^'Morski dnevnik
,*«61 izhajati u Trstu
Br«Hkm?a 1945' "iegov ffi5™?nik partizanski
nad ci V vasi Zakrii n» ,erknim> razmnožen "a E'Wostil. Od 5. do 17.
S?,brr 1944 Se i®
VP ^skarni «Doberdob* j. vcu pri Gorenji Trebu-1944°^ !8 septembra tislt7md0 1 maJ4 1945 v
iif-rdo^
pa V osvoboje-
Partizanski DNE\ v 2asužnjeni Evropi.
De Michelis bo svoj predlog danes orisal sindikatom
Vlada ponuja davčne razbremenitve v zameno za preprečitev referenduma
;a ^ — Jutri zapade rok za poga r ^a’ da bi skušali preprečiti refe-Sq dum o draginjski dokladi. V teku n; dolična posvetovanja in pogaja-tik'rn<J^ v*ad°. sindikati in predstav-1 delodajalcev. Za sedaj ni mogoče ■ dvidevati karkoli, saj je čas, ki ga g j, k-» na razpolago, izredno omejen. j^Kakor ni naključje, da je tajnik trai	v svojem posegu na cen-
ial tlurn ^omtteju partije včeraj de-^džen re^eren^UIT1 praktično neiz-
.^ajpomembnejša novost prihaja iz v:	vrst. Včeraj so se sestali Cra-
j’.tioria, De Michelis,. Visentini, For-Vad lomita, ki so na dokaj nena-Dn i m vr*lu sklenili ponuditi približ-Za | milijard lir davčnih olajšav leto 1985 v zameno za referendum. Dra ^ zjutraj bodo o predlogu raz-jea.vljali sindikalni voditelji, čeprav 2 lasno, da je vse odvisno od spora-rj„i 0 premični lestvici. Minister za Sg ® De Michelis se je tudi včeraj tal s celo vrst,0 političnih osebnosti, (j .predstavniki vlade, sindikatov in ča ■ ialcev. Zjutraj je bilo prvo sre-2 nl? na vrhu med ministri za delo, 0 .| }nance in za zaklad. Pogovore so „ °žin na popoldne, da bi v tem času DJurili o vprašanju davčnih olajšav ^sednikom vlade. Medtem so bili
v teku tudi dvostranski sestanki med predstavniki strank in sindikatov: De Mita se je sestal s Spadolinijem, tajnik UIL Benvenuto pa se je sestal z vodjo socialističnega krila CGIL Del Turcom.
Na ministrstvu za delo sta bili dve srečanji o zaposlovanju, ki se ju je udeležil podtajnik Leccisi. Slednji se je prej pogovoril tako s sindikalnimi predstavniki kot s predstavniki delodajalcev. Popoldne se je sestal tudi izvršni odbor CGIL, vendar je sestanek bil zelo kratek. Voditelji največjega italijanskega sindikata so mnenja, da je sporazum še zelo daleč.
Tudi stališče tajnika CISI Carnitija
se je včeraj spet oddaljilo. Stalna polemika med sindikati položaj še bolj zapleta. Prav Camiti je včeraj pisal ostro pismo direktorju komunističnega glasila »Unità«. Gre za odgovor na kurziv, v katerem je dnevnik polemiziral s Carnitijevimi kritikami Lami. Tajnik CISL je namreč v sredo napadel Lamo, ker se je slednji udeležil tiskovne konference, na kateri so predstavili referendum. Kaže, da se Camiti boji, da bo ob koncu prišlo do sporazuma v katerem b,o stališče CI SL, največjega podpisnika znanega sporazuma od 14. februarja, ošibljeno ali pa da bi politično priznali, da je bil sporazum 14. februarja pravza-
prav napaka. Tudi znotraj CGIL ot> stajajo določena nasprotja. Lama na primer si po eni strani prizadeva, da bi dosegel sporazum za preprečitev referenduma, po drugi pa daje izjave, po katerih naj bi bil referendum neizogiben.
Polemike pa ne obstajajo samo v sindikalnem taboru. Sporazum je toliko težji, ker so predlogi o reformi premične lestvice, o strukturi plač in delovnem času še zelo daleč drug od drugega. V samih vrstah Confindustrie obstajajo različna mnenja, čeprav je samo Carlo e Benedetti jasno izjavil, da bi bilo tretva preprečiti referendum ter doseči kompromis	R. G.
Načrt Gorie za skrčenje javnih izdatkov
RIM — Država ne more več zadostiti potrebam družbe tako kot v preteklosti, zato si morajo krajevne skupnosti in posamezniki začeti tudi sami pomagati. To je misel, na kateri sloni načrt zakladnega ministra Gorie o korenitem skrčenju javnih izdatkov, da se zapolni vrzel 10.000 milijard lir v ustreznem proračunskem poglavju.
Zadevni ukrepi, ki naj bi jih spremljal nespremenjen davčni pritisk, predvidevajo na institucionalni ravni revizijo mehanizmov za vladni nadzor javnih izdatkov, tako da bo ta učinkovitejši, v strukturnem pogledu pa po-
stopno odpravljanje državne pomoči na nekaterih področjih gospodarstva in sociale s spodbujanjem privatne i-niciative in zvračanjem bremena za kritje stroškov za javne storitve na ramena koristnikov teh storitev. V tem okviru predlaga Goria med drugim popravke h količnikom davka IRPEF in k mehanizmom indicizacije (dra-ginjska doklada) ter poostritev posrednih davščin, ki pa teh mehanizmov ne bi smela obremeniti. Minister je tudi opozoril, da so izdatki za obrambo preveliki, saj so lani narasli za 24,8 od sto in ustrezali trikratni stopnji inflacije.
Tra S Palei-
o
—A
S
O
O
v Libanonu
BEJRUT — Palestinsko begunsko taborišče Sabra je padlo včeraj zjutraj pod pritiskom šiitskih muslimanskih sil, še vedno pa se trdovratno upirata taborišči v Buri El Baraine ju in v Šatili. Iz bližnjih hribov palestinsko topništvo obstreljuje napadalce, da bi omililo pritisk na taborišča in skušalo ustaviti napredujoče šiite.
Šiitske sile trenutno prečesavajo mestne četrti, ki so jih zasedle ter plenijo, kar se pleniti da. Doslej so že aretirah od 600 do 700 mladih Palestincev, med katerimi je nekaj tudi takih, ki so jih Izraelci pred dnevi osvobodili in so sedaj spet v ujetništvu tokrat šiitskem. Očividci govorijo o grozotah, do katerih je te dni prišlo v zasedenih mestnih četrtih. Dogaja se spet to, kar se je dogajalo po vdoru falangi-stov v taboriščih Sabra Jn šalila: žrtve pa so spet Palestinci. Šiiti se znašajo predvsem nad nemočnim civilnim prebivalstvom. V taborišču Sabri, v katerega so vdrli včeraj zjutraj so likvidirali predvsem bolnišnico, kjer so ubili vse zdravnike in zatem odpeljali vso opremo. Popoldne v bolnišnici ni bilo več niti postelj.
Nepričakovan zastoj v zakonodajnem postopku
Jezikovne skupnosti: premor za razmislek
Na včerajšnji seji centralnega komiteja KPI
Natta kritično in samokritično o vzrokih za volilni neuspeh
O JAIS BREZIGAR
— Z zakonom za zaščito jezi-skupnosti v Italiji se je zopet zataknilo. To je mogoče skle-zak vrsle dogodkov, ki so s tem fonemi povezani in ki kažejo na d^?yno odložitev vprašanja za ne-prpCen das. Velik optimizem, ki je Cere* do izraza pred približno mese-iiL1 dni, ko je poslanska komisija za in p**0 vprašanja z glasovi KD, KPI bil Sl °dobrila zakonsko besedilo, je ^ torej prenagljen in osnutek, ki (L italijanske razmere, še kar za-sfa0 s<zj omogoča jezikovnim (Pestim dokaj stvaren razvoj, pa ra^rav Je res, da gre le za prvi ko-in ^ Pri uveljavljanju kulture jezika sh tradicij posameznih jezikovnih ffuosti V Italiji.
«o	ki kažejo na nazadovanje
st kot rečeno, trije. Prvi je v dej-jUri' da zakonsko besedilo še ni bilo lsnjeno in da poročilo še ni bilo
sestavljeno, še zlasti v dejstvu, da, poročilo ni bilo sestavljeno je moč videti težave, ki so očitno nastale znotraj strank večine, kjer republikanci in liberalci nasprotujejo tem zaščitnim določilom.
Drugi dogodek je odložitev razprave o tem zakonu na seji poslanske komisije za proračun in načrtovanje. Ta komisija bi se morala izreči o tistih členih zakona, ki predvidevajo državne izdatke. Gre za tri člene:. 4. in 5. člen, ki govorita o šolstvu (4. člen predvideva obvezno poučevanje materinega jezika v osnovnih in srednjih šolah v občinah, kjer živijo pripadniki jezikovnih skupnosti, 5. člen pa omogoča v istih občinah eksperimentalni pouk v okviru učenja jezikov teh skupnosti) ter za 15. člen, ki zagotavlja občinam na dvojezičnem o-zemlju kritje 75 odstotkov dodatnih stroškov. Pomisleke o teh vprašanjih je iznesel poročevalec, demokristjan
NADALJEVANJE NA 2. STRANI
RIM — Včeraj so se hkrati sestali vodilni organi treh strank, ki so na zadnjih upravnih volitvah doživele neuspeh: centralni komite KPI in pa vsedržavni vodstvi socialdemokratov in liberalcev. Medtem ko sta tajnika PSDI Longo in PLI Zanone (čigar ostavko so zavrnili) skušala opravičevati volilno nazadovanje s preveliko zvestobo vladnemu zavezništvu, ki ni omogočilo določnejše opredelitve specifične politike obeh strank, in sta zato predlagala, da bo odslej treba okrepiti vlogo PSDI in PLI v vladi, je imel seveda komunistični tajnik na CK
Stroga kazen za Žica
VIDEM — Brazilski nogometni as Arthur An-tunes Coimbra - Žico je bil obsojen na 8 mesecev zapora in plačilo 1,63 milijarde lir globe zaradi nezakonitega kopičenja kapitalov v tujini. Gre za 685.000 dolarjev, ki naj bi mu jih bila dolžna an-gleška družba Groupings po pogodbi o reklamnem izkoriščanju Žica, podpisani ob nogometaševem prestopu iz ekipe Fiamengo v tukajšnji Udinese. Žico je zdaj v Braziliji,
mnogo bolj razčlenjen govor.
Natta je pripisal »strogi udarec« volilnih izidov ne le povečanemu odzivu volivcev in ponovnemu posegu Cerkve v prid KD, ampak tudi napakam in pomanjkljivi pobudi partije. V močno razgretem ozračju volilne kampanje je »demokratična alternativa« izpadla kot kratkoročno neizvedljiva in nekateri so se ustrašili politične nestabilnosti, toda ta politična linija KPI ostaja »nujna« tudi za naprej, je poudaril Natta, spričo nezmožnosti sedanje vlade, da rešuje huda vprašanja države.
Tajnik KPI je zagovarjal pozitivne izkušnje levičarskih krajevnih uprav, kljub pojenjajočemu poletu v zadnjih letih, in se je zavzel tudi za obnovitev dialoga s spremenjenim PSI za vzpostavitev nove enotnosti na levici na osnovi odkrite razprave o stvarnih programih. KPI bo morala tudi posvečati večjo pozornost katoliški komponenti družbe, ki mora biti med činitelji demokratične alternative. Najnujnejša naloga je sedaj za partijo, je dejal Natta, da se pripravi na referendum, ne kot »revanšo« za volilni neuspeh, saj ne gre za boj, ki zadeva samo KPI, pač pa za avtonomijo sindikatov in za drugačno gospodarsko politiko. Za ponoven vzpon pa je potrebna večja demokratizacija notranjih odnosov v KPI, z odkritim soočanjem mnenj in stališč, toda brez ustvarjanja struj, kot tudi večja povezava in odprtost do novih problemov in potreb ljudskih množic.
Počasnejša rast cen ni zavrla inflacije
RIM — Začasni podatki o razvoju majskih cen a drobno v Milanu, Turinu, Genovi, Bologni in Trli-?’ k' Uh statistiki jemljejo kot osnovo za upodo-itev slike o gibanju življenjskih stroškov na vse-j“*avni ravni, kažejo, da se je draginja ta mesec anio ublažila, saj so se cene poprečno povzpele za ? . aj nad 0,5 od sto proti 0,9 od sto v aprilu. Toda primerjava z lanskim majem dokazuje, da infiala nikakor ni popustila, ampak se je ponekod še ?.°spešila, to pa zlasti zaradi občutne podražitve '•vil.
j, V primeri z aprilom so maja cene narasle za °d sto v Milanu (prejšnji mesec za 0,8 od sto poroti marcu), Turinu (0,7) in Genovi (0,6), za ■‘ »d sto v Bologni (0,9) in prav tako za 0,7 od sto Trstu (0,8). V primerjavi z majem 1984 pa so se "risale za 9,7 od sto v Milanu (aprila za 10,2 od ri), za 9,4 od sto v Turinu (9,3), za 9,7 od sto v Gc-jriri (8,9 in za 8,8 od sto v Trstu (8,6), medtem ko 'ri se v Bologni povzpele za 9 od sto kakor v aprilu.
Andreotti o »vojni zvezd« in varnosti zahodne Evrope
RIM — Zunanji minister Andreotti je v svojstvu predsednika ministrskega sveta EGS obrazložil politični komisiji evropskega parlamenta stališča Italije do vprašanja evropske varnosti in odnosov SZ - ZDA spričo polemike okrog 'Reaganove »vojne zvezd«. Poudaril je, da je treba^ preveriti merila, po katerih Američani in Sovjeti označujejo lastne programe o vesoljskih raziskavah kot obrambne, kajti po njegovem tiči jedro spora prav v tem, kaj naj bi bilo obrambno in kaj napadalno. Prispevek k razčiščenju bo dala tudi Itabja na dvostranskem sestanku izvedencev, ki bo v drugi polovici junija v Moskvi. Andreotti je podčrtal nujo, da se sovjetskim in ameriškim znanstvenikom dovoli neposreden nadzor nad jedrskimi poskusi.
O evropskem projektu Eureka je rekel, da ga ne gre tolmačiti kot alternativo evropskemu sodelovanju pri ameriškem tehnološko - raziskovalnem programu, nato pa je naglasil, da utegne konferenca o razorožitvi v Evropi utrditi stabilnost na celini. Andreotti je govoril tudi o odnosih EGS - Kitajska in označil nedavni sporazum o kooperaciji kot uvod k postopni razširitvi odnosov.
Uradni obisk v znamenju prijateljstva
Španski kralj v Jugoslaviji
BEOGRAD — španskemu kralju Juanu Carlosu so včeraj v skupščini mesta Beograda izročili zlato spominsko plaketo v znamenje priznanje za prispevek k poglabljanju odnosov med Jugoslavijo in Španijo. Pred slovesno podelitvijo je Juan Carlos z' ženo Sofijo obiskal park prijateljstva v Novem Beogradu in posadil drevo miru.
Španski suveren je včeraj obiskal tudi skupščino SFRJ in se pogovarjal s predsednikom Ili jazom Kurtešijem. V pogovoru sta poudarila zanimanje obeh držav za nadaljnji razvoj vsestranskega sodelovanja.
Zunanja ministra Jugoslavije in Španije Raij Dizdarevič in Fernando Moran pa sta imela včeraj ločene pogovore o perečih vprašanjih iz med-
narodnega življenja in o tekočem razvoju dvostranskih stikov.
Juan Carlos je včeraj popoldne sprejel voditelje diplomatskih misij, akreditirani v Jugoslaviji, obiskal pa je tudi Kalemegdan. Sinoči mu je predsednik predsedstva SFRJ Radovan Vajkovič priredil slovesno večerjo. (dd)
Tragedija v Samatorci
NA 5. STRANI
Na seji zvezne konference SZDLJ
Nepričakovano hiter zaključek zasedanja NATO
Poglobljena razprava o razmerah na Kosovu
Evropske članice niso odgovorile na ponudbo ZDA glede vojne zvezd :
BEOGRAD — V uvodnem poročilu na včerajšnji seji zvezne konference SZDLJ je Milan Rakas posebno pozornost namenil določanju nalog pri nadaljnjem delu Socialistične zveze glede uresničevanja političnih izhodišč o Kosovu. Poglavitna naloga je, da z uspešnim političnim delom zaustavimo izseljevanje Srbov in Črnogorcev s te pokrajine. Hkrati je poudaril, da si morajo vse organizirane subjektivne sile prizadevati za hitrejše uresničevanje takšnih razmer na Kosovu, ki bodo prispevale k vračanju družin in posameznikov, ki so se zaradi pritiskov in zaradi protirevolucionarnih dogodkov izselili. V razmerah velike nezaposlenosti in drugih gospodarskih težav je jasno, da brez pomoči širše družbene skupnosti tega procesa skoraj ne bo mogoče uresničiti.
Pregled razmer na Kosovu, je dejal Rakas, kaže, da je Socialistični zvezi uspelo množično usmeriti prebivalstvo proti protirevolucionarnim dogodkom, iredenta je že v prvih poskusih bila poražena. V krajih, kjer so na primer prebivalci albanske narodnosti bedeli nad varnostjo in premoženjem svojih sosedov druge na rodnosti, se iredenta niti ni upala bojevati.
Prvi udeleženec v razpravi, Ivan Lapajne, je dejal, da so rezultati gospodarskega sodelovanja med Slovenijo in Kosovom dobri, celo boljši kot je bilo pričakovati. Od leta 1981 do 1984 sta Slovenija in Kosovo uresničila 25 skupnih programov. Takšno metodo sodelovanja bi morali v prihodnjem srednjeročnem načrtu še bolj izkoristiti, dodal pa je, da si morajo nc Kosovu še bolj prizadevati za boljše izkoriščanje vloženih sredstev iz sklada za nerazvite.
Za hitrejše spreminjanje stanja na Kosovu ni potrebno sprejemati novih izhodišč, ampak je treba vztrajati pri uresničevanju že sprejetih nalog, je dejal Ladislav Varga.
Bojan Polak pa je pojasnil stališče predsedstva jugoslovanskih borcev, po katerem pripravljeni material za to sejo ne prikazuje pravih podatkov o tem, kaj je bilo do zdaj narejenega pri urejanju razmer na Kosovu, niti ne vsebuje smernic za delo v prihodnje. »Objektivno stanje kaže, da iredenta še vedno deluje, še vedno pa ni analize o tem, kje smo ravnali narobe v dosedanjem delovanju«. Polak je izrekel tudi bojazen borcev Jugoslavije, da bo dejavnost, če ne bo prišlo do korenitih sprememb, še naprej neuspešna, neorganizirana in neenotna. Prisotno je mnenje, da so zatajili tudi organi federacije in sicer pri uresničevanju lastnih nalog.
(dd)
BRUSELJ — Skrb za utrditev razrahljanih odnosov v zavezništvu je ena od najbolj vidnih sestavin zaključnega sporočila »spomladanskega zasedanja« severnoatlantske vojaške zveze.
Štirinajst obrambnih ministrov je v sporočilu izrazilo »trdno podporo« Združenim državam Amerike v drugem krogu razorožitvenih pogajanj s Sovjetsko zvezo, ki se začnejo 30. maja.
»Pogajanja v Ženevi bodo težavna, dolga in zapletena, zaradi česar bodo imeli tesni posveti med partnerji zavezništva zelo pomembno vlogo«, poudarja dokument sestanka, ki se je končal predsinočnjim, dan preden je bilo uradno napovedano.
Nepričakovano nagel potek prvega od predvidoma dveh letošnjih ministrskih zasedanj na sedežu NATO v Bruslju pripisujejo dnevnemu redu, na katerega NATO kljub pričakovanju številnih, ni želel uvrstiti »vojne zvezd«, ki te dni buri duhove v Zahodni Evropi in ogroža enotnost med ameriškim in evropskim »stebrom« NATO. Ameriški predlog o sodelovanju Evrope v programu vesoljske obrambe je bil sicer ena od poglavitnih tem v Bruslju, vendar le na diskretnih pogovorih za zaprtimi vrati, ki jih je imel ameriški obrambni minister Caspar Weinber-ger na ločenih srečanjih z drugimi udeleženci zasedanja.
