opravila, ki bo obstala 1036 ljudi.
Dalmacia.
Razun mest Zadra in Sebenice je po celem zaderškem okrožju stojna sodba razglašena.
Lombardo-bencško kraljestvo.
Beneški mestni odbor je poklical grofa Ila-deckega k svečanosti, ko se bo odperlo svobodno pristanišče.
Tuje dežele. Černagora.
Černogorci se pripravljajo še vedno za boj. Ni še davno, kar so znova mnogo pušk, krogel za topove in solitra dobili.
Podonavske knezovine.
Iz Bukarešta se naznani, daje ruski car knezu Valaškemu velki križ reda sv. Ane v znamnje najvišje zadovoljnosti po tamošnem general konsulu Kalčinskem podelil. Tudi več valaških opravnikov je pri tej priložnosti ruske rede dobilo. — Ni še davno, kar so ovohali ondi ponarejavca avstrijanskih dvajsetic; njih vodja je bil nek jud.
Laška.
Te dni so v poslopje kardinalov v Rimu granate opolnoči metali, ki so se razpočili brez da bi bile kako škodo napravili. Nagloma je bilo vse živo po ulicah, stražniki so pa ljud-
stvo zaksebi spravili. Od kod da so gra_ nati padli, se ne ve.
*	Sardinski kralj je 1000 frankov podelil v prid delavcov, ki grejo rastavo v London obiskat.
*	1. julija se je napravila v Rimu nova papeževa banka.
Angleško.
Cerkvenoimenski nasvet (Titel-bill) jevgo-vornišu sprejet in od kraljice poterjen. Ta postava odloči, l)de so vsi in vsakoršni dopisi od papeža in vsa in vsakoršna z njimi dodeljena oblast, čast, predništvo in imenovanje nepostavni in neveljavni; 2) kdor bi kako tako pismo iz Rima prejel, si ga od on-dot pridobil, ali ga kje v združenim kraljestvu razglasil, ali v djanje vvedel, ali ko bi kdo, razun postavne angleške cerkve, ime, napis ali naslov nadškofa, škofa ali dekana od kakiga mesta ali kraja kakoršniga koli si bodi vzel, plača sto šterlingov kazni; 3) da ta postava protestanške škofijške cerkve v Škocii ne zadeva.
Rusovska.
14. junija je car ukazal vojaške novince v vshodni Rusii nabirati, kar se ima v dveh mescih od 1. septembra do 1. novembra zgoditi. Od 21 okrajn imajo tri vsaka enega vojaka od 100 duš, druge po devet mož od 1000 duš dati. Koliko mora biti vojaških novineov, se iz tega vidi, ker imajo razun treh okrajn druge po milionu, nektere clo po dva miliona prebivavcev. Statistiški spis, ki je še le te dni na svitlo prišel, pravi da je v evropejskem Ruskem (brez Poljskega) in Sibirii 2041 mestnih občin, in sicer v evropejskem Ruskem 613 mest 1252 mestic in naselitev, v Sibirii 44 mest in terdnav, 132 vojaških naselitev.
Kmetijskih naselitb je na Ruskem 291,377 (na Sibirskem 6951), med njimi je 33,685 vasi, tujih naselitb je 321.
Poljsko.
Po cesarskem ukazu se bosta na Poljskem dva tergovska društva vstanovila. Tretji se bo pozneje osnoval, ker se bo tergovsko stanje po ruskem vravnalo.
Ljubljanski novičar.
V „Novicef se piše, da misli dr. Miklošič slovensko-nemški slovnik izdati in se na gospoda Pena inCafova obernuti,da bi mu svoje nabirke prodala. Naprosil bode tudi druge gospode, da bi mu nabirke poslali.