Vsekakor doslej še nobena od vlad ni uradno odgovon*“ na ameriški predlog.
Osrednji dokument sestanka je »akcijski program jedrske obrambe«, s katerim si želi zahodni vojaški oV> zmanjšati prepad, ki ga, po tem prepričanju, loži 00 konvencionalnih zmogljivosti Varšavske zveze.
Po zaključnem sporočilu bodo vlade NATO (v Bru5?’ nista prišla ministra Francije in Irske, ki nista v voj ^ ški strukturi zveze) povečale svoje vojaške izdatke za odstotke na leto. Med predlogi za krepitev klasične ob" rožitve je na prvem mestu gradnja 665 zaklonišč za 1 tala. Zaklonišča za 1.750 letal, ki naj bi v primeru n varnosti vojne v Evropi priletela iz ZDA, naj bi doto11, čali do leta 1990. Udeleženci so se dogovorili o dodaF vojaški pomoči Grčiji, Turčiji in Portugalski, ki soja radi »pomanjkljive oborožitve« najšibkejše točke NM [
V okviru sestanka je NATO izdal brošuro, v katj1 takole pojasnjuje, zakaj morajo vlade povečati oboroz valne izdatke: Varšavska zveza naj bi imela v Ev10!? 4 milijone vojakov, 27 tisoč tankov, 19.900 artilerijsa orožij in 7.500 letal, atlantsko zavezništvo pa le 3,5 muj. jona rojakov, 15 tisoč tankov, 14.200 artilerijskih orozu in 3 700 letal.
DUŠAN SNOJ
Na Poljskem sodijo voditeljem Solidarnosti
GDANSK — Na gdanskem deželnem sodišču se je včeraj pričela obravnava proti voditeljem razpuščenega svobodnega sindikata Solidarnost Wladislawu Frasyniuku, Bogdanu Lisu in Adamu Michniku, ki so obtoženi, da so povzročali javni nered in organizirali nezakonite manifestacije. Michnika in Lisa poleg tega dolžijo, da sta se letošnjega januarja udeležila seje vodstva ilegalne Solidarnosti v Gdansku.
Proces je sicer javen, toda včeraj niso dovolili v sodno dvorano tujim časnikarjem in niti predstavnikom raznih mednarodnih humanitarnih organizacij. Na dnevnem redu je bilo najprej branje obtožnic, nakar bi morali imeti besedo obtoženci. Ti pa niso spregovorili iz protesta. Danes se bo obravnava nadaljevala, nakar bo proces prekinjen do 27. maja. Naslednjega dne bi sodišče moralo izreči razsodbo.
Frasyniuka, Lisa in Michnika je policija a1®" tirala 13. februarja letos v nekem stanovanju Gdansku, kjer se je z njimi sestal Lech Walesa' Slednjega sicer niso priprli, vendar je proti Me' mu v teku preiskava in bi med drugim mora? nastopiti na sedanjem procesu kot priča. Ares treh sindikahstov je zbudil val protestov po svetu-Za njihovo izpustitev se je zavzela tudi italija11? ska vlada. Več znakov pa kaže, da se je poljski re' žim odločil za trdo roko.
Franjo Kožulj je postavil vprašanje, od kod toliko različnih ocen o stanju na Kosovu in dejal, da se razprava o albanskih nacionalistih ne bi smela razlikovati od stališč do ustašev, četnikov in belogardistov, mladomu-slimanov in drugih sovražnikov države. Zapirati oči pred problemom izseljevanja Srbov in Črnogorcev iz te pokrajine bi pomenilo priznati prakso, ki dovoljuje večini, da ogroža manjšino.
Čedomir Pajič, ki je govoril o izkušnjah Hrvaške v boju proti nacionalizmu v njegovi republiki pred 15 leti, je poudaril, da je glavno delo opravilo ljudstvo te republike. To zdaj velja tudi za prebivalce Kosova, vendar potrebujejo pomoč in podporo vse države.
Burham Ademi je dejal, da je sodelovanje Makedonije in Kosova na ravni, ki jo določajo izhodišča o Kosovu. To velja tudi za gospodarsko in kulturno sodelovanje.
• Jezikovne
NADALJEVANJE S 1. STRANI
Carrus, podtajnik v zakladnem ministrstvu republikanec Bavaglia pa je takoj izkoristil priložnost in dejal, da bi bilo treba omenjene člene spremeniti, ker ne nalagajo odgovornosti tistim, ki razpolagajo s sredstvi in torej ni mogoče nadzorovati izdatkov. Razpravo so tako odložili.
Tretji dogodek, ki je politično najbolj markanten, pa so govorice o »premoru za razmislek« v zvezi s tem osnutkom. Ta definicija je prišla na dan med razpravo v poslanski komisiji za ustavna vprašanja, ki je o-bravnavala osnutek zakona valdostan-skega poslanca Dujanyja o zaščiti nemško govoreče manjšine Walser v Dolini Aoste. Za to manjšino je potreben ustavni zakon, ker je treba zagotoviti deželi Aosta ustrezna pooblastila, ki jih ima v zvezi s francosko govorečo skupnostjo. Ob razpravi o tem zakonu je namreč predsednik komisije socialist Labriola govoril o »premoru za razmislek« v zvezi z zakonom o zaščiti jezikovnih skupnosti. Očitno gre tu za deljena mnenja znotraj vladne večine in tudi znotraj nekaterih strank, predvsem de-mokristjanske pa tudi drugih, tako da obstaja bojazen, da bi se parlamentarni postopek za odobritev teh zakonov lahko zaustavil v zbornici, česar seveda zagovorniki zaščite jezikovnih skupnosti nočejo tvegati. Tako je zaenkrat vse zaustavljeno in o lem vprašanju verjetno zbornica ne bo razpravljala pred jesenjo.
BOJAN BREZIGAR
□ RIM — Vlada je zaprosila predsednico poslanske zbornice Jottijevo, naj za en teden odloži volitve predsednika republike, ki so bile napovedane za 24. junij. Takrat bo namreč »evropski vrh«, s katerim se bo tudi končalo italijansko šestmesečno predsednikovanje.
JUNIJ ’85
Certificati di Credito dei Tesoro
•	CCT so državni efekti, oproščeni vsakršnega sedanjega in bodočega davka.
•	Varčevalci-privatniki jih lahko rezervirajo pri okencih kreditnih zavodov do 13.30 dne 28. maja; plačilo bodo izvršili 3. junija 1985 po ceni določeni na dražbi, ne da bi plačali kakršnekoli obresti in provizije.
•	CCT bodo dodeljeni z dražbo; osnovna cena je 97,50% in vključuje obresti za 2 dni; prošnje za podpis bodo lahko predložene po tej ceni ali po višji ceni (za 10 stotink ali mnogokratnik števila 10; določena cena na.dražbi bo objavljena s tiskovnim sporočilom in bo najnižja med prejetimi.
•	Naslednji kuponi bodo enaki doprinosu BOT na 12 mesecev plus premija. Ta znaša 0,50 točke.
•	CCT imajo široko tržišče in se po potrebi z lahkoto vnovčijo.
Rezervacije pri kreditnih zavodih DO 28. MAJA
Osnovna
cena
Rok
Prvi enoletni kupon
Efektivni
donos
97,50%	10 let 14,40%	14,90%
K

Včeraj v Vidmu
Aktiv kadrov FIOM-CGIL
O pogajalski moči, zaposlovanju in razvoju
Fl0 VIDEM — Včeraj dopoldne je bil v Vidmu aktiv sindikalnih kadrov fobiVh C'IL iz Furianije - Julijske krajine. Skupščina je sodila v okvir po-logjL . Pobud, ki so v teku po vsej Italiji in na katerih razpravljajo o pred-ske ln. skcijah sindikalne organizacije glede treh bistvenih točk: pogajah t8M«>oci’ zaposlovanja in razvoja. Glede vprašanja pogajalske moči je bilo in [°V 'ieno. da morajo tovarniški sveli vložiti največji napor v spoznavanje
Hi
nadzorstvo zelo hitrih sprememb v organizaciji dela, ki je v
ni] V vseh večjih podjetjih, poleg tega napeti vse sile, da bi se premak-s sedanje točke zelo toga stališča delodajalcev.
teVo bifide vprašanja zaposlovanja je FIOM-CGIL postavila osnovno zah-»e i morajo sindikalne organizacije neposredno upravljati usodo delov-s D 1 e’ ki jo nove tehnologije vedno pogosteje izrinjajo iz tovarn. V zvezi jjTOsebnimi problemi naše dežele pa se je razpraya na skupščini osredo-n0nj? Predvsem na problema Zanussi in tržiške ladjedelnice. Glede porde-Hd kega industrijskega obrata je FIOM postavila tri diskriminante: odloč-»y^.je izrekla proti odpustom, kakor tudi zavzela odklonilno stališče do iijj®n.lzacije« pordenonskega obrata in se izrekla za komplementarnost med rjL;.,111 Electroluxom; kot tretjo točko pa je zahtevala jasnost glede usode tovarn, v prvi vrsti one v Porcii.
ki	se Pa tiče tržiške ladjedelnice, je bil glavni namen predlogov,
'HiVti bili iznešeni "a videmski skupščini FIOM-CGIL v tem, da bi se selu kh 2.300 delavcev v dopolnilni blagajni čimprej vrnilo na svoja delov-'Pesta.
V IZOLI PRAZNUJEJO
va[ — Izolsko turistično olepše-društvo bo v sodelovanju z o-iw?? kraško turistično poslovno skup-San^0, .0kčinsko zvezo kulturnih or-org ac'J 'n zvezo telesno kulturnih ijk.P'Uzacij konec tedna pripravilo tra-jg 0nalni praznik pomladi, ki po svo-start v glavno turistično 2vtsn ^ dveh dnevih se bo v Izoli ],. .'''a kopica kulturnih, zabavnih jjPortnih prireditev. prJ°d v letošnji praznik pomladi bo postavljal že drevišnji večerni tek vedskih ulicah, na katerem bo pred-č6v 1,13 sodelovalo okrog tisoč teka-t,- Jutri dopoldne bo tradicionalni
»Tine Rožanc«. Od 20. ure do zgodnjih jutranjih ur bo zabava na prostem s tekmovanjem kuharjev in natakarjev na trgu Lonka. Za gostinsko ponudbo bo poskrbelo 16 hotelskih in gostinskih organizacij in zasebnih gostincev. Tudi tokrat je prirediteljem uspelo, da bodo gostinske storitve po enotnih cenah in dostopne za vsak žep.
IZTOK UMER
Izšla brošura o prvi slovenski narodni vladi
Izšla je brošura oziroma knjižica o prvi slovenski narodni vladi. Ob štirideseti obletnici njene ustanovitve je bila 5. maja v Ajdovščini velika slovesnost, o kateri smo tudi v Primorskem dnevniku podrobno poročali. Sedaj je dogodku posvečeno tudi dokumentarno delo. Brošura ima naslov Ajdovščina — prva slovenska vlada, napisal pa jo je magister Zdenko Čepič. V svojem delu razčlenjuje politične in vojaške pogoje, ki so privedli do ustanovitve vlade in navaja razloge, zakaj je bila vlada ustanovljena v Ajdovščini. Avtor objavlja v strnjeni obliki tudi zgodovino tega središča v gornji Vipavski dolini.
Brošura je izšla v zbirki Spomeniki delavskega revolucionarnega gibanja in narodnoosvobodilnega boja na Slovenskem, ki jo izdajata založba Komunist in Zavod Slovenije za varstvo naravne in kulturne dediščine. Brošura o prvi slovenski narodni vladi je izšla v nakladi 1.000 izvodov.
M. DROBEŽ
»II posto delle fragole« v Piranu
TRST — Na povabilo skupnosti Italijanov iz Pirana in ob sodelovanju krajevnih mladinskih združenj bo glasbena skupina »II posto delle fra-gole« drevi ob 18. uri nastopila s koncertom v umetnostni galeriji v Pi ranu. Z njim začenja tesnejše sodelovanje na kulturnem področju s skupnostjo Italijanov iz Istre.
V nedeljo v Kobjeglavi srečanje II. brigade vojske državne enotnosti
NOVA GORICA — Nadaljujejo se razne druge manifestacije ob štirideseti obletnici osvoboditve in zmage nad fašizmom. V nedeljo, 26. maja, bo v Kobjeglavi na Krasu srečanje pripadnikov 2. brigade Vojske državne varnosti — narodne obrambe, ki je opravila zelo važno vlogo v narodnoosvobodilnem boju in v zaključnih bojih za osvoboditev Primorske in Trsta.
Brigada je bila ustanovljena v a-prilu 1944. leta iz enot dotedanje Varnostno obveščevalne službe Osvobodilne fronte slovenskega naroda. Delovala je na operativnem območju IX. korpusa in na levem bregu Save, na območju IV. operativne cone na Gorenjskem. Imela je 5 stalnih bataljonov, pri čimer je bil dodatni šesti bataljon ustanovljen za primer zavezniške invazije v Istri in na Primorskem. V njen okvir so spadale tudi sabotažne skupine iz Trsta, Tržiča in Gorice. Med narodnoosvobodilnim bojem se je brigada bojevala proti notranjim sovražnikom, domačim izdajalcem in raznim diverzantom. Po vojni pa je zasedla državno mejo od Jadrana do Ljubelja, zavarovala gospodarske objekte in organe oblasti ter nadaljevala čiščenje ozemlja od ostankov okupatorja in domačih kolaboracionistov. Obračunavala je tudi s skupinami kontrarevolucio-narjev in diverzantov, ki so prihajale iz tujine.
Med preživelimi pripadniki te enote so tudi Slovenci in Italijani iz naših krajev v zamejstvu. Vsi so prisrčno vabljeni na srečanje brigade, ki se bo začelo v nedeljo ob 9. uri.
Slavnostni govornik bo generalpolkovnik Branko Jerkič, ki je bil namestnik komandanta II. brigade Vojske državne varnosti — narodne o-brambe od njene ustanovitve ter do konca vojne. Sedaj je general Jerkič komandant Ljubljanskega armadnega območja.
(m. d.)
Jutri v Divači praznik prebivalcev
DIVAČA — V KS Divača, ki sodi med najaktivnejše v sežanski občini (lani so dobili občinsko nagrado 28. avgust, pred leti pa za razgibano aktivnost tudi listino samoupravljanja, ki jo podeljuje zvezna konferenca SZDLJ) je že vse pripravljeno za proslavo krajevnega praznika. Letos bodo praznik proslavili jutri, 25. maja, ko bodo na slavnostni seji skupščine KS podelili 5 bronastih značk aktivistom SZDL in drugim aktivnim v delovanju krajevne skupnosti, proslavili bodo — s koncertom seveda — 30-letnico delovanja tamkajšnjega pihalnega orkestra, dan kasneje pa bo v divaškem kulturnem domu še revija pevskih zborov upokojencev iz vse Primorske.
V minulem letu so v tej KS z 10 zaselki in 1500 prebivalci obnovili zdravstveni dom, v vseh vaseh imajo asfaltirane ceste, obnovili so električno napeljavo in javno razsvetljavo, kjer je bilo to nujno, v vrtcu imajo zagotovljeno varstvo za vse predšolske otroke. . .
D. G.
tj)'* v nogometu za Demšarjev me-sk-r maržoretnih in bobnarskih
^'C!’at'a Potovalnih jadrnic, po
?nkJn 1
spored pa se hjo začel s sre-
njL 'lr)' nadaljeval s koncertom pihal-hoj Orkestrov iz Slovenske Bistrice in ter nastopom folklorne skupine
v 0|) 40-LETNICI IZHAJANJA PD
^stilali so nam
k(Tiidi PRIMORSKI DNEVNIK tako iuhi)VSa na®a domovina praznuje 40. t)0i Vsa ta desetletja so bila iz-SltT^a graditeljsko, ker PRIMOR-celof • EVNIK je svoje poslanstvo v ^' izpolnil. Je glasnik slovenskega ga eka, bivajočega na prostoru, ki t>oy Ut^ državne meje niso ločile. Je s'f0valec njihovega človeškega, go-grškega in kulturnega hotenja.
k -, tn °d branikov v njihovem bo-
' .................
Je te
lit^ha in občečloveška vrednost. Že-kté ■ Pr' tem tudi v bodoče vztra-.vam hkrati častitam k dose-dosežkom.
Izvršni sekretar P CK ZKS za agitacijo in propagando SLAVKO GERIČ
sožif- nar°dno identiteto in pravice, ytJe in prijateljstvo ob meji. ničtem poslanstvu je globoka huma-i.^Ucn -
Sii
hfjP'gi tovariš Samsa. Ob 40-letnici Prilega dnevnika vam Večer pcjL^no čestita in vam želi tudi v ijj^dnje sijajen razvoj. Visoko ce-lìtì£ zS°dovinsko, narodnostno in po-gt,vri(> vlogo vašega dnevnika in nje-0 strokovno raven.
Glavni urednik Večera DRAGO SIMONČIČ
Izšla bo ob proslavi v Ilirski Bistrici? ki bo v nedeljo? 2. junija
Poseka številka Primorskih srečanj ob 40-letnici osvoboditve
KOPER — V koprski tiskarni Jadran končujejo te dni posebno številko revije Primorska srečanja, ki bo v celoti posvečena letošnji štiridesetletnici osvoboditve, izšla pa bo ob proslavi v Ilirski Bistrici, ki bo 2. junija.
Uredništvo te revije je tudi tokrat skušalo doseči s svojo posebno številko dvojen namen, saj naj bi publikacija presegla okvir običajne priložnostne brošure, ki izidejo ob podobnih priložnostih. Revija naj bi poleg tega pomenila tudi trajen prispevek k poznavanju zgodovinskih dogodkov, ki se jih bomo ob tej priložnosti spomnih z vsem dolžnim spoštovanjem. Prav zaradi tega je uredništvo revije pritegnilo k sodelovanju tako ugledne družbeno - pohtične delavce kot tudi priznane strokovnjake, ki so problematiko zaključnih bojev osvetlili na nov, izviren in strokovno poglobljen način.
V uvodni rubriki so talco zbrani prispevki Vide Tomšič, Branka Babiča Ur Jožeta šušmelja, ki je na oseben, vendar na poglobljen način osvetlil lastna izkustva in izkustva svoje generacije v teh štirih desetletjih. Sledi rubrika, ki podaja po eni strani članke o raziskavah, kako je rasla naša ljudska oblast, po drugi strani pa so prikazane spletke in računi tujih velesil. Tu bomo zasledili prispevek A-nice Štucin o prvem izvoljenem organu ljudske oblasti na Cerkljanskem ter članek Dušana Bibra, ki je na-
stal na podlagi študija angleških arhivov ter obravnava britansko in a-meriško politiko o italijansko - jugoslovanski meji. Prav gotovo bo še posebej zanimiv članek, izvleček raziskovalne naloge, Id so jo pripravili u-čenci ajdovskih srednjih šol. V njem so namreč zbrana avtentična pričevanja o pripravah na zasedanje prve slovenske vlade, pričevalci pa so tako preprosti ljudje, aktivisti kot tudi člani vlade.
Osrednji del revije bo obravnaval zaključne boje za osvoboditev ter prinesel prenekatero novo ugotovitev tudi o nekaterih do sedaj še nerazčiščenih vprašanjih. Obdelanih pa je cela paleta vidikov, saj je skušalo uredništvo zajeti vse široke dimen-
zije našega narodnoosvobodilnega boja od prispevka IV. armade preko deleža prekomorcev vloge IX. korpusa pa vse do vloge partizanov italijanske narodnosti. Prispevke so napisali Zdravko Klanjšček, Albert Klun, France Hočevar, Mario Abram, Milan Guček ter Viktor Avbelj.
Našega narodnoosvobodilnega boja si ni mogoče predstavljati brez vsestranske osvoboditve našega človeka in tu je kultura igrala posebno vlogo, zato ji je posvečena posebna rubrika. Branko Marušič je predstavil urednikè in njihove časopise, ki so izhajah na tem ozemlju; Slavica Plahuta, ki je tudi odločilno prispevala k redakciji številke, je pripravila članek o primorskem partizanskem
Priprave tečejo...
Ilirska Bistrica se vneto pripravlja na velik dogodek, ki se vse hitreje približuje: 2. junija bo tu osrednja proslava ob 40. obletnici zmage nad fašizmom in osvoboditve Istre in Slovenskega primorja. Obenem pa bo tudi višek prireditev in proslav ob tem jubileju. Slovesnost bo ponovno obudila spomine na težke a zmagovite čase, govorih bodo o pomenu prekomorskih brigad in drugih enot NOV, o prehojeni pot] IV. armade in o graditvi samoupravne socialistične družbe v letih po vojni.
Bistričani se na ta praznik pripravljajo že dalj časa. Najbolj vidni so napori, da bi mesto čim lepše pričakalo drage goste. Veliko skrbi so posvetili zlasti parkom — športnemu parku Nade Žagar in spominskemu parku na Hribu svobode, kjer bo slovesnost tekla. Zasadili so nova drevesa, postavili klopi, obnovih poti, ceste... Mesto bo 2. junija zasijalo. Tekmovalo bo z vdušjem med ljudmi.
METKA ČELIGOJ
šolstvu na pragu osvoboditve, Lado Jelen je opisal zgodbi XXI. divizije ter IX. korpusa, Zdenka Lovec igralsko skupino IX. korpusa ter Slavica Plahuta ilegalni dekhški pevski zbor, ki je štel preko sto članic in za katerega do sedaj skorajda nismo vedeh.
Številko zaključujeta dva portreta naših primorskih borcev, s katerima se skušamo oddolžiti spominu vseh tistih idealistov, ki so žrtvovali svoje življenje ah so preživeli hude krivice v vrenju, ki je pripeljalo do končne zmage svobode.
Likovna priloga je tokrat obsežnejša kot ponavadi, prinaša pa podobo naših krajev ob osvoboditvi. Gre za izvirno, dokumentarno pričevanje o doživljanju osvoboditve v domala vseh večjih krajih tega dela Slovenije, potem je tu prikazana obnova razrušene domovine, pa zborovanja, ki pričajo o boju tudi po osvoboditvi.
Za številko vpada že sedaj precejšnje zanimanje, saj so jo naročile v večjem številu izvodov nekatere šole, ki jo bodo lahko uporabile kot dodatno učno gradivo. Zanjo se zanimajo tudi nekatere delovne organizacije, ki jo bodo lahko uporabile kot priložnostno darilo, več izvodov bo prevzel tudi odbor za pripravo proslave štiridesetletnice osvoboditve v Ilirski Bistrici, ki je tudi zagotovil sredstva za tisk te posebne, dodatne številke Primorskih srečanj.
JAN ZOLTAN
MIŠKO KRANJEC
Povest o dobrih ljudeh
7.
Marta je s Katico stopila v veliko sobo, kjer je a v kotu nestrpno pričakovala in prisluškovala Sovoru onih zunaj.
Koštrca je medtem dovolil Ivanu, da mu je priž cigareto in mu nato takole rekel: s C^magal ti bom ponesti košare v sobo, da se b°š sam mučil. Saj vem, da je bilo dovolj, ker ^oral najtežje sam nositi.«
“Potemtakem si niste premislili, da bi nam od-
jedali?«
“Ph, zakaj pa? Saj nimate kam iti in ako vam mama všeč, je to za naju dobro znamenje. . lce ne potrebujeva, še ta, v kateri živiva, je za prevelika. Kmalu nama bo še manjša zado-: m!« Prijel je za dve košari in ju. vlekel v sobico.
r iu je položil na ilovnata tla. »Stara je sobo,« : Nadaljeval, »že pred dobrim mesecem pobelila in ' stila. Vse je bilo urejeno, se je pa prah spet na-> kakor vidim. No, bo že Marta pobrisala, saj mlada.«
, “Za to nikar ne skrbite; bo že Marta uredila, ,?n je prav. A zdaj moram še sam. pogledati Ano P n pozdraviti-«
Oba sta stopila v veliko sobo, kjer sta našla vse tri ženske v živahnem pogovoru, Koštrčevo mater posebej pa v solzah, kakor bi se po mnogih letih vrnili njeni pravi otroci. Bile so solze radosti in bridkosti, kakršen je pač bil pogovor, ki so ga razpletale. Marta sama je sijala od veselega razpoloženja, medtem ko je Katica nemo sedela na klopi, pritiskala hrbet k topli lončeni peči in poslušala pogovor, z obrazom proti mamici v kotu. Počutila se je srečno in zadovoljno, ko je po dolgih mesecih bila spet sredi svojih dragih stvari in med svojimi še dražjimi ljudmi. Ni se mnogo vmešavala v pogovor, da sta si mati in mamica laže potožili vse bridkosti, mamica ob grenkih in veselih solzah, mati pa z nekim prijetnim smehom in prav nič žalostno.
»Naša Ana je že spet v solzah,« je rekel Jožef Koštrca, ko sta vstopila z Ivanom. »Taka je kakor oblačno nebo jeseni, ko ne veš, kdaj se bo usul dež iz oblakov.«
Ivan se je samo nasmehnil tej Jožefovi pripombi, nakar je rekel:
»Oh, mati Koštrčeva, da sem vas le našel živo in zdravo! Ali so še spominjate, kako sva hotela staviti, ko smo odhajali, ker ste trdili, da vas bomo našli jeseni na pokopališču? Za kaj sva se že menila?«
»Moj bog,« je vzkliknila starka in objela roko mlademu možu, »pozabila sem že, za kaj sva hotela staviti; saj pa tudi nimam nič takega, kar bi bilo vredno stave. Živo si me sicer še našel, ali zdravje je že zdavnaj odšlo iz naše hiše. Vendar, hvala
bogu, da je vsaj tako, kakor je, zakaj lahko bi bilo še mnogo slabše. — Sedi, da se ogreješ, v vaši sobi je hladno. Pa da ste se le vrnili, kar sem rekla tudi že Marti in Katici. Tako sem se bala, da vas ne bo! Saj vem, da se nekoč ne boste več vrnili, ker boste imeli kje svoj dom. Od svojega pa se človek nerad loči. — A vidim vam vsem na obrazu, da se vam ni preslabo godilo. Vsi ste zdravi, rdeči in debeli v lica!«
»Oh, pa še kako!« je vzkliknil Ivan z nasmehom, ker je bilo njegovo lice dokaj koščeno. »Od dela, mamica, človek ne bo nikdar debel. A kaj bi vam pravil, ko sami veste, kako je po svetu! Saj ste tudi sami mnogo hodili okoli in delali vse življenje; vedno niste sedeli v kotu tako kakor zdaj, ko ste bolni.«
»Da,« je prikimala Ana, »delala sva z Jožefom vse življenje in se gnala. Zato vem, kaj je delo, zlasti pa,še, če človek nima dovolj hrane, da bi se do sita najedel. Pa je že tako z nami: v revščini smo se rodili in revni bomo umrli. — A midva vas tu samo zadržujeva. Pojdite v svojo sobo in si čimprej uredite, kakor se vam zdi najbolje in si predvsem najprej odpočijte. Za pomenek bomo imeli vso zimo več ko dovolj časa, seveda, ako vam ne bova z Jožefom presedala. Saj mladi ljudje le prečesto rajši o čem drugem govorijo, kakor bi hoteli stari.«
»O čem neki bi govorili?« je rekla Marta in se spet zasmejala. »Ne mislite morda ljubezni?! — Pa saj bo dovolj časa za vse stvari; pred nami je zima; posebnega dela ne bomo imeli in kaj drugega nam ostane, kakor da se pogovorimo o tem in onem?«
V Nabrežini prvo srečanje za izvoKtev občinskega odbora
KPI samokritično ocenjuje volitve in se zavzema za napredno koalicijo
V Nabrežini so se sinoči začeli razgovori za potrditev tristrankarske koalicije KPI - SSk - PSI, ki je upravljala občino zadnja štiri leta in ki naj bi vodila upravo tudi v novi mandatni dobi. Za nadaljevanje tega zavezništva sta se uradno že izrekli domači občinski sekciji KPI in SSk, medtem ko si tudi znotraj socialistične sekcije utira pot mnenje, da mora biti nova občinska uprava odraz sodelovanja domačih naprednih sil. Pobudo za prve razgovore je kot stranka relativne večine dala KPI, ki je tudi mnenja, da je treba pogajanja voditi izključno na krajevni ravni, brez vmešavanj in brez pogojevanj pokrajinskih ali celo deželnih tajništev strank. Tega mnenja je tudi devinsko-nabrežinska sekcija SSk, ki je prav spričo tega pred kratkim pismeno opozorila pokrajinskega tajnika Kareja, da položaj v devinsko nabre-žinski občini s preprostimi besedami povedano ne gre barantati v tržaških koalicijah. Kot znano, je pred enim letom krajevna sekcija SSk javno razglasila, da je proti vstopu stranke v koalicijo z LpT na tržaški občini in pokrajini. O tem in o povolilnih iz-gledih bo vsekakor tekla beseda na ponedeljkovi skupščini SSk, ki bo ob 20. uri v čitalnici nabrežinske občinske knjižnice.
Volilne rezultate pa je medtem v sredo zvečer poglobljeno analizirala
zelo obiskona skupščina nabrežinske sekcije KPI »Enrico Berlinguer«. V svojem uvodnem poročilu se je tajnik Ivo Širca zahvalil volilkam in volil-cem KPI, vsem komunističnim upra viteljem, posebno pa Albinu Škerku hi dosedanjemu županu Fondi. Kot je podčrtal Širca in kot piše tudi v sklepnem političnem dokumentu, ki ga je odobrila skupščina, je »napredni obroč« tržaškega okoliša, kljub hudemu demagoškemu pritisku in kljub ostri nasprotni kampanji v tisku, odločno odbil ta napad in se ponekod celo še utrdil. Nasprotno so volilci od Milj do Devina-Nabrežine »kaznovali« prav Listo za Trst, ki je v prvi osebi vodila kampanjo proti levičarskim krajevnim upravam. Kot je biio pričakovati, so nabrežinski komunisti največ pozornosti posvetili nazadovanju KPI, posebno v kraških vaseh, med slovenskim prebivalstvom. Na ta negativni trend so vplivale deloma tudi razmere na vsedržavni ravni, predvsem pa krajevni faktorji. »Priliv glasov iz KPI na PSI in zlasti na Slovensko skupnost,« piše v dokumentu, »dokazuje, da se je vloga KPI pomanjkljivo odražala pri delu občinskega odbora, ki je vendarle močno slonel prav na partiji«. Glede tega so bili mnogi tudi mnenja, da KPI ni znala v pretekli mandatni debi pravilno ločiti partijske vloge od vloge občinske uprave, kar je ošibilo
dialog in stike z občani in tudi omejevalo same potencialne zmogljivosti sekcije pri vsakdanjem delu.
Dosledno s tem, kar so jasno trdili med volUno kampanjo, so se tudi v sredo nabrežinski komunisti opre delili za čim hitrejšo potrditev napredne občinske uprave in torej za takojšnje soočanje o programu. Po mnenju KPI bo moral program novega odbora temeljiti na pozitivnih dosežkih in izkušnjah iz pretekle mandatne dobe, kot je npr. varian ta regulacijskega načrta. Kar zadeva sestavo novega odbora KPI podčrtuje, da bo moral ta odražati enakopravno dostojanstvo vseh komponent, brez apriorističnih vetov in brez ostrih imenskih hipotek.
V pogajanja za sestavo nove ve čine se hoče za vsako ceno vključiti tudi krajevna KD. Piero Parentin, ki ga Biasutti ni hotel v listo, a mu je potem uspelo izvolili vse svoje zaupnike v občinski svet, je v goriškem katoliškem listu »Voce isontina« napisal, da je treba enkrat za vselej razbiti povojno »verigo« slovenskih županov v Devinu-Nabrežini, pri čemer »prosi za pomoč« tudi socialiste italijanske narodnosti. Tudi Parentin, podobno kot melonarji, govori in namiguje na nevarnost bocenskega pojava (MSI prva stranka) v devinsko-nabrežinski občini, (st)
Prvo srečanje za razširitev tržaške koalicijo
BO PSI USPELO ZRAHLJA^ »ŽELEZNI« PAKT K D-LI STA
Pokrajinski tajniki šestih strank (LpT, KD, SSk, PSDI, PRI in PLI) ki sodelujejo v tržaški koaliciji, so se včeraj dopoldne srečali s tajnikom PSI Seghenejem, da preverijo možnosti o istočasnem vstopu socialistov v obe tržaški upravi ter Liste za Trst v deležno vlado. Šlo je za prvo, tako rekoč preliminarno srečanje, ki dejansko odpira prava pogajanja, za katera baje ne bo večjih političnih in programskih ovir, medtem ko bo gotovo prišlo do težav pri porazdelitvi odgovornejših mest v obeh upravah in v Krajevni zdravstveni enoti.
PSI zahteva za vstop v koalicijo tri odbomiška mesta na občini (vključno podžupana), dve odborništvi na pokrajini ter predsedstvo KZE, poleg nekaterih sprememb in novih poglavij v programu obeh uprav. Socialisti so to zahtevali že pred enim letom, njihove zahteve pa so takrat naletele na gluha ušesa, saj bi zrahljale »železno« zavezništvo med KD in melonarji. Sedaj jih spet odločno postavlja in računajo zlasti ra razpoložljivost LpT, ki bi v zameno za vse skupaj dobila mesto v deželni vladi. Vse pa je še povsem odprto, tudi zato ker ni jasno kdo bi moral odstopiti mesta socialistom, zlasti ker manjkata še dve leti do občinskih in pokrajinskih volitev. Največji problem bo podžupansko mesto, ki je sedaj v rokah PLI, tudi na pokrajini pa ne bo vsa zadeva tako zlahko stekla. Po podpisu političnega sporazuma s PSI bosta morala vsekakor oba od-
bora odstopiti, čemur baje nasP^ jejo melonarji, ki se bojijo, <** j| tem šla po vodi »štafeta«, po j moral v začetku prihodnjega M® j covini prevzeti Richettijevo mes*0’ j novega predsednika pokrajin® istočasno izvolili demokristjana chijn.
Na včerajšnjem sestanku j® !;
beseda tudi o novih upravah * Ijah in v Devinu - Nabrežini, ce
v zmernejših tonih kot je bilo P ^ kovati. Glede položaja v nailjSf!
čini niso imeli pokrajinski tajn^ dosti povedati, ker ta same dovoljujejo nobene koalicij®
Liste Frausin. Ni pa tako v D®^.! Nabrežini. Demokristjani in
11X A X OX O AC V. 11v» V UCV« j	Oj
cialisti pripravljeni za sodelova*^ patstrankarski koaliciji, povsod
kjer bo to mogoče« (torej tudi v brežini?), hkrati pa priznal, da1 , krajevne sekcije PSI pravico d® tonomnega odločanja.
tek
Vi!
tisi
kn
in
gr;
Osi
jet
do
let
V(
lo
sil
šil
stalno pritiskajo na tržaške za?®1 (zlasti na PSI in na SSk) in P1^ da je v Nabrežini možna uprava , komunistov. O tem se včeraj ^ ni poglobljeno govorilo, čeprav J® ^ nik PSI Seghene povedal, »da SL
• Center za študije o osvobodilnj!1 J banjih prireja danes ob 21. url
lastnem sedežu v Ulici Mazzini H injekcijo videa Intervju z Ui
Tommasinijem o španski revol ,, Video je pripravil Paolo Gobetti žavnega kinematografskega arni odporniškem gibanju iz Turina-
Polemike zaradi stavke delavcev pogrebne službe
Povsem razumljivo je, da so nevšečnosti, ki so jih povzročile stavkovne akcije uslužbencev pogrebne službe, včlanjenih v avtonomni sindikat občinskih nameščencev in tistih, ki so včlanjeni v CGIL, povzročile nemalo polemik in razumljive razburjenosti med neposredno prizadetimi svojci umrlih. Paročali smo že, da je do njih prišlo v torek dopoldne, ko sta oba sindikata istočasno sprožila že v soboto napovedano stavko. Občinski urad, ki načrtuje urnike pogrebov je odredil, da le-teh od 8.30, ko se navadno začnejo, do 10. ure ne bo. Med 10. in 11. uro so potekali redno, ob 11. uri pa se je začela sindikalna skupščina članov avtonomnega sindikata, zaradi katere so pogrebne prevoze znova prekinili.
Polemika se začenja prav tukaj: sindikalisti zagotavljajo, da ob 11. uri v mrliških vežah ni bilo več nobenega trupla, medtem ko svojci, dokumentirano s fotografijami, trdijo, da je bilo ob tisti uri v njih še deset trupel, ena krsta pa je ostala na sredi mrliške veže, potem ko je bil pogrebni obred že opravljen in bi jo bili morah takoj prepeljati na pokopališče. Na razumljivo razburjenost, ki so jo torkovi dogodki sprožili v tržaškem javnem mnenju, pa sindikalisti odgovarjajo, da niso prekinili nobenega pogrebnega prevoza in da tudi ni ostalo v mrliških vežah nobeno truplo, za zmešnjavo, ki so jo povzročile sindikalne akcije pa da je kriva občinska uprava, ki je bila o njih pravočasno obveščena in kljub temu ni storila ničesar.
Jutri in v nedeljo razstava vin v Lonjerju
Kulturno društvo Lonjer Katinara in Športno društvo Adria prirejata tudi letos, v sodelovanju z vinogradniki iz Lonjerja in s Ratinare tradicionalno vsakoletno razstavo in pokušnjo domačih vin. Pridelke belega in črnega vina bo jutri, 25. in v nedeljo, 26. maja razstavljalo preko dvajset vinogradnikov iz teh dveh vasi tržaške občine.
Poleg tega so prireditelji poskrbeli tudi za zabavo, tako da bodo oba dneva delovali kioski, za dobro voljo pa bo poskrbel jutri v večernih urah domači ansambel, v nedeljo pa bo ob 17. uri nastop pevskega zbora Vasilij Mirk s Proseka - Kontovela, do zaključka pa bodo nato zadržali prisotne v prijetnem razpoloženju Veseli godci iz Boljunca.
pisma uredništvu
Rajonski sejem na Opčinah in svojeglava odločitev občine
Z velikim začudenjem smo prebrah v dnevnem tisku vest, da je dal tržaški občinski svet pooblastilo za odprtje rajonskega sejma v Ul. dei Salici na Opčinah, to je v ulici, ki gre od Podobnikove trgovine proti openskemu pokopališču, in da je občina v ta namen že odredila prepoved parkiranja ob delavnikih, od 7. do 19. ure v prvem delu omenjene ulice na levi.
Problem ureditve tako imenovanega rajonskega sejma na Opčinah ni nov. O njem se je pred časom precej razpravljalo v okviru trgovskega načrta občine. Rajonski svet za vzhodni Kras je okvirno izrekel sicer ugodno mnenje, pridržal pa si je pravico, da se še izreče o lokaciji sejma, ko jo bo pristojno odhorništvo predlagalo. Toda rajonski svet je zaman čakal, da ga bo odhorništvo vprašalo za mnenje glede lokacije. O njej smo morali izvedeti šele po tisku. Občina je torej še enkrat postavila rajonski svet pred izvršeno dejstvo, ne da bi se predhodno z njim posvetovala, kar je nezaslišano in kar potrjuje (če je bila sploh potrebni dodatna potrditev), da se gladko požvižga na mnenje tistih, ki so po občinskem pravilniku poklicani, da se izrečejo o rajonskih zadevah. V imenu svetovalske skupine KPI v vzhodnokraškem rajonskem
svetu obsojamo takšen omalovaževa-len odnos občinskih upraviteljev do posvetovalnega organa, ki neposredno zastopa interese prebivalstva in je od njega neposredno izvoljen.
Poleg teh ugotovitev pa moramo pripomniti, da je lokacija, Id jo je izbrala tržaška občina za rajonski sejem na Opčinah nesprejemljiva iz več razlogov. Predvsem, ker je Ul. dei Salici precej prometna in povezuje vas s pokopališčem. Upoštevajoč, da je tudi precej ozka (na najširšem mestu namreč ne doseže deset metrov), bi stojnice hudo ovirale prehod. Poleg tega je v začetnem predelu ulice pet javnih lokalov, ki potrebujejo vsak dan prostor v tem odseku za raztovarjanje blaga. Zato ne razumemo, kako b,i lahko sploh uspeval takšen sejem v tem tako prometnem predelu.