* V poslednim mestnim zboru so bili važ-niši pomenki in sklepi sledeči: Za spodnjo realno šolo (ali šolo za rokodelstva in obertnij-stva) so bile po komisii, ktere previdni vodnik je bil g. dr. Močnik, izbrane izbe v Ljubljanskim učelišu poterjene, in priprava za šolski nauk potrebniga orodja po predlogih dr. Bleiweisa določena. Prihodnje leto bo začetek 3. razreda realne šole. Mestni odbor je vnovič sklenil: ministerstvu žive želje ra-zodeti za napravo tudi višji realne šole zapo-redama v letih 1853, 1854 in 1855, ker s samo realno šolo ne bo potrebam višjiga napredka v teh vednostih vstreženo. S prena-redbo nekterih šolskih izb pri tleh, ki imajo oknja v šolski drevored (ale) obernjene, je bilo tudi sklenjeno: da imajo mesarji in slani-narji od šolskiga zida proč priti, zanemarjeni drevored se pa v lepši stan tako napraviti, da pride 3. versta dreves, ki poleg šole stoji, proč, in v drugo versto se bo posadil divji kostanj; versta pri vodi začasno še ostane, se bo pa pozneje tudi z divjim kostanjem namestil.	(Novice.)
K u 1 i f e r (I a.
Burke v jednem djanju. (Iz češkega.) (Dalje in konec). Prizor dvajseti. Prejšnji. Než k a. Mislimir. Rezka. Gospa D. Sem, sem, dete! sem gospod zet, dam vama svoj blagoslov — Než. In očka? Gospod D. Od serca rad! Ter. Lepo prosim — kaj nisi umerla nevesta? Gosda O. Govorite z spanja? Gr. In vi ste gospod Dominek — vi — Gospod D. Halia, do zdaj sem Dominek bil — in upam tudi, da Dominek ostanem — Gr. (Na Karola) I kdo pa je ta-Ie gospod? Gospod D. No, vaš stric — Gr. Moj stric? vsaj je to vaš brat — in ta-le njegova žena — Gospod D. Moj brat? Gospa D. Moj mož?
Ter. Lepo prosim, in oče te ranče neveste — Kar. (ssa-se) Če ust "ne odprem, se razmnoži moja rodovina clo na rod Metuzalemov. (naglas) Slavni in vele-spoštovani gospodje
in gospe — nikdo vam ne more bolje povedati, kdo sem, kakor jaz. — Nisim očka ranče gospodične — nisim vaš stric — nisim brat tega gospoda — nisem soprug tc gospe — sem Kari Kuliferda — služabnik gospoda Mislimira, ljubima te-le berlike gospodične, in vas vseh naj ponižniši sluga.
Gr. Vrag me vzemi, kakor vidim smo oplali-tani.
Ter. Lepo prosim, ta si je iz nas delal norca! —
Gospod D. Kako? ti šotek! ti si bil tako nesramen?
Kar. Pomislite le, gospod Dominek, da ta mala goljufija srečo dveh se ljubečih čini, in vas je za vselej smirila s vašo gospo soprugo.
Než. Premih očka!
Misl. Ljubezniva gospa-mamka !
Gospod D. (svojej ženi) Ka j k temu praviš! serčice?
Gospa D. Jaz se bodcm ravnala, ljubi moj mož, po tebi!
Gospod D. Po mojem zdetju je to edino sredstvo k našemu poravnanju. — Hčer obema dati ne bile bi mogoče. — Bodimo dobri, ostanimo prijatelji, in sklenimo dobrovoljno, kar je prigoda.
Mislim. (Objame Než ko).
Gr. Vrag me vzemi; jaz sem spokojen. Ti nisem rekel, striček, da je ne dobiš?
Ter. Lepo prosim — lihkar sem vamtodjal, da z svatbe ne bode nič.
Gospod D. (objame gospo D.)
Kar. Jaz sem naj bolj uganul, da je ne eden ne drugi dobiti nima. Izpeljal sem, kar seje vsakemu nemogoče zdelo! Zdrav- bodi bistra glava! zdrav bodi Kuliferda! (objame Rezko), (opona pade.)
Slovstvo in umetnost.
Naj dalej za dve nedele pride tiskom na svitlo staroslovanski „Kodex Suprasleski;" da bode v lepej i ličnej obleki beli svet zagledal se trudi Dr. Miklošič.
*	V Zagrebu se tiska u tiskarni dra. Gaja drugi zvezek Dubrovniškiga časopisa Dubrovnik." Kavno tako skoraj izide nov del „M a g a c i n a D a 1 m a t i n s k e g a."
*	Gosp. K. Kuzmany, profesor na evang. bogoslovskej fakulti pripravuju k tisku obširno sbirko vseslovanskih pesmih s navodom (naukom) za glasovir.
Odgovorni vrednik: Dragotin Melccr. — Založnik in tiskar Jožef Itlaznik.
Vradni list št. 45.