Upamo vsekakor, da bo odborni-štvo upoštevalo te težave in ustrezno ukrepalo, predvsem pa pričakujemo, da se bo o tem vprašanju posvetovalo z rajonskim svetom, kar je navsezadnje njegova dolžnost.
Za svetovalsko skupino KPI v
vzhodnokraškem rajonskem svetu Dolfi Wilhelm Franco Foschini Anamarija Kalc
Pismo predsedniku KZE Giovanniju Scarpi
Prejeli smo v vednost pismo P sedniku tržaške KZE Spoštovani
gospod Giovanni Scarpa.	gjt
Na okencih Krajevne zdravst enote (urad v Ulici Ghiberti 4). < tero vodite, sem 22. maja dvilL zdravstveno izkaznico za svojeg® , na Ambroža Peterlina. Pri tein ^ takoj opozoril pristojno uradnic®’, je ime napisano napačno, to j® broz. Uradnica mi je razložila^ vaši pisalni stroji nimajo slovenj črk. Zato sem jo prosil, da in10 ^ pravi ročno in popravek potrdi 2,, gom »uradni popravek«. Mojo V j šnjo je gladko odbila in dejala, i ime popravim sam.	A
Zato se obračam na vas, da P° a gate rešiti ta problem. Dejstvo J.r da zdravstvena izkaznica mojega na ni pravilna, ker je sin na ^ grafskem uradu v Trstu vpisan-Ambrož in da jaz sam ne moreiO praviti tega dokumenta, ker 01 ^ predstavljajo ponarejanje uradnih J kumentov. Edina pravilna rešit®% tista, ki sem jo že predlagal in . ;i vas prosim, da mi sporočite, kdaLi kje se lahko javim, da se P0?'^ napaka na zdravstveni izkaznici jega sina.	.(»j
V pričakovanju vašega odg°v vas spoštljivo pozdravljam. j IVAN PETERC
Brošura NSK z objavo predavanj iz ciklusa Tržaško vprašanje 1945
Barkovljanski pevski zbor Milan Pertot danes na Opčinah
SKD Tabor z Opčin prireja danes, ob 20.30 v Prosvetnem domu koncert mešanega pevskega zbora Milan Per tot iz Barkovelj. Zbor je bil ustanovljen maja leta 1982 in od vsega začetka ga vodi Aleksandra Pertot, ki bo tudi dirigent na današnjem koncertu. Po Barkovljanu Milanu Perto-tu so zbor poimenovali maja lani.
Barkovljanski zbor ima za seboj že precej javnih nastopov. Leta 1983 se je udeležil revije pevskih zborov »Pesem prijateljstva« v Portorožu, lani in letos pa je sodeloval na reviji »Primorska poje«. Poleg tega je lani nastopil tudi na pevskem taboru v Šentvidu pri Stični in poleti posnel oddajo na radiu Koper. Zbor redno nastopa tudi na raznih prireditvah v Bar-kovljah in domačem kulturnem društvu SKD Barkovlje.
Do konca letošnje sezone ima zbor, poleg današnjega, v načrtu še tri koncerte. Tako bo 2. junija nastopil v Dekanih pri Kopru, 9. junija v do mači cerkvi v Barkovljah, 23. junija pa bodo imeli zaključni koncert v domačem kulturnem društvu. Poleg teh treh koncertov pa se dogovarjajo še za nastop v Novem mestu, ki bo, če bodo dogovori uspešni, 29. in 30. junija.
Narodna in študijska knjižnica v Trstu je v srrdo zvečer zaključila z okroglo mizo o tržaškem vprašanju letošnji ciklus svojih predavanj, namenjenih prav Trstu v času, ko se je reševala usoda njegove pripadnosti in ko so se podpisovali mednarodni sporazumi, ki so postavili temelje za sestavo kosnejših osimskih sporazumov, ki so dokončno rešili problem stalne meje med Italijo in Jugoslavijo.
O okrogli mizi, na kateri so sodelovali tako italijanski, kot dva jugoslovanska izvedenca o tržaški problematiki, smo. že poročali. Sedaj bi hoteli naše bralce opozoriti, da je Narodna In študijska knjižnica, tako, kot je že na začetku letošnjega ciklusa obljubila, objavila vsa predavanja v posebni brošuri, ki so jo prodajali že pred začetkom okrogle mize v sredo v kongresni dvorani tržaške trgovinske zbornice.
Brošura se začenja s predgovorom predsednika NŠK prof. Jožeta Pirjevca, v katerem je poudarjena želja te ustanove, da se s ciklusom vključi v letošnje proslave 40-letnice osvoboditve. Ciklus predavanj, je v predgovoru poudarjeno, je imel namen, da osvetli vprašanje Trsta, kot se je oblikovalo med drugo svetovno vojno in po njej. Poudarek je bil, je še rečeno,
predvsem na mednarodnih' razsežnostih spora o tem jadranskem pristanišču, ki ga relativno' malo poznamo in postaja bolj jasen in pregleden šele v zadnjih letih, odkar imajo zgodovinarji možnost, da se lahko pri svojem pisanju in podajanju tega razdobja zgodovine opirajo na do sedaj nedostopno arhivsko gradivo v raznih meelnarodnih arhivih.
V brošuri so objavljena predavanja Dušana Biberja o britanski in ameriški politiki o italijansko - jugoslovanski meji v drugi svetovni vojni. Dušana Nečaka o jugoslovanskem odnosu do vprašanja Trsta v času od junija do septembra 1945, angleške zgodovinarke Elisabeth Barkeir o mednarodnem okviru tržaške krize leta 1945 Ln izvlečke predavanja tržaškega zgodovinarja Gianpaolo Valdevita o vprašanjih Trsta in o vzrokih začetka hlad-' ne vojne.
Predavanje Dušana Biberja je v italijanščino prevedla Laura Pertot, ki je prevedla tudi predavanje Dušana Nečaka, predavanje Elisabeth Barker sta v slovenščino prevedli Cristina Cupin in Marinka Počkaj, lektorirala pa je Lelja Rehar - Sancin, v italijanščino je isto predavanje prevedla Gisela Isten. Izvlečki iz govora Gianpao-la Valdevita so v brošuri objavljeni samo v italijanščini.
Knjižni dar slovenskega in hrvaškega IS Zavodu združenega sveta v Devinu
Generalni konzul SER Jugoslavije v Trstu Drago Mirošič je včeraj v spremstvu vicekonzula Vlaste Valenčič - Pelikan obiskal jadranski Zavod združenega sveta v Devinu. Tu so ga sprejeli rektor dr. D.B. Sut-cliffe s sodelavci in dijaki iz SR Slovenije in Hrvaške, ki se šolajo v zavodu. V priložnostnem nagovoru je generalni konzul Mirošič poudaril pomembno vlogo zavoda pri zbliževanju učencev z vsega sveta, kakor tudi visoko strokovno in organizacijsko raven te institucije. Nato pa je
v imenu slovenskega in hrvas* .jC izvršnega sveta predal zavodu v število leposlovnih in stroko ^ knjig, katerih izbor sta opravila ^ publiška komiteja za vzgojo ih braževanje v Ljubljani in v ^~no
omehn.
^5
bu. Za darilo, ki pomeni	je
obogatitev zavodske knjižnice, 80
s toplimi besedami zahvalil re Sutcliffe.
sft
Na sliki: generalni konzul -- j. v Trstu Drago Mirošič izroča r®8' ju Sutcliffeju darilo.
Stotini delavcev obrata FTA grozi nepreklicen odpust z dela
i f^sniatičen zaposlitveni položaj v “Etilnem obratu FTA. bivši SNIA ti u C®A, je bil predmet včerajšnje kfS>Vne konference v Novinarskem Jožku, na kateri so sindikalisti Treu ln Coffon,
Sfassi
^trc> obsodib obnašanje vodstva pod
ie za CGIL, Tersar in De-za CISL in Di Turo za UIL
<io
in tržaške Zveze industrij cev n iOl delavca, ki jim je po- treh yOn zapadla dopolnilna biagajnaf. lfj Stvo podjetja se je namreč odloči-^ njihov odpust kljub temu, da so pikati našli druge, ugodnejše re-
n,^red tremi leti je takratni obrat ■ iA VISCOSA zaposloval 390 usluž-neev, oj katerih so jih zaradi hu-® Proizvodne krize bili prisiljeni 190 H? v režim dopolnilne blagajne. Pod-je medtem prešlo v last skupijo FIAT in se preimenovalo v FTA. anes je od takratnih 190 ostal še 101 rnlTVec v dopolnilni blagajni, katere pa se je prav v tem času iztekel, jdstvo podjetja jim je zato poslalo vestila o odpustu z dela, medtem ^ so posegli sindikati in dosegli od Jostva zagotovilo, da bo podaljšalo jj'-fn dopolnilne blagajne pod pogo-j™*’ da ga odobri osrednji vladni or-uj CIPI, v nasprotnem primeru pa do delavci odpuščeni z dnem, ko se je iztekla dopolnilna blagajna, s» k- .s^ndikati s takim jamstvom ni-biH zadovoljni, zato so se obrnili J deželno upravo in po večkratnih j 6cafjjih dosegli od odbornika za in-^Jtrijo Francescutta zagotovilo, da J v primeru negativnega odgovora J, CIPI, krila stroške podaljšane do-,xjjnilne blagajne dežela sama. tev'kta vodstvu FTA tudi taka reši-Jv ni po godu in še naprej vztraja, aJ delavci podpišejo sporočila o od-^Ustn z s čimer bi se dokončno g silo problema odvečne delovne sile. hako neodgovorno stališče je do pro-srna zavzela tudi tržaška Zveza in-Ustrijcev na srečanju s sindikati, ^ so zahtevah preklic odpustov. Prav r) 0 so včeraj sklicali skupščini čla-,°v tovarniškega sveta in delavcev v .Polnilni blagajni ter tiskovno kon-^ rehco za seznanitev javnosti s pro^ emom, za danes pa so napovedali tri ure stavke za vsako delovno iz-heno, medtem ko bodo zastopniki de-HiICev s sbidikalisti zahtevali sreča-sJ?s predstavniki deželne uprave, Jžaškim županom, s predsednikom pokrajine in s prefektom. Predstavniki CGIL - CISL - UIL so včerajšnji tiskovni konferenci vpra-Jhje uokvirili tudi v širšo problema-dit industrijskega sektorja: sin-rp. J podjetniki in dežela so se nam-c že pred dvema letoma dogovorili srn lzdeIavo deželnega načrta o tek-hlhern sektorju, s katerim naj bi od-avili neravnovesja v deželi in kri-, a žarišča, ki so bila najtež'a v trakih obratih FTA in Calza" Bloch. Ijf^Ia je v ta namen odobrila 129 mi-PiTr ^r’ 0<^ katerih pa sta v Trst tjli ie bori dve milijardi, ki seveda f,; a rešili ničesar. Tržaški industrij-po drugi strani pred štirimi me-p,. . obljubili, da bodo predstavili o ojekt o novem tekstilnem obratu, ^katerem pa doslej še ni bilo nobe-glasu.
^undikati se po vsem tem sprašuje-’ kakšen smisel ima 129 milijard,
so
seči
ki jih je zagotovila deželna uprava, če jih nihče ne namerava dejavno uporabiti in v tej zvezi izrekajo ostro obsodbo zadržanja tržaških industrij-cev. Hudo kritični so tudi do popolne neobčutljivosti občinske in pokrajinske uprave ob krizi tekstilnega sektorja, ki se vleče že več let. Vsekakor pa ostajajo trdno pri stališču, da je treba preprečiti odpustitev stotine o-seb, če ne drugače, vsaj s podaljšanjem režima dopolnilne blagajne še za leto dni.
Naraščanje cen v tržaški občini
V	maju so cene artiklov najširše potrošnje poskočile povprečno za 0,7 odstotka. Ta sicer še neuraden in nedo-končen podatek izhaja iz izračunov, ki jih je opravila statistična služba tržaške občine. V primerjavi z letošnjim aprilom se je največ podražila prehrana (1,1 odstotka), zatem razne druge potrošnje (0,9 odstotka) in oblačila (0,7 odstotka). Pocenili pa so se energetski viri (za 2,2 odstotka).
V	primerjavi z lanskim majem so se proizvodi najširše potrošnje v Trstu pjodražili za 8,8 odstotka, medtem ko so bile podražitve v drugih italijanskih mestih, v katerih izračunavajo naraščanje cen, še večje (v Bologni in Genovi je znašal pxmast 9 odstotkov, v Turinu 9,4 in v Milanu 9,7 odstotka) .
V Gropadi obnavljajo kulturno društvo in pevski zbor »Skala«
k sv
V Milkovičevem skednju je bila v sredo prva vaja novoustanovj^nega pevskega zbora Skala
Daleč je že leto 1948, ko so Gropaj-ei in njihov pevski zbor »Slovanska straža« priredili zadnjo kulturno prireditev v Gropadi. Od takrat do danes ni bilo nobenega kulturnega delovanja v vasi.
Ko pa so se vaščani pripravljali na proslavo 40. obletnice osvoboditve so
si tudi zadali cilj, da bi obnovili kulturno društvo in pevski zbor. Že prvi teden v maju so imeli prvi sestanek pripravljalnega odbora. Odziv vaščanov na to pxjbudo je bil res množičen, saj se je za pevski zbor odzvalo kar 31 moških in 22 žensk. Takoj so stopili v stik z Zvezo slovenskih
kulturnih društev, ki jim je rade volje dala vso strokovno pomoč. Na množičnem sestanku, ki je bil nekaj dni zatem, so se tudi soglasno izrekli, da bi dali društvu ime »Skala«, ki je bilo tudi ime prvega kulturnega društva v Gropadi in katerega fOO-letnica poteka prav letos. V zelo kratkem času so dobili tudi pevovodjo Anastazijo Purič iz Bazovice, ki je takoj sprejela povabilo, da vodi novoustanovljeni zbor. Prva piev-ska vaja je že bila v sredo, 22. 6. in to začasno v skednju pri Daniju Milkoviču.
Upanje in želja vseh Gropajcev je, da bi v prvih septembrskih dneh u-spield proslaviti 100-letnico društva »Skala« s prvim nastopom novoustanovljenega pevskega zbora. Požrtvovalnost in dobra volja ne manjkata in upamo, da bo tako tudi v prihodnje.
SAŠKO KALC
• Lombardijska protivivisekcijska liga in odbor za okolje pri Tržaškem gibanju prirejata danes od 18. do 20. ure na Trgu Unità protestno zborovanje proti iztrebljanju mačk v mestu.
• Tržaška federacija KPI je za jutri od 10. do 13. ure pripravila zbor na Trgu Gioberti pri Sv. Ivanu. Na zboru bodo zbirali podpise za »da« na bližnjem referendumu.
Kmet Viktor Gruden ubil ženo Lojzko in se nato obesil
Družinska tragedija pretresla Samatorco
Družinska tragedija včeraj pozno dopoldne v Samatorci. 55-letni kmet Viktor Gruden (po domače Požupov) je ubil svojo 51-letno ženo Lojzko Milič in si nato še sam vzel življenje. Tragedija se je odvijala brez očividcev, verjetno med 10. in 13. uro, tako da bo za same preiskovalce in tudi za namestnika javnega tožilca dr. Coas-sina, ki je takoj prihitel na kraj, zelo težko obnoviti zadnje ure in zadnje trenutke življenja zakoncev Gruden.
Lojzka Gruden je že dolga leta skoraj vsako jutro hodila v mesto prodajat rože, ki jih je sama gojila in to je imela namen narediti tudi včeraj. Poleg vsega je imela včeraj zjutraj v mestu tudi zmenek s hčerko Marto, ki je zaskrbljena, ker matere ni bilo na spregled, telefonirala bratovi ženi Patriciji, ki stanuje ravno tako v Sa-matcrci. Slednja se je takoj odpravila h Grudnovim, kjer pa je našla zaprta vrata. Poklicala je takoj nekatere sosede, hkrati pa obvestila pro-seške karabinjerje, ki so forsirali hišna vrata ter že na stopnicah opazili krvne madeže, ki so peljali naravnost do spalne sobe. Tu se jim je nudil srhljiv prizor. Nesrečna Lojzka je ležala mrtva v mlaki krvi. Ob njej je stala stara lovska puška, o možu
pa ne duha ne sluha. Na kraj tragedije so prišli tudi nabrežinski karabinjerji in agenti devinskega komisariata javne varnosti, poleg seveda re-šilca Rdečega križa. Vsi skupaj so začeli pregledovati bližnjo okolico in čez nekaj časa, na polju kakih tristo metrov od domačije v smeri proti Saležu, odkrili truplo Viktorja Grudna, ki se je obupan obesil. Dežurni zdravnik RK je ugotovil, da je Lojzka Gruden umrla zaradi prebitja lobanje, prvi izsledki preiskave pa kažejo, da je Gruden ubil ženo s puškinim kopitom, medtem ko je bila puška nena-bita.
Tragedija pri Požupovih je takoj odjeknila ne samo v Samatorci, ampak po vsej zgoniški občini, kjer so bili Grudnovi cenjeni kot podjetni in marljivi ljudje. Viktor Gruden se je u-kvarjal s kmetijstvom in bil zelo vešč vinogradnik, za kar je . imel dolgo let tudi osmico. Svojčas je bil tudi lovec in lovski čuvaj. Bil je veseljak in kdaj pa kdaj tudi rad zaigral na harmoniko po ©srnicah in po raznih družabnih prireditvah. Njegova žena, ki je bila po rodu iz Zgonika, mu je vestno pomagala na kmetiji, kjer je najraje gojila rože, ki jih je nato prodajala v mestu. Pokojna zapuščata hčerko Marto in sina Milana, ki je
Viktor Gruden
zaposlen pri zgoniški občinski upravi kot šofer šolabusa.
V centru za umsko zdravje v Nabrežini so Viktorja Grudna poznali, saj jih je njegova žena občasno klicala v Samotorco, ko so družinski spo-' ri, potencirani od alkohola, eksplodirali s posebno silo. Nikakor pa niso pričakovali, da bi ti spori lahko pripeljali do tragedije. »Viktor nikakor ni bil nasilne narave«, nam je povedal dr. Danilo Sedmak, »niti ni bil kronični alkoholik, pa čeprav je bil
Lojzka Milič
večkrat vinjen. Mi smo ga seveda mirili in mu dajali razne nasvete, pa tudi zdravila, potem pa je Viktor ravnal po svoje. Sedaj je že nekaj časa, kar nismo imeli opravka z njim, tako da nas je tragedija globoko presunila. Res je, da je človek pač vedno neznanka in da njegovih dejanj ne moreš predvidevati«.
Vpis za tečaj »150 ur« letos do 8. julija
Proces o tragediji v štivanski papirnici leta 1980
Obtoženci odklanjajo vsakršno odgovornost
treh delavcev v cisterni šti-jèk^e Papi1™06 J6 včeraj boleče od-g teala v dvorani tržaškega kazenske-L .s°dišča. Po skoraj petletni preis-so se znašli na zatožni klopi 54-jjT1. Lucio Rigonat, 57-letni Liliano 5fU u^za’ 58-letni Giancarlo Piazza, ^.*'etni Orio Santon in 34-letni Pietro ercolini, ki jih obtožnica bremeni so-<)(, j^anjla pri menameijiem umoru f,, tnega Oscarja Clementeja, 21-let-ipJa Fabia Conteja in 42-letnega A-■^hndra Agostinella.
jj^^reča, ki je svojčas zelo presule a tržaške delavske kroge in izzvala v° ester protest tovarniškega sve-2 suvanske papirnice, se je pripetila s' vaygusta 1980, malo pred 9. uro. ^čiščenjem cistern, v katerih pri-maso za izdelovanje papirja, urjtvo podjetja je oddalo delo v za-^ P zadrugi Facchini S. Giacomo. Nje-?eIavci so se odpravili v 8 metrov trr» k° cisterno (600 kubičnih me-Prostornine), ki pa je — kot je nJ^Jala poznejša preiskava — niso ìrn h°dno izplaknili. V cisterni, ki je 'h na 8arnT strani ozek izhod, hav avce zaiela statist zaradi vdi-š anja strupenih snovi in kislin. Re-i, va.lcem je uspelo potegniti delavce Cisterne šele čez čas zaradi izred-
je yjabo organizirane reševalne akci-S’kp Oscarja Clementeja, vodjo ga-ekipe v štivanski papirnici, in uslužbenca zadruge Facchini S.
Giacomo Fabia Conteja ni bilo več nobene pomoči, devet dni po nesreči, 11. avgusta, pa je podlegel poškodbam tudi Alessandro Agostinello, odgovorni za servisne službe v papirnici. Agostinello in Clemente sta se spustila v cisterno, da bi priskočila na pomoč ostalim delavcem, ki jih je bila medtem že zajela slabost.
Na včerajšnji obravnavi je predsednik sodišča Trampuš zaslišal prve tri obtožence: 'Rigonata, ki je leta 1980 vodil proizvodni oddelek in bil i-stočgsno tud. namestnik ravnatelja papirnice, Manuzzo, ki je vodil oddelek za umešavanje lesa, v katerem se je nesreča pripetila in Piazzo1, ki je bil ravnateljev pomočnik, obenem pa mu je bilo poverjeno tudi nadzorstvo protipožarne in protinezgodne službe.
Rigonat se je izgovarjal, da sploh ni vtdei, katere cisterne bodo najprej počistili, saj je le slabo uro pred nesrečo začasno prevzel ravnateljevo mesto (ravnatelj je istega dne odšel na dopust). Povedal je, da so bila čiščenja cistern vsako leto na dnevnem redu ob avgustovski prekinitvi proizvodnje, dodal pa je, da se ni udeležil sestanka, na katerem so razpravljali o tem vprašaju.
Po svoji strani je Mariuzzo ponovno potrdil, da ni vedel za razpored čiščenj, omenil pa je nek drug sestanek, na katerem je bil govor o preči-
ščevanju cistern; po njegovih izjavah naj bi se tega sestanka udeležil tudi Rigonat. Piedsedniku sodišča je tudi omenil, da bi morali cisterno 690, kot v papirnici pravijo nesrečni cisterni, najprej dobro izplak,ati z vodo, da bi odstranili strupeni brozgo z dna rezervoarja in kemikalije, ki jih uporabljajo pri predelovanju lesa. Tudi on, kot prej Rigonat, ni vedel povedati, kdo je pravzaprav naročil delavcem zadruge Facchini S. Giacomo naj najprej očistijo prav cisterno 600, I-i očitno ni bila še nared za čiščenje.
Tretji obtoženec, Piazza, se je izgovarjal da je imel v papirnici le po-
svetovalno vlogo: svetoval naj bi ravnatelju za reševanje raznoraznih vprašanj. Šele po posegu zagovornikov drugih obtožencev se je izkazalo, da je bil Piazza ob sprejetju v službo v papirnici (septembra 1978) poverjen za protinezgodno službo. V splošnem odklanjanju odgovornosti tudi oni ni vedel, kdo je izdal povelje za čiščenje cisterne 600.
Proces se bo nadaljeval 31. maja z zaslišanjem še preostalih dveh obtožen cev, Santona, ki je bil vodja protine-zgodnega oddelka in Niccolinija, odgovornega pri zadrugi Facchini S.Giacomo.
Na preturi spor zaradi plakatiranja
Na tržaški preturi so prekinili komaj začeti proces na osnovi sodne pri-jave- ki jo je tajnik Združenja proti nasilju Maurizio Bekar vložil proti tržaški prefekturi zaradi denarne kazni, ki mu jo je le ta naložila po razo-besenju nekaterih pohtičnih lepakov zunaj od občine določenih mest za plačano plakatiranje. Dogodek sega v maj leta 1983, ko je Bekar ja neki mestni redar »zasačil« pri lepljenju lepakov na nedovoljenih mestih, nakar je občinska uprava zadevo prijavila prefekturi, le ta pa je storilca povabila, naj plača kazen, s čimer se bo izognil sodni prijavi. Bekar je plačilo kazni zavrnil in se pritožil na preturo, češ da dejanje ni kaznivo in da je torej denarna kazen neutemeljena.
Pretor jo po zaslišanju obeh prizadetih strani prenesel njegovo nadaljevanje na 16. oktober, s čimer si je očitno hotel vzeti čas za poglobitev juridičnih plati spora, ki ga je v bistvu povzročilo pomanjkanje natančnejših določil, za katera bi tržaška občina bila morala poskrbeti že pred leti.
Enotna pokrajinska federacija CG IL - CISL - CCdL/UIL sporoča, da bo letos vpisovanje v tečaje »150 ur« za dosego diplome nižje srednje šole zđ-padlo že 8. julija.
Vsi delavci, gospodinje in pa mladina nad 16 let, ki jih ti tečaji zanimajo, naj se javijo na sindikalnih sedežih aH pa na šolah, kjer ti tečaji potekajo.
Praznik Unità in Dela pri Sv. Jakobu
Od jutri pa do 2. junija bo pri Sv. Jakobu potekal praznik Unità in Dela. S to prireditvijo se začne serija poletnih praznikov komunističnega tiska. Glavni poudarek vseh prireditev bo na temah o zaposlovanju, delu, razvoju in miroljubnem sožitju.
Program pri Sv. Jakobu predvideva za jutri večer disco glasbe, v nedeljo ob 19. uri debata z naslovom »Zakaj referendum?«, ob 21. uri, pa koncert tržaškega Jazza Banda. Tudi v ponedeljek, 27. maja, je predvidena debata o posegih za zaposlovanje mladih, sledil pa bo večer z disco glasbo.
© Medobčinsko prevozno podjetje ACT sporoča, da bodo s ponedeljkom 27. maja ukinili postajo v Istrski ulici nasproti poslopja št. 129 avtobusnih prog 10, 19, 20, 21, 22, 23, 48 in C.
Ženski pevski zbor Prosek - Kontovel izreka svoji pevki Romani občuteno sožalje ob izgubi dragega očeta.
Z nedavnega občnega zbora v Boljuncu
Kulturno društvo »France Prešeren« za uvajanje novih oblik delovanja
Občni zbor KD Fr. Prešeren je pozdravil tudi župan Edvin Švab
V četrtek, 13. maja, se je v Boljuncu, v mali dvorani gledališča »France Prešeren« odvijal občni zbor kulturnega društva »France Prešeren«.
Na občnem zboru so predstavniki raznih skupin, ki delujejo v okviru društva, poročali o delovanju vsake skupine. Iz poročil smo izluščili ugotovitev, da je bilo delovanje v zadnjih štirih letih še kar živahno, toda delovne moči so se v veliki meri zmanjšale, da se je društveni odbor zmanjšal skoraj za polovico. Kljub temu se delovanje društva ni prekinilo. Prisotno je bilo pri vseh manifestacijah in prireditvah v občini in tudi izven nje.
S tem občnim zborom pa si je društvo zastavilo nove cilje. Že pred ob-činim zborom je odbor sklical sestanke za vse vaščane. Sestanki so bili razdeljeni po starostnih dobah. S tem si je društvo zadalo nalogo, da se posveti zlasti mladini, kot se je do sedaj, saj vidi svojo bodočnost prav v mladini. Odbor je obljubil, da bo v prihodnje spodbujal mladino k samostojnim pobudam in jim pri tem nudil vso potrebno pomoč in podporo, tako v finančnem, kot v moralnem pogledu. Pri tem je bistvenega pomena, da mladina v društvu utrjuje narodno zavest.
Na občnem zboru so razširili odbor tako, da bo vsa vaška skupnost v
prihodnosti seznanjena z vsem delovanjem in sklepanjem v okviru društva. Večina novih odbornikov je prav mladih.
Občni zbor se je lotil tudi vprašanja uvajanja novih oblik delovanja, zato bodo uvedli skupinsko delo, to se pravi, da bo pri vsaki funkciji sodelovalo več oseb. Tudi najpomembnejših funkcij ne bo nosila več ena oseba, temveč bo odslej odločalo in upravljalo predsedstvo, tajništvo itd.
S tem odbor upa, da bo delo bolje steklo.
Občnega zbora so se udeležili in prinesli pozdrave župan občine Dolina Edvin Švab, predstavniki KD V. Vodnik, ŠD Breg, predstavnik Mladinskega doma, pismene pozdrave pa so poslali KD Slovenec, KD Primorsko in KD F. Venturini.
Društvu želimo obilo plodnega dela in veliko zadoščenja.
NADJA ŠVARA
SLOVENSKO STALNO„. GLEDALIŠČE V TRSTU
Kulturni dom
GOSTOVANJE PRIMORSKEGA DRAMSKEGA GLEDALIŠČA IZ NOVE GORICE
Michael Frayn
HRUP ZA ODROM
(NOISES OFF) (Komedija)
Režija BORIS KOBAL
Danes, 24. maja, ob 20.30 ABONMA RED A (premierski)
», SLOVENSKO ^STALNO „ „ w GLEDALIŠČE r V TRSTU
ZAKLJUČEK SEZONE 1984-1985
Anton Tomaž Linhart
TA VESELI DAN ALI MATIČEK SE ŽENI
komedija v dveh delih (petih slikah)
PREDSTAVE NA PROSTEM:
v torek, 28. maja, ob 21. uri v BAJTI (Trnovca 15) v sredo, 29. maja, ob 21. uri v BOROVEM GOZDIČU V MAČ-KOLJAH
v četrtek, 30. maja, ob 21. uri na TRGU V ZGONIKU
Prireditve in sporočila kulturnih društev in organizacij
KD Lonjer - Katinara in ŠD Adria
vabita jutri, 25., in v nedeljo, 26. t. m., v Lonjer na TRADICIONALNO RAZSTAVO IN POKUŠNJO DOMAČIH VIN. Jutri ob 16. uri odprtje kioskov in od 20. ure dalje ples z domačim ansamblom; v nedeljo, 26. t. m., ob 17. uri nastop pevskega zbora V. Mirk s Proseka - Kontovela, ob 18. uri ples z Veselimi godci iz Boljunca.
SKD Tabor, Opčine - Prosvetni dom. Filatelistični odsek L. Košir pri SKD Tabor sporoča, da so novi in stari filatelisti vabljeni na srečanja, ki bodo vsako soboto od 18. do 19. ure v društveni knjižnici.
SKD Tabor-, Opčine - Prosvetni dom.
Danes, 24. maja, ob 20.30 KONCERT mešanega pevskega zbora M. Pertot iz Barkavelj. Dirigent Aleksandra Pertot. Vabljeni.
šolske vesti
Na srednjih šolah Cankar v Trstu in Gregorčič v Dolini je v teku vpisovanje v tečaj 150 ur za šolsko leto 1985/86. Vsi zainteresirani za dosego diplome nižje srednje šole, ki bi želeli obiskovati tečaj se lahko prijavijo v tajništvih omenjenih šol do 8. julija letos.
gledališča
SLOVENSKO STALNO GLEDALIŠČE
SSG gostuje s pravljico SNEŽNA KRALJICA za osnovne šole in vrtce danes, 24. maja, ob 10. uri v Slovenskem centru (Milje).
SSG gostuje z lepljenko »MITING« v nedeljo, 26. t. m., ob 19.30 v LJUBLJANI (Mestno gledališče) in v ponedeljek, 27. t. m., ob 19.30 v KOČEVJU.
PRIMORSKO
DRAMSKO GLEDALIŠČE
Danes, 24. maja, ob 20.30; M. Frayn »Hrup za odrom«. Gostovanje PDG v SSG v Trstu.
Jutri, 25. t. m., ponovitev ob 19.30. Gostovanje PDG v Prešernovem gledališču v Kranju.
VERDI
Danes ob 20.30: Tretji koncert spomladanske simfonične sezone. Dirigent J. Kovatchev. Solisti M. De Francesca, K. F. Diin, L. Glavina.
CANKARJEV DOM - LJUBLJANA
Velika dvorana
Danes, 24. maja, ob 20. uri: Koncert simfonikov RTV Ljubljana.
Jutri, 25. maja, ob 17. in 20. uri: Gala show. Iluzije in magija scenskih rekvizitov.
Mala dvorana
Jutri, 25. maja, ob 10. uri in 11.30: Otroška matineja. Z otroško magijo se predstavlja Miran Čanak.
Srednja dvorana
V torek, 28. t. m. (premiera), in v sredo, 29. t. m. (ponovitev), ob 20. uri: G. Rossini »Poročna menica«. Opera v izvedbi študentov Akademije za glasbo v Ljubljani.
Okrogla dvorana
Danes, 24. maja, ob 22. uri: Nočni program. Mikromagija in komična magija.
kino
Ariston 17.00 — 22.15 »La rosa purpurea del Kairo«. M. Farrow.
Eden 15.30 — 22.10 »Sexappeal«. Prepovedan mladini pod 18. letom.
Fenice 16.30 — 22.15 »Histoire d’0«. Prepovedan mladini pod 18. letom.
Nazionale Dvorana št. 1 16.00 — 22.15 »Sabrina e le sue esperienze particolari«. Prepovedan mladini pod 18. letom.
Dvorana št. 2 16.00 — 22.00 »Gulag 77». Malcom McDowell, David Keith. Dvorana št. 3	16.00 — 22.00 »Foto-
grafando Patrizia«. Prepovedan mladini pod 18. letom.
Mignon 17.00 — 22.15 »Uccelli d'Italia«.
Grattacielo 16.30 — 22.15 »Tutto in una notte«. Za vsakogar.
Aurora 16.30 — 22.00 »Innamorarsi«.
Capitol 16.30 — 21.45 »Paris, Texas«.
Vittorio Veneto 16.00 — 22.00 »Manuela, una carne insaziabile«. Prepovedan mladini pod 18. letom.
Lumiere 16.00 — 22.00 »Tommy«. Režija Ken Russel.
Alcione 16.00 — 22.00 »Jesus Christ su-perstar«.
Radio 15.30 »Clito, una ragazza di vita in calore«. Prepovedan mladini pod 18. letom.
____________izleti______________
SPDT prireja v nedeljo, 26. t. m., izlet skupno s člani pobratenega društva PD Integral iz Ljubljane. Na sporedu bosta pohod po Krasu in skupna družabnost. Zbirališče ob 9. uri na Re-pentabru.
LEKARNE V OKOLICI
Boljunec: tel. 228-124, Bazovica: tel. 226-165, Opčine: tel. 211-001, Zgonik: tel. 225-596, Nabrežina: tel. 200-121, Sesljan: tel. 299-197.
IVAN
GRBEC
ŠKEDENJ
vabi
DANES, 24. MAJA, OB 19.30 v društvene prostore v Ul. Ser-vola 124 vse člane in prijatelje
na
DRUŽABNI VEČER ČLANOV IN PRIJATELJEV
Med nami bo znani čarovnik MARIJ POGAČNIK iz Sežane.
Vabljeni!
razna obvestila
Slovenska skupnost organizira danes, 24. maja, ob 20. uri v župniji sv. I. Bosca praznovanje Marije Pomočnice Krist, s slovesnim srečanjem s škofom mons. I. Jenkom iz Kopra.
TPPZ in Mladinska skupina P. Tomažič obveščata, da je danes, 24. t. m., ob 20.30 v Bazovici glavna vaja za nastop v Ilirski Bistrici. Vaje naj se udeležijo tudi recitatorji.
Profesorji slovenščine nižjih srednjih šol so vabljeni na razširjeno sejo Slavističnega društva, na kateri bo govor o usklajevanju programov pri pouku materinščine. Seja bo danes, 24. t. m., ob 18. uri v sejni dvorani Zveze slovenskih kulturnih društev v Ul. sv. Frančiška 20.
V Društvu slovenskih izobražencev v Trstu bo v ponedeljek, 27. t. m., ob 20.30 prof. Fulvio Salimbeni predstavil knjigo Pietra Zovatta o tržaški cerkveni zgodovini.
SPDT vabi člane na 31. redni občni zbor, ki bo danes, 24. t. m., v Gregorčičevi dvorani v 1. sklicanju ob 20. uri ter v 2. sklicanju ob 20.30.
Občina Zgonik vabi dekleta, ki so dopolnila 15. leto starosti in razpolagajo z zdravniško knjižico, naj do 27. t. m. vložijo prošnjo za točajke na razstavi vin. •.
EKONOMIST. Društvo slovenskih ekonomistov v Italiji vabi na redni občni zbor društva, ki bo danes, 24. t. m., ob 19. uri v restavraciji Daneu na Opčinah. Dnevni red: poročilo o delovanju, blagajniško poročilo, razprava, določitev članarine, volitve upravnega odbora in razno.
Sindikat slovenske šole organizira posvet o reformi višje srednje šole, ki bo v torek, 28. t. m., ob 20. uri v Gregorčičevi dvorani (Ul. sv. Franči ška 20, Trst). Vljudno vabljeni šolniki, politični in kulturni delavci in vsi, ki jih zanima bodočnost slovenske višje srednje šole. Spored: uvodno poročilo, stališča posameznih strank in organizacij, razprava in zaključki. Osnutek zakona je vsem na vpogled v Narodni in študijski knjižnici (Ul. sv. Frančiška 20, Trst) od 9. do 18. ure.
razstave
SKD Tabor, Opčine - Prosvetni dom.
Do nedelje, 26. maja, razstavlja svoje keramike Jasna Merkù. Umik: ob delavnikih od 16. do 19. ure in ob nedeljah od 10. do 12. ure in od 16. do 19. ure.
Jutri, 25. maja, ob 18.30 bodo v galeriji Cartesius odprli peto skupinsko razstavo znanih tržaških slikarjev.
Razstava v znamenju medsebojnega zaupanja v pokrajinskem kraškem muzeju v Repnu bo odprta danes, 24., in jutri, 25. t. m., od 18. do 20. ure.
20 LET ŠD BREG
24. - 25. - 26. - 27. maja
DANES, 24. maja — ob 20.30 disko z ansamblom IDEJA iz Kopra
JUTRI, 25. maja — ob 15.30 nogometni tumir ob 16. uri ženski odbojkarski turnir ob 18. uri med Brežani — športne igre med vasmi ob 20.30 ples z ansamblom NOČNI SKOK iz Kopra
NEDELJA, 26. maja — ob 9.30 odbojkarski turnir
ob 10. uri netekmovalni pohod po vaseh dolinske občine
ob 10.30 nogometni turnir — finale za 3. mesto
ob 15.30 nogometni turnir — finale za 1. mesto
ob 18. uri slovesnost ob 20-letmci ŠD Breg in v počastitev 40-letnice
osvoboditve,
ob 20.30 ples z ansamblom NOČNI SKOK iz Kopra
PONEDELJEK, 27. maja — ob 20.30 ples z ansamblom POMLAD
Kulturno-zabavni spored se bo odvijal v gledališču »F. Prešeren« v Boljuncu; športne tekme pa v občinskem športnem centru v Dolini. Poskrbljeno bo za prigrizek in domačo kapljico.
včeraj-danes
Danes, PETEK, 24. maja CVETKA
Sonce vzide ob 5.25 in zatone ob 20.39 — Dolžina dneva 15.14 — Luna vzide ob 8.40 in zatone ob 1.00.
Jutri, SOBOTA, 25. maja NASTKO
Vreme včeraj: temperatura zraka 22 stopinj, zračni tlak 1007,4 mb narašča, veter 10 km na uro vzhodnik, vlaga 62-odstotna, nebo rahlo pooblačeno, morje razgibano, temperatura morja 19,5 stopinje.
ROJSTVA IN SMRTI
RODILI SO SE: Micaela Gračan, Mia Vittoria Perreca, Marianna De Rosa, Stefano Guarniero, Andrea Grasso, Nicola Tessaris, Ferenc Vajtho.
UMRLI SO: 34-letni Giuseppe Perillo, 78-letna Rosa Robba por. Lettis, 75-letna Giovanna Ferluga vd. Minin, 59-letna Carmela Liotta vd. Richter, 70-ietni Bruno Bembo, 73-letni Aurelio Cri-vellari, 31-letni Antonio Dimatteo, 75-letni Umberto Renzi, 55-letni Luciano Morgan, 89-letna Antonia Degrassi, 74-letna Angela Bursich, 78-letna Tosca Stevani.