Št. 376.	Izpis	034.) c t
iz zapisnika seje kupčijske in obertnijske zbornice za Krajnsko od 11. julija 1861.
Sejo odpre predsednik zbornice gospod L. K. Luk m a nn ob pol petih.
1.	Tajnik zbornice prebere sejni zapisnik od 13. junija, ki se popravi in podpiše.
2.	Tajnik prebere načert potreb zbornice za tekoče leto, kakor tudi zaznamek od volivcev v preteklem letu plačanih oberstniških davkov v celej kronovini. Potreba, ki znese za celo leto 1528 gold., se sprejme in potem c. k. visocemu ministerstvu kupčije v visoko poterjenje s prošnjo predloži, da bi blagovolilo kaj naznaniti glede prineskov za zbornico.
3.	Ker se je gospod Bischof radovoljno udal tudi brez plačila na svoje stroške v Londonu naznanitelj za Krajnsko biti, se bo toraj to visocemu ministerstvo naznanilo in prosilo, da se mu dovolijo tiste prednosti, ktere vživajo očitni naznanitelji.
4.	Oopis visocega c. k. ministerstva kupčije, zadevajoč nektere premembe v predloženem načertu opravilnega reda. Se sprejme in tajniku v opravilo izroči.
5.	Prošnja tajnika zbornica, da bi se za 5 tednov službe odvezal. Se mu dovoli.
6.	Sprejetje zborničnega služabnika. Izvoli se Juri Kukovič, kije že od mesca januarja začasni služabnik bil, in tajnik predloži, mu dalje pogoje naznaniti.
7.	Izkaz od mestnega poglavarstva podeljene potrebe za stanice. Se sprejme.
8.	Naznanilo mestnega poglavarstva, da se je Wilhelmu Kosu in Ivanu Klebelu kup-čijska pravica podelila. Se sprejme.
Gospod predsednik nato predlog stori, visoko ministerstvo prositi, da bi se pot za ladje vleči poleg Save v dobrem stanju ohranila, da bi se žito tudi takrat zamoglo po Savi izBanata voziti, ko bi železnica zastala, in ker bi se na tako vižo občenje le pomnožilo. Gosgod Baumgartner še pristavi, da bi se visoko ministerstvo prosilo, da bi se k posvetovanju o popravi te poti tudi vlastniki ladij poklicali, da se nepotrebne reči ne popravljajo ali za tako veliko ne potrosi, ki se dajo z malim popraviti. Predlog z pristavkam vred se sprejme.
Gospod baron Alfons Cojz naznani, da je ljubenska kupčijska in obertnijska zbornica visoko ministerstvo prosila, da bi se monta-nistiška učilnica za delavce na deržavne stroške napravila. Ker tudi na Krajnskem takih ročnih delavcev manjka, in ker se zavolj prevelike daljave tje po delavce ne more pisati, predloži gospod baron Cojz, visoko ministerstvo prositi, da bi se na vsake dve ali tri leta taka učilnica na pol leta v kakej fužini na Goren-skem napravila. Gospod predsednik predloži »a to, da naj gospod baron Cojz to reč
zbornici pismeno razloži, kar se bo potem visocemu ministerstvu predložilo. Ta predlog se sprejme.
Seja se ob šestih zapre. L. K. Lukmann	Dr. F. Klim
predsednik.	tajnik.
št. 5139.	Oznanilo.	*
Po smerti za faro Komendo sv. Petra postavljene babce Katarine Pire bo zadevajoča služba s plačo dvanajst goldinarjev 30 kr. iz c. k. okrajne denarnice v Kamniku dokler obstoji, steni perstavkam izpisano, de imajo tiste ženske, ktere bojo za to prosile, svoje prošnje s kerstnim in ubožnim listam, s šolsko in nravno spričbo, kakor tudi z diplomam za babice do 15. velikiga serpana 1.1. pri tukajšnim okrajnem poglavarstvu vložiti. —
C. k. okrajno poglavarstvo Kamnik 14. maliga serrpana 1851.
Št. 4991.	Proglas.	(133.) C 2
C. k. okrajno sodništvo ljubljanske okolice naznani neznanim Francetu, Jakobu, Blažu in Jožefu Cvajnarju in njih neznanim dedičem:
•Da se je Neža Jenko, bivša vdova Cvaj-narjeva iz Preske zoper nje pritožila na zbri-sanje v Preski v gruntnih bukvah poprejšnje grajšine na Goričanah pod rekt. št. 35 ležeče zemljiše z obravnavnim zapisnikam od 20. avgusta 1793 od 12. marca 1796 dolžne tirjatve a 525 gold. skupej za 1700 gold. Dan se je na 16. oktobra t. 1. odločil.