DNEVNA SLUŽBA LEKARN (od 8.30 do 20.30)
Trg Ospedale 8, Ul. dellTstria 35, Mi-ramarski drevored 117, Ul. Combi 19, Sesljan, Bazovica, žavlje.
(od 8.30 do 13.00 in od 16.00 do 20.30) Largo Piave 2, Borzni trg 12.
NOČNA SLUŽBA LEKARN (od ,20.30 dalje)
Largo Piave 2, Borzni trg 12, Sesljan, Bazovica, Žavlje.
mali oglasi
IŠČEM v bližnji okolici Trsta hišo z vrtom, tudi staro, ah zazidljivo zemljišče. Tel. AIpe-Adria 794-672.
PRODAM klavirsko harmoniko Scan-dalli, 80 basov, 7 + 2 registrov, v odličnem stanju. Tel. 229-246.
PRODAM vhodna vrata hrastova in macesnova, 225 x 94 cm; trifazno žago in motorček peugeot 50. Tel. na št. 040/226-113.
NUJNO IŠČEM hišo ali stanovanje za nakup ali v najem na področju de-vinsko-nabrežinske občine. Ponudbe na Oglasni oddelek Primorskega dnevnika, Ul. Montecchi 6 - 34137 Trst, pod šifro »Zahodni Kras«.
REDITELJA za društveni sedež v Ses-Ijanu išče jadralni klub od junija do septembra v tedenskih presledkih. Tel. 040/213-957 v poslovnih urah.
PRODAM citroen DS 23 pallas, letnik dec. 1974, prevoženih 125.000 km. Tel. na št. (MO/43463 zvečer.
PRODAM novo zakonsko spalnico z veliko omaro in ogledalom. Tel. na št. 040/43463 zvečer.
PRODAM štedilnik na drva in plin REX. Tel. 040/71149.
KREME IN OLJA ZA SONČENJE firme SHISEIDO - 5 let raziskav, da bo vaša koža na soncu zdravo rjava brez opeklin, madežev in kožnih vnetij. Kozmetika 90 - Opčine.
menjalnica
23. 5. 1985
Ameriški dolar				a			1.960,—
Kanadski dolar				•			1.430,—
švicarski frank	#			a			757,-
Danska krona .							175.-—
Norveška krona	•						219,—
švedska krona .							217,-
Holandski fiorini							563,—
Francoski frank							206,-
Belgijski frank							29,—
Funt šterling .	.						2.460.—
Irski šterling .	,						1.980,-
Nemška marka							635.—
Avstrijski šiling							89.75
Portugalski eskudo							10.—
Japonski jen .							7.-
španska pezeta							10.-
Avstralski dolar							1.150.-
Grška drahma .							14,—
Debeli dinar							6.80
Drobni dinar							7,—
BANICA Dl CBliDITO Dl TIIIESTE TRŽAŠKA KREDITNA BANKA s. r. A.
TRST - ULICA F.'FILZMO - eS 61-AAG
1 prispevki ^1
V	spomin na Rozalijo Oto daruj^J
Anica in Srečko Orel 25.000 kr TPPZ P. Tomažič.	. n0
V	spomin na Marja in na GioVjriL Pirc darujeta Marija in Fulvio D,
30.000	lir za KD Rdeča zvezda - Sai^ Ob 40-letnici Primorskega c*nevnÌT)
daruje Marjo Magajna 50.000 lir za K Vesna - Križ in 50.000 lir za P<*sw zbor V. Vodnik - Dolina.	,	,
Sergij Ferfolja daruje 50.000 hr TPK Sirena.	.,ja
V	počastitev spomina Jakoba
in Franca Miklavca darujejo tovari sekcije KPI Matjašič - Barkovlje 10° W hr za komunistični tisk.	^
Ladi Širca iz Šempolaja daruje lO-^ lir za Godbeno društvo Nabrežina.
V	spomin na Franca in Milana R,
su ja darujeta sestri 50.000 lir za Go beno društvo Prosek.	■	•„
V	spomin na brata Milana Husuu
daruje sestra Slavica z družino 50.0^ hr za vzdrževanje spomenika padU v NOB na Proseku.	..-e
Namesto cvetja ob pogrebu BozaUJ Ota daruje Josip Bolčič z ženo "P (Nanca) 25.000 hr za Zvezo borcev d0" ljunec.	.	,
V	spomin na sina Borisa Kralja o+ rujejo neutolažljivi starši in Reijtr_
100.000	lir za Godbo na pihala V. P®r ma, 100.000 hr za ŠD Primorec,
lir za Odbor upravičenih posestnikov Trebčah, 50.000 lir za Godbeno drust» Prosek, 50.000 lir za Godbo na pihf® iz Križa, 50.000 Ur za Godbeno društv" Nabrežina, 25.000 lir za osnovno |° P. Tomažič in 25.000 lir za srednP šolo S. Kosovel na Opčinah.
V	spomin na starše daruje ŠtefK
10.000	lir za Dijaško matico.
V	spomin na Rozalijo Oto daruje M"'
rija Maver 10.000 hr za Zvezo borce Boljunec.	. ,e
Namesto cvetja na grob Rozalije dv daruje Danilo Starec z družino 10.0U'' lir za Zvezo borcev Boljunec.	.
V	spomin na Danila Pregarca eh.
obletnici smrti darujejo sestra Sonja možem Justom Coljo 20.000 hr za Gla beno matico ter nečaka Ljonka in Su va 20.000 lir za Mladinski pevski zW> Glasbene matice.	.
Podporni član Adalgisa Biekar daruj
25.000	lir za TPPZ P. Tomažič. Namesto cvetja na grob Borisa Krf,
Ija darujeta Solza in Katja Kralj 10.0'*' lir za sklad	M.	čuk.
V	spomin	na	Ivana	Komarja	dam.
jeta Cvetka	in	Sergio	Vatovac	30.00"
lir za pevski zbor Slavec.
Namesto cvetja na grob Borisa Kr® Ija darujejo Anica in Renato (Trebe 124) 50.000 lir, Vilma Milkovich lO.JJJ: lir, Pierina in Srečko Križmančič 10-0“: lir ter družini škrl in Kralj (št.
pihala
V-
15.000	lir za Godbo
Parma.	. .
V	spomin na Borisa Kralja darujeJ družina Sivitz 20.000 lir ter Nada 10 Rudi Vilhelm 10.000 lir v isti namen-
V	spomin na Borisa Kralja darujem prijatelj Paolo in družina 30.000 lir 23 Godbo na pihala V. Parma.
Namesto cvetja na grob Petra Gregoriča darujejo svaka Roža in Slav*0 ter nečakinja Nadja z družino iz Cie; velanda (ZDA) 40.000 hr za Mladins*' pevski zbor Glasbene matice, 30.000 b za TPK Sirena in 30.000 lir za SKR Barkovlje.
V	spomin na Mariota Pirca daruj družina Svetlič 10.000 lir za KD Rd^ ča zvezda.
V	spomin na Ivanko Vodopivec pnj' Pirc daruje družina Furlan (Salež 50)
10.000	lir za KD Rdeča zvezda.
V	spomin na Ivanko Vodopivec P°r' Pirc daruje družina Perčič 10.000 lir za KD Rdeča zvezda.
V	spomin na Jolando Štoko P®1/ Škamperle darujejo stric Franček, teta Ivanka, Marinka, Sonja in Lidija lOO-OO" lir za Center za rakasta obolenja. ,
V	spomin na očeta Josipa Žerjala daruje hčerka Zofka z družino 10.00" lir za Skupnost družina Opčine.
Arturo Calabria daruje 50.000 lir 23 KD F. Venturini.	.
V	isti namen darujejo Jordan Kr3!
15.000	hr, Giordano Novato 15.000 ur’ Silva Mocor 10.000 lir in Darko Ženah 10.000 hr.
V	spomin na Mirota Corsija daruj® srednja šola I. Cankar v Trstu 94.000 lir za sklad M. čuk.
Namesto cvetja na grob Rozalije 0+ darujeta Marjo in Marija Petaros Boršta 10.000 hr za Zvezo bordev Bo-. ljunec.
ZDRAVSTVENA DEŽURNA SLUŽBA Nočna služba od 20. do 8. ure teh 7761. predpraznična od 14. do 20. ure in Pra' znična od 8. do 20. ure.
novost na knjižni polici
radiotelevizija
Izšel je zbornik Junaška Ljubljana
^fobijam, mesto, ki je prvo v Ju-^g Viji dobilo častni naslov »mesto je bilo vsa leta okupacije, a 1941 do 1945 središče slovenskega QVobodilnega boja. Tu je bil sedež svobodilne fronte, ki je prvič v rodovini slovenskega naroda zdruga vse ljudi vseh starosti in pokli-vev- vseh prepričanj, verne in ne-^Ine v boj proti okupatorju. Tu so nl’ nekaj časa voditelji osvobodilna boja, tu so bile ilegalne tiskar-Jj’ bolnišnice, tu se je zbiral denar, v ravila, orožje, od tu so tekle niti ^ «se predele slovenskega ozemlja. k Mb temu, da je bilo mesto več J? Iri leta obdano z neprehodno cn° ograjo, so v njem pod streli jlPadnikov osvobodilnega boja pa-nh okupatorjevi vojaki in domači ^ialoi. V Ljubljani so bile vojaške , humanitarne organizacije, ki so ji Jeraje slovenske ljudi in tu so ovaie obveščevalne niti, ki so se-le do samega jedra okupatorjevih startov,
^.Osvobodilna fronta in z njo Ljub-Mna je vodila osvobodilni boj in pri-davljala temelje za novo ljudsko o-j ^l. Razumljivo je, da se je v okupacije v Ljubljani vsak dan n lko dogajalo, da je ves čas tekel .pretrgan boj z okupatorjem na seh področjih.
^Pdeleženci osvobodilnega boja v Mbljani, kronisti in zgodovinarji i-aJo veliko povedati o zgodovini o-lp.0b°dilnega boja v Ljubljani. V }h igsg do 1970 so tako izšle štiri c letne knjige z naslovom Ljubljana .'tegoli. V zadnjih letih pa se je lrinje gradiva in proučevanje teak 0^.^°bja spet močno pospešilo in .pepilo, čas neusmiljeno teče, pri-k3a vse bolj do netočnosti podat-c°?’’ do potvarjanj poteka dogodkov, do zavestnih laži. Mestna konfe-. Vca SZDL, naslednica nekdanje OF zato pred šestimi leti sklenila, da Razprodanih knjigah, ki govore o Jubljani v ilegali, izda nov zbornik osvobodilnem boju slovenskega ^vnega mesta. Šest let je teklo everjuujg graciiva in zbiranje novih aaticojj.- z namenom, da se prav /P', osnovi novih in preverjenih po-p„ov prikaže osvobodilni boj Ljub-ne, boj kot široko ljudsko giba-Je, kot država v državi, je prišlo o osnutka nove publikacije. Ta je l?Lpod naslovom JUNAŠKA LJUB-iof ■	L941 - 1945 izšla v dveh za-
(fenth knjigah. Delo, posvečeno štiri-rJ^Lletnici osvoboditve, je izšlo v aafccyj uredniškega odbora, ki so fo. s.eslavljali Marica Čepe, Vladimir jv';lc in Niko Lukež. Izdale so ga v zavna založba Slovenije, Cankarje-£■ Naložba in Mladinska knjiga v .liani ter tako s to publikacijo s: CastUe jubilej osvoboditve. Izdaja kni'1" n* ^<^co obširna kot so bile štiri jg 9e Ljubljana v ilegali. Marsikaj in upadlo, je pa tudi mnogo novega g ,Se polj preverjenega gradiva. Bo-0 ilustrirana izdaja in pa odlič-^ opremljena (razen ovitka) (oprejo in notranje oblikovanje je delo fco?Sta kopača) knjiga, pomeni več jji. dostojno počastitev pomembnega j,, .ja v slovenski zgodovini. Po-iQ ni Pa tudi priznanje vsem sode-Cern osvobodilnega boja v Ljublja-
ni in počastitev vseh tistih, ki so za svobodo mesta žrtvovali življenje.
Za uvodnim delom, v katerem je poleg uvodne besede urednikov in članka o Ljubljani v zadnjih dvesto letih še del poročila Borisa Kidriča, namenjen Moskvi, v katerem opisuje akcijsko enotnost Osvobodilne fronte in predvojno delovanje Društva prijateljev Sovjetske zveze, je prvi razdelek knjige, ki nosi naslov: Ljubljana središče upora in revolucije. Tu so objavljene razprave in prispevki, načelnega značaja in prikazi nekaterih akcij iz prvega leta okupacije. Osvobodilna fronta -država v državi je naslov drugega dela, kjer je poleg razprave Vladimirja Krivica pomembna dokumentacija v obliki pisem voditeljev o-svobodilnega boja, Kardelja, Kidriča, Šentjurčeve.
Sledi vrsta sestavkov o narodni zaščiti, o zdravljenju ranjencev, o prvem napadu na presrski most, o matičnih odborih Osvobodilne fronte, o kulturnem molku in še marsičem. Druga knjiga ima tri dele. Prvi govori o boju Ljubljane v letu 1942, drugi del prinaša sestavek in dokumentarno gradivo iz leta 1943 ter nosi zato naslov Množični odpor prerašča spet v upor. Tretji del prikazuje in osvetljuje boj z Nemci in domačimi izdajalci do konca vojile. Gre torej za zbornik razprav, člankov, spominskih zapisov, pesmi, dokumentarnega gradiva in slikovnega materiala z izvirnimi prispevki, dokumentarnostjo in zgodovinsko točnostjo, prikazuje osvobodilni boj Ljubljane in njenih ljudi v času zadnje vojne. Izredni časi in izredne razmere so rojevale izredne ljudi in izredne akcije. Vse to pa je našlo svoj veren prikaz v dveh knjigah zbornika, ki je prišel v javnost te dni.
Po svojem značaju je knjiga Junaška Ljubljana poljudnoznanstvena publikacija, čeprav so v zborniku našle svoje mesto tudi znanstvene razprave. Posebna skrb je bila posvečena dokumentarnemu gradivu. Spominska pričevanja naj mlajšim rodovom prikažejo kako so se borili njihovi očetje. Slikovno gradivo že samo po sebi ilustrira čas, razmere in ljudi. Tako vse gradivo pomaga razumeti in spoznati tedanje revolucionarno obdobje v zgodovini slovenskega naroda ter. nastanek, pomen in zmago Osvobodilne fronte kot zametka nove slovenske državnosti. Knjiga bo koristna mnogim. Ne samo mladini, ki ji bo nazorno predstavljala in oživljala osvobodilni boj v Ljubljani, temveč tudi vsem zgodovinarjem kot dokumentarno gradivo. Koristna bo za splošno ljudsko izobrazbo, za umetnike, ki bodo gradivo iz knjige lahko umetniško obdelali. Gre torej za pomembno publikacijo in za dostojno počastitev obletnice osvoboditve.
SI. Ru.
Prispevajte za
Dijaško matico 1
Neposredna informacija
!a sliki vidimo Enza Biagija in sodelavce, ko pripravljajo znano infonnacij-0 oddajo »Linča diretta«, ki jo zvečer predvaja prva mreža RAL Oddaja , 'sy.f,i čas vzbudila zaradi svoje drznosti pri podajanju intervjujev m in or-ac,J vrsto polemik. Pred interesi posameznih strank sta zmagali tokrat novinarska profesionalnost in pa zainteresiranost občinstva.
ITALIJANSKA TELEVIZIJA
Prvi kanal
10.00	Televideo
11.55	Vremenska napoved
12.05	Pronto. . . Raffaella?
13.30	Dnevnik
13.55	Dnevnik 1 - Tri minute. . .
14.05	Pronto. . . Raffaella? - zadnji poziv
14.15	Civiltà:
Le illusioni della speranza
15.00	Primissima
15.30	Firence: tenis
17.00	Dnevnik 1 - Kratke vesti
17.05	Pomeridiana
18.15	Clap clap - glasbeni program
18.50	Italia sera - dogodki • in osebnosti
19.35	Almanah
20.00	Dnevnik
20.30	La grande guerra - film Igrajo: Alberto Sordi, Vittorio Gasman, Silvana Mangano
22.40 Dnevnik
22.50	Linea diretta
23.35	Dnevnik - Zadnje vesti
Drugi kanal
10.00	Televideo
11.55	Che fai, mangi? - oddaja o prehrani
13.00	Dnevnik 2 - Ob 13. uri
13.25 Dnevnik 2 - srečanje z informatiko
13.30	Capitol - TV nadaljeavnka
14.30	Dnevnik 2 - Kratke vesti
14.35	- 16.00 Tandem
Ognuno al suo posto - tekmovanje
16.00	II cucciolo - risanka 16.25 Šola in vzgoja:
Tečaj angleškega jezika 16.55 Bratje Karamazovi - 11. del
17.30	Dnevnik 2 - Kratke vesti
17.35	Iz parlamenta
17.40	Vediamoci sul due
18.30	Dnevnik 2 - športne vesti
18.40	Cuore e batticuore - TV film 19.45 Dnevnik 2 - Vesti
20.20 Dnevnik 2 - šport
20.30	Tribuna del referendum
22.30	Dnevnik 2 - Vesti
22.40	Quelli della notte
00.15 Dnevnik 2 - Zadnje vesti 00.20 Konjske dirke
Tretji kanal
16.001	Šola in vzgoja:
Kmetijstvo
16.30	Šola in vzgoja:
Svet rastlin - 4. del
17.00	Galleria di Dadaumpa Paolo Panelli »Studio Uno«
18.15 L’Orecchiocchio - glasbeni program
19.00	Dnevnik 3
19.35	La testa nel pallone - 2. del 20.05 šola in vzgoja:
Umetniki v zrcalu
20.30	Le radiose giornate:
1914 - 1915 L’Italia verso la Prima guerra mondiale - TV nadaljevanka
22.00	Dnevnik 3
22.35	Dogodivščine dobrega vojaka Švejka - zadnje nadaljevanje
23.30	Jazz club
JUGOSLOVANSKA TELEVIZIJA
Koper
14.20 Za uho in oko - glasbena oddaja
15.00	TV nanizanka
16.10 Podreccove marionete
16.35 Zrakoplov - rubrika za mlade
17.15 Julie - TV film
19.00	Odprta meja
Danes bodo v oddaji ODPRTA MEJA tudi naslednji prispevki:
RIM — Nov krog avdicij o zakonski zaščiti Slovencev v Italiji
TRST — Ocene deželnih vodstev o volilnih izidih
TRST — Priprave na 40-letnico slovenske šole
MARIANO — Izvolitev novih županov
TRST — Sredstva za Center za teoretsko fiziko
GORICA — Kmalu odprta sabotinska cesta
TRST — Uspehi ženske odbojkarske ekipe Friulexport
TRST — Napoved odločilnega spopada Jadrana
19.30	TVD stičišče 19.50 Kulturna panorama 20.25 Proza v četrtek
21.30	Makedonija - 1100 let razsvetljenstva
22.00 TVD - vse danes
Ljubljana
9.00 in 10.35 TV v šoli:
Pesem in zgodbe, Kaj se dogaja v atomskem jedru, Dijaški magazin
12.30	Poročila
16.10	Teletekst
16.25	Šolska TV
17.30	Poročila
17.35	40 zelenih slonov - Velikani 17.55 Neminljivost otroštva
18.25	Koroški ozbornik 18.40 Čas, ki živi:
Življenje ni marmor
19.10	Risanka
19.24	TV in radio nocoj
19.30	Dnevnik I.
20.05	Tednik
21.05	Majhne skrivnosti velikih ku barskih mojstrov
21.15	Franz Liszt - 3. del
22.15	Dnevnik n.
Zagreb
9.00 in 10.35 TV v šoli 12.20 Poročila
16.35	TV v šoli
18.15	Izziv Himere 18.45 Mali, veliki svet 19.30 TV dnevnik
20.00 Monitor - politični magazin 21.05 Za kaj gre - kviz
22.25	Oficirji nežnega srca - dokumentarna oddaja
ZASEBNE
CANALE 5
11.30	Tuttinfamiglia - kviz
12.10	Bis - tekmovanje
12.45 II pranzo è servito - kviz
13.25	Sentieri - nadaljevanka
14.25	General Hospital - TV film
15.25	Una vita da vivere - nadaljevanka
16.30	II selvaggio mondo degli animali
17.00	Due onesti fuorilegge - TV film
18.00	Zero in condotta - TV film
18.30	Help - tekmovanje
19.00	I Jefferson - TV film
19.30	Zig Zag - kviz
20.30	Superazzurro - glasbena oddaja
23.00	šport
24.00	Premiere
00.15 Strike Force - TV film
RETEQUATTRO
12.00	Febbre d’amore - TV film
12.45	Alice - TV film
13.15	Mary Tyler Moore - TV film
13.45	Tre cuori in affitto - TV film
14.15	Io ti amo addio - film
15.10	Superman - risanka
15.30	L’uomo ragno - risanka
16.10	I giorni di Brian - TV film
17.00	All ombra del grande cedro -TV film
18.00	Febbre d’amore - TV film 18.50 Piume e paillettes - TV novela
19.25	M ama non m’ama - tekmovanje
20.30	W le donne - tekmovanje
23.00	Devi essere felice - film
1.00 L’ora di Hitchcock - TV film
ITALIA 1
11.30	Sanford and Son - TV film
12.00	Agenzia Rockford - TV film
13.00	Chips - TV film
14.00	Deejay Television
14.30	La famiglia Bradford - TV film
15.30	Sanford & Son - TV film
16.00	Bim Bum Barn Laura - risanka
18.00	L’uomo da sei milioni di dollari - TV film
POSTAJE
19.00	Charlie’s Angels - TV film
20.00	II grande sogno di Maya - risanka
20.30	Alla trentanovesima eclisse -film
22.30	Azzurri
23.30	I servizi speciali di Italia 1
24.00	Appuntamento con l’assassinio
-	film
1.45 Mod Squad e i ragazzi di Greer
-	TV film
TELEPADOVA
13.00	Lupin HI. - risanka
13.30	Coccinella - risanka
14.00	Marcia nuziale - TV film
14.30	Adolescenza inquieta - TV film
15.00	Luisana mia - TV film
15.30	Lacrime di gioia - TV. film
16.00	Risanke
19.30	Cuore selvaggio - TV film
20.00	Illusione d’amore - TV film
21.30	Niente vergini in collegio -film
00.30 Star Trek - TV film 1.30 Fontana di Trevi - film
TRIVENETA
13.00	Rubrika o ribolovu
14.00	Squadra speciale anticrimine -TV film
14.35 La pazienza ha un limite. . . noi no - film
16.30	George Superpollo - risanka
17.00	Huckleberry Finn - risanka
18.00	Barbary Coast - TV film
19.00	Dr. Kildare - TV film
20.30	L’enigma che viene da lontano - nadaljevanka
21.30	Squadra speciale anticrimine -TV film
TELEFRIULI
15.20 I sogni del signor Rossi - film
16.50	I buffoni dello spazio - risanka
17.15 Dinky Dog - risanka 17.40 La piccola Lulù - risanka
19.30	Andrea Celeste - TV film
23.50	Kratke filmske vesti
RADIO
RADIO TRST A
7.00, 13.00, 19.00 Radijski dnevnik; 8.00, .10.00, 14.00, 17.00 Poročila; 7.20 -
9.00	Dobro jutro po naše: Narodnozabavna glasba; 7.40 Pravljica; 8.10 Na goriškem valu; 8.40 Slovenske popevke; 9.00 - 13.00 Dopoldanski program: Glasbeni mozaik; 10.10 S koncertnega in opernega repertoarja; 11.00 Oddaje za srednjo šolo; 11.20 Glasbeni potpuri; 11.30 Beležka; 11.40 Glasbeni potpuri; 12.00 Sestanek ob 12.00: Tostran in onstran sonca (ponovitev); 12.15 Glasbeni potpuri; 13.20 15. mladinski pevski festival v Celju: zbor »Koča Kolarov« iz Zrenj anina vodi Mirko Bulovan; 13.40 Glasbena priloga; 14.10 - 17.00 Radijsko popoldne: Povejmo v živo; 15.00 V svetu filma;
16.00	Iz sevtovne zakladnice pripovedništva; 16.30 Glasbeni listi; 17.10 -
19.00	Zadnji sklop: Mi in glasba: Nabožna glasba; 18.00 Kulturni dogodki; 18.30 Glasbena priloga.
RADIO OPČINE obvešča vse poslušalce, da namesto na frekvenci 93.200 MHz nas bodo lahko sprejemali na frekvenci
98.900 MHz.
RADIO KOPER (Slovenski program)
13.30, 14.30, 17.30 Poročila; 6.00 O-tvoritev - glasba za dobro jutro; 6.05 Danes se spominjamo; 6.10 Vreme - prometni servis; 6.50 Jutranjik; 6.45 Cestne informacije; 7.00 II. jutranja kronika; 7.20 Tržnice; 7.30 Jutranji servis; 8.00 Zaključek; 13.00 Otvoritev - Danes na valu Radia Koper, mladinska oddaja. Pesem tedna; 15.00 Jeklotehna; 15.30 Dogodki in odmevi; 16.00 Glasba po željah; 16.30 Primorski dnevnik; 17.00 Pogovor...; 17.35 Glasbene aktualnosti; 18.00 Zaključek.
RADIO KOPER (Italijanski program)
6.15, 8.30, 9.30, 10.30, 13.30, 14.30,
16.30,	17.30, 18.30 Poročila; 7.15, 12.30,
15.30,	19.30 Radijske vesti; 6.00 Otvoritev; 7.00 Dobro jutro v glasbi; 9.15 Edig Galletti; 9.32 Dragi Luciano;
10.00	Popevke; 10.10 Pogovor o modi; 10.35 Prost vstop; 11.30 Na prvi strani; 12.00 Glasba po željah; 12.35 Danes bo govor; 14.35 Popoldanski program; 15.00 Kultura in umetnost;
18.00	Besede in glasba; 18.45 Country music; 20.00 Simf. koncert; 22.00 Zaključek.
RADIO 1
6.00,	7.00, 8.00, 10.00, 11.00, 12.00,
13.00,	14.00, 15.00, 17.00, 19.00 Poročila; 6.05 Zeleni val; 9.00 Radio anch’io; 10.30 Popevke skozi čas;
11.10	II fratello orientale; 11.30 Spomini Stefana Satte Fioresa; 12.03 Via Asiago Tenda; 13.20 Glasbeni weekend; 13.30 Poštna kočija; 13.36 Master; 15.03 Homosapiens; 16.00 II Pa-ginone; 17.30 Jazz; 17.55 Zeleni val; 18.30 Večerna glasba; 19.15 Svet motorjev; 19.30 Na naših trgih; 20.00 La Fonit Cetra predstavlja; 20.28 L’immaginifico Gabriele - 6. epizoda; 21.03 Koncertna sezona; 23.05 Telefonski poziv.
RADIO 2
6.30, 7.30, 8.30, 9.30, 11.30, 12.30, 13.30, 17.30, 19.30 Poročila; 6.00 Dnevi;
8.10	Šola in vzgoja; 8.45 Matilde -radij, priredba; 9.10 Discogame; 10.30 Radiodue 3131; 12.45 Tanto è un gioco; 15.42 Omnibus; 17.32 Diventarono famosi - radij, priredba; 18.32 Čas za glasbo; 21.00 Jazz; 21.30 Radiodue 3131.
LJUBLJANA
5.00,	6.00, 6.30, 8.00, 9.00, 10.00, 11.00,
12.00,	14.00 Poročila; 4.30 - 8.00 Jutranji program - glasba; 8.05 Delo, ki bo ostalo; 9.05 Glasbena matineja;
10.05	Rezervirano za...; 11.05 Ali poznate...; 11.35 S pesmijo po Jugoslaviji; 12.10 Vedri zvoki; 12.30 Kmetijski nasveti; 12.40 Iz glasbene tradicije jugoslovanskih narodov in narodnosti; 13.30 Od melodije do melodije;
14.05	»Bajke o Gorjancih« - 2. del baleta Marjana Kozine; 14.30 Človek in zdravje; 14.40 - 15.25 Popoldanski mozaik; 15.30 Dogodki in odmevi; Zabavna glasba; 16.00 Vrtiljak želja in EP; 17.00 Studio ob 17.00, glasba; 18.00 Vsa zemlja bo z nami zapela...; 18.15 Gremo v kino; 19.00 Radijski dnevnik; 19.35 Lahko noč, o troci; 19.45 Pojemo in godemo; 20.00 Zakaj imamo radi; 21.05 Oddaja o morju in pomorščakih - glasba; 22.00 Našim po svetu; 22.15 Informativna oddaja v nemščini in angleščini; 22.25 Iz naših sporedov; 22.30 - 24.00 Iz glasbene skrinje; 22.50 Literarni nokturno - Radmila Tratnik: Bolečine v barvah.
V začetku septembra v Sovodnjah mladinski raziskovalni tabor
Jutri zvečer v Kulturnem domu
Jubilejni koncert zbora Andrej Paglavec iz Podgovv
Otrog trideset mladih raziskovalcev bo pod vodstvom mentorjev v začetku septembra sodelovalo na mladinskem taboru Sovodnje 1985. V približno dveh tednih bodo skušali zbrati in obdelati kar največ podatkov o socialni strukturi, gospodarstvu, o naravnih znamenitostih, o zgodovini posameznih krajev v občini, upoštevajoč specifični geopolitični položaj občine. Skratka, gre za podobno pobudo, kakor so jo sodelavci Slorija izpeljali lani v Dolini, predlanskim pa v Doberdobu.
Odločitev, da bodo raziskavo osredotočili na Sovodnje je padla prav te dni, potem ko so se pobudniki v pogovoru s predstavniki občinske u-prave prepričali, da je področje pravzaprav zelo zanimivo in vzpodbudno in da je mogoče razviti raziskovalno dejavnost na različnih področjih. Povedati je treba tudi, da so imeli pobudniki v mislih tudi šte-verjansko občino, ki pa jo bodo obdelali v prihodnjih letih.
Raziskovalni tabor, ki ga prireja Slovenski raziskovalni inštitut v sodelovanju z društvom Znanost mladini, z mentorji iz matične domovine, glavni sodelavci pa so dijaki slovenskih višjih srednjih šol v Italiji, bo predvidoma od 2. do 11. septem-
bra letos, v kolikor bodo ugodno rešena nekatera vprašanja glede možnosti nastanitve sodelujočih itd. Sicer bo treba datum akcije nekoliko spremeniti, oziroma prilagoditi.
Na nedavnem pogovoru med predstavniki Slorija in občinske uprave so bila pobliže nakazana tista območja, ki bi bila predmet raziskave. Posebej vabljiva se v tem trenutku zdi možnost podrobnejše obdelave, z naravoslovnega in naravovarstvenega vidika, obsežnega območja med avtocesto, Sovodnjami in Sočo. Gre za območje, kjer naj bi v prihodnjih letih pričeli postopoma urejati rečni krajinski park. Dovolj dela bo po vsej verjetnosti imela tudi skupina, ki se bo ukvarjala z arheologijo, oziroma odkrivanjem^ preteklosti posameznih krajev v občini; zaokroženo podobo trenutnega položaja naj bi izdelala skupina, ki bo raziskovala na sociogospodarskem področju.
Ob koncu tabora bodo predvidoma izdali brošuro s prikazom opravljenega raziskovalnega dela in analizo podatkov.
Pomembno pobudo mladinskih raziskav bo v največji možni meri podprla občinska uprava, z denarnim prispevkom bo priskočila na pomoč posojilnica, potrebno pa bo seveda
tudi sodelovanje drugih ustanov in društev, zlasti tistih, ki imajo sedež v sovodenjski občini. In ne nazadnje bo dragocena pomoč in pripravljenost na sodelovanje domačega prebivalstva.
Sestanek o zakonu o tujih naložbah v Jugoslaviji
V	okviru sodelovanja med goriško trgovinsko zbornico in Medobčinsko gospodarsko zbornico v Novi Gorici bo v sredo, 29. t.m. v dvorani v Ul. Crispi 10 informativni sestanek o novem jugoslovanskem zakonu o tujih vlaganjih v Jugoslaviji. Zakon bosta predstavila svetnika Gospodarske zbornice Slovenije dr. Tomo Vojnovič in Dušan Vujadinovič.
V	drugem delu sestanka bo govor o že obstoječih oblikah gospodarskega sodelovanja, o izkušnjah na posameznih področjih ter o perspektivah, ki se kažejo v bodoče.
Sestanek, ki je namenjen predvsem gospodarskim operaterjem, vendar odprt tudi vsem, ki se za to področje zanimajo, se bo pričel ob 16. uri.
Jutri zvečer bo v goričkem Kulturnem domu jubilejni koncert moškega zbora Andrej Paglavec iz Pod-gore, ki na ta način slovesno proslavlja svojo desetletnico delovanja. Kulturni večer bo povezan tudi s podeljevanjem Gallusovih priznanj, ki jih bodo prejeli številni pevci podgorske skupnie.
Desetletnica delovanja je brez dvoma važen mejnik v delovanju vsake naše skupine in to še posebej velja za tista društva, ki uspevajo v težkih pogojih, kjer se dan za dnem srečučejo z vrsto težav kadrovskega, številčnega in prostorskega značaja. To je primer društva Andrej Paglavec, ki pa je vse te ovire trmasto premagoval in vsem težavam navkljub nadaljeval s pomembnim poslanstvom v tem predelu goričke občine.
Moški zbor Andrej Paglavec je nastal v poletnih mesecih pred desetimi leti, ko so se v Podgori pripravljali na odkritje partizanskega spomenika 52 padlim domačinom. Za to priložnost je bilo treba pripraviti tudi kulturni spored, v katerem bi nastopili domačini. Tako je padla zamisel o priložnostnem zboru, ki pa je po odkritju spomenika nadaljeval svoje delo v kulturnem društvu. Od
V sredo v Palače hotelu
Danes in jutri v Gorici
Predstavitev odbora v podporo referenduma o draginjski dokladi
10. pokrajinski kongres sindikalne zveze CISL
Do 9. junija, ko naj bi izvedli ljudsko glasovanje o izplačilu štirih točk draginjske doklade, ni več daleč. Po eni strani skuša vlada z dosego dogovora preprečiti izvedbo glasovanja, po drugi strani pa seveda tečejo priprave na samo glasovanje, če bo do tega prišlo.
Tako je bilo v sredo zvečer v Palače hotelu srečanje z novinarji, ki ga je organiziral odbor, ki se zavzema, da bi volilci na skorajšnjem (in zelo verjetnem glasovanju), glasovali da.
Srečanje z novinarji, v dvorani pa je bilo prisotnih tudi precej predstavnikov raznih strank in organizacij, je vodil Adelchi Baccari, uslužbenec tr-žiške ladjedelnice, razloge zakaj naj bi na referendumu glasovali z da pa so pojasnili univerzitetni docent dr. Luigi Menghini, Gianpaolo Andrian, predstavnik sindikata nezaposlenih, Luigi Cipolloni, uslužbenec državne finančne uprave in Giuliano Bon, član področnega tajništva delavske zbornice CGIL, ki pa je govoril v osebnem imenu.
Zelo nazorno je ozadje, ki je privedlo do sedanjega položaja, je označil dr. Menghini, ki je dejal, da je sporazum med vlado in družbenimi silami iz januarja leta 1983 predvideval poleg varčevanja in samoodreka-
nja tudi protiusluge splošnega družbenega pomena, kakor zmanjšanje davčnega bremena odvisnih delavcev, investicije, odpiranje novih delovnih mest. Ti cilji so ostali zgolj na papirju. Andrian je pojasnil predvsem kakšna so stališča mladih in nezaposlenih do te problematike, medtem ko se je Cipolloni zaustavil pri razčlenitvi osnovnega vprašanja davčne politike: kdo naj plačuje za izhod iz krize? Kot zadnji je na srečanju govoril Giuliano Bon, ki je sicer govoril v osebnem imenu, vendar je v svojem posegu kljub temu nekajkrat opozoril na resno in odgovorno zadržanje sindikalne zveze CGIL, ki sicer aktivno ni posegla v kampanjo za referendum, ki pa je storila doslej največ, tudi z izdelavo zelo kon kretnih predlogov, da se izvedba referenduma prepreči. »Ne glede na izid referenduma, bi bilo celotno sindikalno gibanje v nekem smislu poraženo,« je dejal Bon in izrazil prepričanje, da bo referendum mogoče preprečiti, seveda, če obstaja politična volja.
Naj omenimo še, da so poziv za glasovanje z da na referendumu podpisali v naši deželi in pokrajini številni ugledni predstavniki kulturnega, gospodarskega in političnega življenja.
V dvorani centra »Luigi Fogar« bo danes in jutri 10. pokrajinski kongres sindikalne zveze CISL. Napovedana je udeležba 230 delegatov v predstavništvu nad 11 tisoč članov sindikalne zveze, predstavnikov političnih strank, strokovnih združenj in tudi delegacija Zveze sindikatov iz Slovenije. U-vodno poročilo bo na kongresu, ki se bo pričel ob 9. uri, imel pokrajinski tajnik CISL za Goriško, Giovanni Padovan. Kongres se bo nadaljeval popoldne. Pravzaprav bo najbolj pomemben in obenem razgiban prav popoldanski del, ko bo na vrsti razprava o najbolj aktualnih vprašanjih vsedržavnega značaja (referendum, zaposlovanje, boj proti inflaciji), kakor tudi o specifičnih vprašanjih s katerimi se soočajo v šestnajstih področnih sindikalnih zvezah, ki so včlanjene v CISL. Predmet razprave bo nedvomno tudi splošna gospodarska kriza na Goriškem ter smernice za izhod iz težavnega položaja.
Kongres se bo nadaljeval jutri, ko se bo zaključila razprava o gospodarskih in političnih vprašanjih in ko naj bj prišlo tudi do odobritve predloga za spremembo statuta, do glasovanja o zaključnem dokumentu in do izvolitve novega tajništva ter delegatov za deželni kongres CISL.
10. kongres sindikalne zveze CISL
■poteka pod geslom »Solidarnost, delo, mir v spreminjajoči se družbi in za razvoj na Goriškem.«
Dela na plinskem omrežju
Občinsko podjetje obvešča, da so pred nekaj dnevi pričeli izvajati izredna vzdrževalna dela na plinskem omrežju na območju šestnajstih ulic v ožjem središču mesta. Dela bodo trajala predvidoma tri mesece in v tem času bodo gospodinjstva na območju posameznih ulic kajpak imela tudi nekaj težav. Tako bo lahko prišlo do občasnih prekinitev dobave plina, potrebni bodo najbrž tudi manjši prekopi itd. Prekinitve v dobavi plina bodo seveda samo podnevi, to je v času, ko bodo uslužbenci občinskega podjetja delali. Izredna vzdrževalna dela na plinskem omrežju bodo opravili na območju Ulic Brigata Casale, Lecchi, Duca D’Aosta, Korza Italia, Sauro, Ascoli, Balilla, Garibaldi, Mazzini, Monache, na trgu pred županstvom, v Ulici Oberdan, Raštel, San Giovanni, na Verdijevem korzu in na Travniku.
Prebivalce na območju posameznih ulic bodo pravočasno obvestili, bodisi z lepaki, bodisi drugače.
Ugotovitve pred pričetkom sezone
Med Tržičem in Gradežem
Dvajset koles za najboljše
Jutri podelitev nagrad
takrat do danes je skupina pod v stvom Marjana Čigliča nastopila F štelokrat in povsod žela laskava P
znania-	Mavi
Jutri zvečer pa se bo Precls\on. goričkemu občinstvu. Prvi del » certa bodo Podgorci izvajali s0V”
drugi pa skupaj z novogoriškim 2 • rom Soča, s katerim imajo trdne P jateljske in pevske vezi. Za nas k je to priložnost, da z množično P sotnostjo ob 20.30 v Kulturnem
mu nagradimo prizadevanja skih jubilantov. Da bo priredij prijetnejša, pripravljajo pevci Podgore tudi razstavo karikatur ™ hovega rojaka Vanka Delpina.