Ker ni znano, kje da zatoženi stanujejo in njih dediči, se je na njih nevarnost in stroške jim za kuratorja Jožef Jarc iz Medvod postavil, s kterim se bo ta pravna reč po sodniško obravnala.
Zatoženi in tudi njih dediči se tedej po-zovejo, da naj ali sami o pravim času k razsodbi pridejo, ali pa zastopniku pripomočke na roko dajo, ali sipa druzega zastopnika zvolijo in ga temu sodništvu naznanijo, ker bi si sicer sami nasledke zamuje pripisati imeli.
C. k. okrajno sodništvo v Ljubljani 20. maja 1851.
Ljubljana 15. junija 1851.
C. k. okrajni sodnik Heinricher s. r.
Št. 4990.	Pl'OglaS.	(132.) c 2
C. k. okrajno sodništvo ljubljanske okolice naznani neznani Uršuli Cvajnarjevi, nje neznanemu cesionarju ;MihaeIu Kerlinu iz Loke in njegovim neznanim dedičem :
Da se je Neža Jenko, bivša vdova Cvaj-narjeva iz Preske zoper nju pritožila na zbri-
sanje v prid Uršule Cvajnarjeve iz obravnavnega zapisnika 30. augusta 1793 od 12. marca 1796 na nje v Preski ležeče, v zemljišnih bukvah grajšine Goričanjske pod. Bect. št. 35 zapisano zemljiše intabulirane tirjatve za 452 gold. Ban se je odločil na 16. oktobra t, 1. zjutraj ob devetih.
Ker ni znano, kje da zatožena stanujeta, se je na n ju stroške postavil za kuratorja gospod Jožef Jarc iz Medvod, s kterim se bo ta reč po sodniško obravnala.
Oba zatožena se torej pozoveta, da naj ali sama o pravem času k razsodbi prideta, ali pa zastopniku pripomočke na roko dasta, ali si pa druzega zastopnika zvolita in ga temu sodništvu naznanita, ker bi si sicer sama nasledke zamuje pripisati imela.
C. k. okrajno sodništvo v Ljubljani 15. junija 1851.
Heinricher. s. r.
Št. 4287. Proglas. (131.) c 2
C. k. okrajno sodništvo ljubljanske okolice naznani Marii Hostingin in Mariani Sporn in nje neznanim dednikom:
Da se je zoper nje pri tej sodnii Jernej Hubath iz Cernuc pritožil na zbrisanje v prid Marie Hostingin iz ženitne pogodbe 4. januarja 1794 na tretjino njegovega zemljiša intabulirane tirjatve za 600 gold. Oan se odloči na 16. oktobra tega leta zjutraj ob devetih. Ker ni znano, kje da se zatoženi derže, jim je bil za kuratorja pri obravnavi gospod Jernej Bcboll iz Černuč postavljen, s kterim se bo ta reč po sodniško obravnala.
Oba zatožena in tudi nju neznani dediči se tedej s tem pozove jo, da naj ali sami o pravem času k razsodbi pridejo, ali pa zastopniku pripomočke na roko dajo, ali si pa druzega zastopnika zvolijo, in ga temu sodništvu naznanijo, ker bi si sicer sami nasledke zamuje pripisati imeli.
C. k. okrajno sodništvo v Ljubljani 20. maja 1851.
Heinricher.
št. 2579. Oznanilo. (129.) 3
Od c. k. deželne višji sodnije za Koroško in Krajnsko bo na znanje dano, de se bo tretja redna seja porotne sodnije v okraju Ljubljanske deželne sodnije 25. Augusta i85 l ob devetih zjutraj v Ljubljani začela, in da je od predstojnika deželne višje sodnije za predsednika te porotne seje gosp. svetovavec višj. dež. sodnije Korl žlahtni Coppini, in za njegoviga namestnika svetovavec dež. sodn. gosp. Anton Schmalz izvoljen.
V Celjovču dan 3. Julija 1851.