Razstavna
dejavnost
Čeprav se letošnja sezona ma izteka, je razstavna dejavnost 5 Goriškem dokaj pestra. V soboto, u. nimo, bodo v Gorici in Krminu odm dve razstavi.	jn
V gorički galeriji II Torchia bo ob 18.30 odprli razstavo grafik dr mariborskih umetnikov, Stojana ^rag. sa in Viktorja Šesta. Razstavni Pr , stori bodo odprti vsak delavnik 10.30 do 12.30 in od 17.00 do
Odborništvo za kulturo krminske ^ čine bo v soboto pripravilo v fa*17® ni Massimiliano razstavo avstripk ga slikarja Andreja Sonnbergerja. T buda sicer spada v okvir kulturu.^ izmenjav med občinama Krmin Friesach.
V GRADIŠČU
Odprtje razstave deželnih vin
V Gradišču bodo drevi odprli 2^ razstavo vin iz naše dežele »GPp premdo Noè«. Razstavljenih (in seve3r na razpolago pokuševalcem) b?.. ;e različnih vrst vina, medtem ko jih. 1 skoraj prav toliko komisija zavrnil"' Slovesnost ob odprtju jubilejne r£P stave bo ob 18. uri v občinski seJU dvorani, zatem se bodo udeležen preselili v prostore enoteke »La ser riissima«, zatem pa še v galerijo Ru bens.
razna obvestila
Slovensko planinsko društvo v rici vabi v juniju in juliju na sledenj izlete in prireditve: 9. junija 14. S^T Čanje zamejskih planincev v Sov°" njah, 23. junija Snežnik, 6. in 7- J lija Klomnock in Koenigstuhl v A striji.	bj
Odbor za mladinsko pastoralo va vse mlade iz goriške nadškofije !! vsakoletno Binkoštno bedenje mlahr.' ki bo jutri, 25. t.m., od 15.30 do ■'re v Krminu. Zbiranje v občinsk gledališču v Krminu.

koncerti
Na goriškem gradu bo drevi, oh ^ uri, koncert orkestra Vecchia Vienjl pod vodstvom Stojana Kureta, sporedu znane dunajske rne*0C;Irn Vstopnine po 7.000 lir, s popusl° 4.000 lir.
morje ni pretirano umazano
Morje od Tržiča do Gradeža ni pretirano onesnaženo, zato se bo poletna sezona po vsej verjetnosti pričela povsem normalno, brez takih ali drugačnih prepovedi kopanja. Periodični izvidi, ki jih opravlja pristojna služba goriške krajevne zdravstvene enote, so v zadnjih mesecih pokazali, da je stopnja onesnaženosti morske vode precej nižja od maksimalno dovoljene stopnje. Tako je torej stanje neposredno pred pričetkom kopalne sezone, ki se bo kot kaže pričela že čez kakšen teden. To pa ne izključuje možnosti, da se stanje v prihodnjih mesecih ne
SLOVENSKO 5 STALNO „ „ GLEDALIŠČE V TRSTU
V sodelovanju z Zvezo slovenskih kulturnih društev in Zvezo slovenske katoliške prosvete
OB 40-LETNICI OSVOBODITVE
MITING
Zamisel in izbor:
Miroslav Košuta
Režija: JOŽE BABIČ
Danes, 24. maja, ob 20.30 v Kulturnem domu v GORICI.
bi spremenilo, še zlasti ob daljšem sušnem obdobju. Znano je namreč, da je zamenjava vode zlasti na lagun-skem območju zelo počasna, kar ima za posledico večjo možnost koncentracije zdravju škodljivih snovi iz odplak.
Če je položaj na morskih plažah nekako zadovoljiv, tega ni mogoče trditi za reke na Goriškem, kjer tudi letos ne priporočajo kopanja zlasti v Soči in Vipavi ter drugih manjših rečnih tokovih.
Odplake v morju
Kdo spušča občasno neprečiščene odplake v Panzanski zaliv? Z vprašanjem se zadnje čase ukvarjajo tako pri luškem poveljstvu, kakor pri pristojni občinski službi v Tržiču. Morje v zalivu, zlasti pa v neposredni bližini sedeža jadralnega kluba Oscar Co-sulich, dobiva občasno rjavkasto-ru-menkasto barvo, menda pa so v zadnjem času opazili tudi mrtve ribe. Zadnjič so imeli s pojavom onesnaženja opravka ob koncu prejšnjega tedna. Krivca zaenkrat še niso odkrili.
• Na oglasni deski šolskega skrbništva je objavljena ministrska okrožnica štev 118 z dne 15. aprila 1985 glede sprejema v redni stalež učiteljev v državnih otroških vrtcih, v smislu zsiko-na štev. 326 z dne 26. julija 1984.
natečaja prometne vzgoje
Jutri bo v Gorici tradicionalni praznik avtomobilistov, ki ga prireja avtomobilski klub v sodelovanju z goriško občino. Slovesnost bo ob 11. uri na Battistijevem trgu, kjer bodo tudi podelili praktične nagrade in priznanja najboljše uvrščenim sodelujočim na tečaju prometne vzgoje, ki ga je razpisala goriška občina med učenci osnovnih šol v Gorici. Razdelili bodo 20 koles ter vrsto priznanj. Naj povemo, da so se na natečaju dobro odrezali tudi učenci slovenskih osnovnih šol in sicer šole Fran Erjavec iz štan-dreža in šole Oton Župančič iz Gorice.
Absolutno največ točk je zbral učenec 5. b razreda šole pri nunah Alessandro Gregorič, na 6. mestu, skupaj z drugimi šestimi učenci, je Tomaž Muggi, učenec 4. razreda šole Fran Erjavec v Štandrežu, iz razreda učitelja Borisa Gergoleta. Dobil bo kolo. Enako nagrado bosta prejela tudi Andrej Brajnik, prav tako iz četrtega razreda omenjene šole in Saša Primo-sig iz 4. razreda šole Oton Župančič, kjer poučuje učiteljica Lucija Uršič. Najbolj so se tudi na letošnjem natečaju izkazali učenci šole »E. Frinta«, saj so osvojili kar 8 koles.
Težave z orožjem
Na denarno kazen v višini 40 tisoč lir sta bila obsojena dva lovca iz okolice Vicenze, 56-letni Aldo Marchioro
in 48-letni Girgio Maule, zaradi kršitve predpisov o dokumentaciji za posest in izvoz lovskega strelnega orožja. Novembra lani sta se predstavila na mednarodnem mejnem prehodu pri Štandrežu, namenjena v tujino. Doma. sta pozabila pregledati, če je orožni list sploh še veljaven. So pa to storili uslužbenci na mejnem prehodu. Morala bi plačati, ker je bilo njuno dovoljenje že zapadlo, denarno kazen, vendar tega nista storila. Odtod priziv na preturo. Sodnik je seveda prvotno denarno sankcijo v celoti potrdil.
Zanimanje pokrajine za delovanje Seghizzija
Zastopniki društva Seghizzi so se sešli s pokrajinskim podpredsednikom Fabbrom. Zastopnilc pokrajinske uprave se je pozanimal za njih delovanje, tako za prireditve' mednarodnega značaja kot tudi za njihov arhiv. Fabbra so zastopniki društva Seghizzi seznanili s tem, da bodo letos na tekmovanju peli zbori iz dvanajstih držav. Fabbro je obljubil tudi za. letošnje prireditve konkretno pomoč pokrajinske uprave.
Gorica
VERDI 16.00-18.45-21.30 »AmadeUs£ VITTORIA 17.30 — 22.00 »Le sexy bra di Mariline«. Prepovedan h> dini pod 18. letom.	^
CORSO 18.00 — 22.00 »Tutto in un‘ notte«.
Tržič
EXCELSIOR 17.30 — 22.00 »Urla de silenzio«
COMUNALE 20.30 Koncert pianist^ Michela Dalbertija in Anne Ma Cigoli.
Nova Gorica in okolici
SOČA 18.00 — 20.00 »Nočni jastreb^ Filmsko gledališče ob 20.15 svetega Lovrenca«.	. .
SVOBODA 20.00 »Neonska džungF • Ob 22.00 »Begunke«.	:
DESKLE 19.30 »Policijska akaden” ja«.
DEŽURNA LEKARNA V TRŽIČ^
Občinska lekarna, Ul. Terenzia 26, tel. 44-387.
prispevki _________
V spomin na dr. Mira Corsija da rujejo učno in neučno osebje ter db. ki učiteljišča Simon Gregorčič 100 _ soč lir za društvo krvodajalcev v bv vodnjah.
I
!
!

Strokovna mnenja Jelerčiea, Ote, Koloinija in Bana
O kvaliteti in odmevnosti letošnje Primorske poje
Pred približno enim mesecem se je »izpela« Primorska poje. V našem dnevniku smo sicer objavljali poročila o posameznih koncertih ali o sklopih teh, iz tedna v teden, kot so potekale revije, vendar poročila niso vsebovala strokovne kritike kot v preteklih letih. Mnogo je bilo diskusij s tem v zvezi, saj si nekateri zbori kritike želijo — navadno so to boljši zbori, — drugi se jé bojijo — v glavnem slabši ali »mlajši« zbori. Včasih kritika, lahko tudi po nedolžnem, koga prizadene, vendar je neizpodbitno, da nam kritike primanjkuje, če naj ta spodbudi kvalitetno rast. Skratka, mislimo, da so mesec po zaključku prireditve neke strokovne ocene potrebne, da si jih stotine pevcev, ki so na reviji nastopali, želijo.. Dirigenti bodo od strokovne komisije, ki je spremljala letošnjo Primorsko poje prejeli podobne ocene, našim bralcem, pevcem in ljubiteljem petja pa ponujamo mnenja strokovnjakov, ki so pri reviji sodelovali tudi kot organizatorji.
Vsakemu smo postavili tri vprašanja. Prvo je zgolj formalno, t.j. na katerih prireditvah je vsak bil prisoten. Drugo zadeva neposredno letošnjo revijo, torej mnenje — seveda strokovno — in vtisi ob letošnji izvedbi in novosti, ki so jo spremljale. Seveda nismo mogli mimo želja in sugestij za Primorsko poje 1986, kar je seveda tretje vprašanje.
Zaradi točnosti moramo povedati, da smo za mnenje vprašali šest strokovnjakov, prejeli pa smo samo štiri odgovore, zaradi česar — formalno — izjave Klavdija Koloinija, Iva Jelerčiča, Ignacija Ote in Janka Bana ne morejo »zajemati« koncertov v Kobaridu, Dekanih, Dolenji Trebuši in Cerknem.
Dodati moramo še pojasnilo, ki ga terjajo pripombe dveh strokovnjakov. Primorski dnevnik ni objavljal sprotnih kritik iz več razlogov, vendar je o tem razpravljal organizacijski odbor Primorske poje in je bila odsotnost kritike na našem dnevniku dogovorjena.
Ob zaključku bi izrekli še željo. O Primorski poje se na splošno dosti govori, v dobrem in slabem smislu. Ker je to najbolj množična manifestacija, ki zajema primorsko področje ne glede na državno mejo, bi kazalo ovrednotiti jo in posodobiti s posegi, ki so ponekod dokazali, da lahko z organizacijskim trudom in domiselnostjo postane zanimivejša.
Ko Jelerčič
Prisoten sem bil na revijah v Košani, Trstu, Tržiču, Gorici, na Otli-ci in v Podnanosu.
b) Po 15 letih uspehov Primorske Poje so se začeli kazati znaki »staranja«, ki so narekovali nove prijeme Pri izpeljavi te obsežne in še vedno Privlačne prireditve.
Že nekaj let so potekale vroče disku-rije o nadaljnjem konceptu, ki naj bi
Ivo Jelerčič — predsednik komisije za odrasle zbore pri Zvezi pevskih sborov Primorske in dirigent komorne-Sa mešanega zbora »Postojna«.
razrešil nekatere dileme in ohranil pozitivne pridobitve revije. Danes lahko ugotovimo, da je letošnja oblika uspešno prestala preizkušnjo in z nekateri-rni eleménti dala novo spodbudo, ki bo pomagala tudi naslednja leta u-sPešru> predstavljati primorsko pevsko ljubiteljstvo.	*•
Povečano število revij Primorske Poje (doslej 12, letos 21!) pomeni več-1° kulturno ponudbo ob istem številu zborov in (kar ni nepomembno) ob endkih materialnih stroških. Zbori so nastopali z daljšim programom — pet Pesmi (v preteklih letih — tri pesmi), kar jih je primoralo k intenzivnejšemu dolu. Revije so potekale tudi v manjših krajih, kjer je kulturna ponudba Tedka. Tu je bil obisk polnoštevilen. Skromnejši pa je bil v večjih kulturnih središčih, kjer je zasičenost s kulturnimi programi večja — pa tudi nino revije v teh središčih v preteklosti ni bil dovolj vabljiv. . . Menim, da niora Primorska poje v bodoče pritegniti tudi mestno občinstvo — z dovolj tehtno odbranimi kvalitetnimi zbori — Po letošnjem vzoru, le da bi lahko stevilo zborov na teh revijah še zmanjšali (od pet na tri zbore) in ustrezno Povečali obseg programa. Ponovno se Je pokazala potreba po urejenem mentorstvu zborom spodnje kvalitete (4. kategorije), katere vodijo mladi, še neizkušeni ali strokovno neusposobljeni zborovodje.
Opažena je premajhna koordinacija p planiranju drugih kulturnih prireditev na širnem področju, kjer potekajo Posamezni koncerti Primorske poje, zaradi česar prihaja do nepotrebne zasičenosti. Nujno se je pogovoriti o Problemu obiska revij v Gorici in Tržiču (pa najbrž tudi v Trstu, čeprav -1e bilo tu letos bolje zaradi nove lokacije).
c) Letos so revije potekale brez glasbene kritike, kar je velika škoda za
nadaljnjo rast kvalitete, zato menim, da bi v bodoče morali ponovno dati zborom možnost javne strokovne ocene (vsaj za boljše zbore). Zaradi odsotnosti strokovne kritike je bila Primorska poje v javnih občilih nerazumljivo skromno publicirana.
Ignacij Ota
a)	Prisoten sem bil kot član komisije v Prestranku, Knežaku, Novi Gorici in Lokvi, kot organizator pa v Trstu, Bazovici in špetru.
b)	Težko ocenjujem letošnjo revijo glede kvalitete, ker sem v glavnem poslušal zbore, ki spadajo v drugo polovico kvalifikacijske lestvice, razen nekaj izjem, ki mi ne morejo biti pravilo.
Zbori so letos morali zapeti pet pesmi, zaradi česar se je zgodilo, da smo poslušali pogosto pesmi, ki so jih zbori peli že v preteklih letih. Novosti je bilo malo. Mislim pa, da je ta novost dala zborom nekakšno večje zaupanje v njihovo delo in. so se potrudili pri izvajanju. Občutek sem imel, da so bili zbori — seveda vsak po svoji
Ignacij Ota — strokovni sodelavec za pevsko dejavnost in član predsedstva Zveze slovenskih kulturnih društev, dirigent moškega pevskega zbora »Valentin Vodnik« iz Doline.
in zmogljivosti — zelo
10	pripravljeni. _ _	.
prihodnje leto si želim in tudi
(kujem, da se bodo naši dirigenti
11	prej pripravljati na Primorsko
kar pomeni, da bodo začeli sno-program že ob začetku sezone, rročljivo bi bilo, da bi na prihod-iviji poslušali čim več na novo varanih pesmi.	.	.
tošnja novost Primorske poje je ta, da so prireditve potekale v odmaknjenih krajih kjer je prire-i sorazmerno manj. Koncerti so zredno dobro obiskani, kar je tudi razumljivo. Ta novost je bila to-ispešna, kljub težavam, ki jih je ročila organizatorjem.
Ker je letošnja novost dala zažele-adove, mislim da bi se morali
posodoDiia an	vu
Kljub vsemogočim pripombam poudariti, da je Primorska poje najbolj množična prireditev, ki
prijateljstva in znanstva med ki živijo v različnih krajih in h pa imajo kljub temu mnogo
Klavdij Koloini
a)	Zaradi novosti v organizaciji letošnje revije Primorska poje ni bilo mogoče spremljati nastopov vseh zborov (kar je morebiti ena od poglavitnih pomanjkljivosti). Zato so se mi vtisi o letošnji žetvi naših zborov oblikovali na revijah v Šempetru, na Humu, v Novi Gorici, Lokvi, Trstu in Špetru ter na 'osnovi posvetov in pogovorov s kolegi. Gotovo premalo za detajlno oceno .najbrž pa kar dovolj za sklepanje o morebitnih premikih.
b)	Prav je, da najprej poskušamo o-ceniti posledice organizacijskih sprememb. Bilo je veliko negotovosti in bojazni tako zavoljo povečanja organizacijskega dela, kot zaradi programskih zahtev. Danes lahko zapišemo, da so izkušnje pozitivne. Navdušeni sprejemi, pravi ljudski prazniki, prepolne dvorane pričajo, da je bila zamisel o razširitvi revije v tiste kraje kjer je institucionalizirana kultura redek gost, pravilna. Obsežnejši progra-
Klavdij Koloini — tajnik Zveze pev-skih zborov Primorske in dirigent moškega pevskega zbora »Srečko Kosovel« iz Ajdovščine.
mi, ki so jih morali zbori zapeti, so pozitivna izkušnja, saj je marsikateri zbor izrabil možnost in nam celoviteje predstavil svojo programsko usmerjenost. Zbori so se letos sicer še zatekali k svojim «uspešnicam« tudi iz preteklih sezon. V prihodnjih letih pa utegne postati obširnejši program na reviji pomembna spodbuda za načrtnejše in kontinuirano delo.
Mnogokrat smo preveč nestrpni, ko govorimo o kvalitativnih dosežkih naših zborov. Prav je, da smo nezadovoljni in da stalno zahtevajo več in bolje. Toda zavedati se moramo, da je kvaliteta nekega zbora rezultat številnih komponent. Samo s spreminjanjem teh je možen napredek. Smo kaj temeljnega spremenili v odnosu do zborovskega petja, da bi lahko od zborov pričakovali več, kot nam dajejo? Rast kvalitete je dolgotrajen proces, nerealno bi bilo pričakovati skokovite spremembe. Zato nad prepočasnim
napredovanjem ne bi smeli biti razočarani, osebno sem prepričan, da je naše zborovsko petje v kvalitetnem vzponu. Dovolj zgovorno je že primerjanje posnetkov letošnje revije s posnetki izpred desetih let. Za ta vzpon je-gotovo »kriva« tudi revija »Primorska poje«.
c)	Najbrž smo tako pevci kot organizatorji nezadovoljni z . letošnjim spremljanjem revij v naših časopisih. Nekateri pogrešajo kritiške zapiske, ki so bili reden spremljevalec naših revij. Osebno mislim, da nam javna in stroga kritiška presoja vseh zborov ni potrebna, da nam lahko podre marsikatera še nebogljena začetniška prizadevanja. Letošnje poročanje o revijah ni odraz niti dosežkov zborov, niti vzdušja med poslušalci. In prav to od poročevalcev pričakujemo.
Janko Ban
a)	Prisoten sem bil na 11 koncertih (Šempas, Poinanos, Trst, D vača, Ško fije, Knežak, Bazovica, Košana, Nova Gorica, Izola, Lokev).
b)	Bi pa le posebej omenil mešani zbor »Primorec - Tabor«, ki ga vodi Vilma Padovan, ter ženski zbor »Slovenijales«, ki ga vodi Stanka Močnik: prvega zaradi dokaza, da sodelovanje med pevci iz različnih vasi pod vodstvom zanesljivega zborovodje in ob smiselni izbiri programa privede že kmalu do dobrih rezultatov; drugega zato, ker je bil njegov nastop programsko in izvajalsko najboljši na letošnji reviji: nič tjavdan pete polifonije, pesmi iz repertoarja pregovornega vrabca na strehi, osladne psevdo-sodobne glasbe, stikanja za tujo literaturo za vsako ceno in podobnih manij in manir, ampak stvaren in kakovosten domač program (od najbolj domačega Ivana Rijavca do Pahorja, Tomca in Ježa); in tega je zbor zapel natančno, muzikalično in tako, da nisi imel (običajnega) vtisa o nečem, po-
danem vedno po istem kopitu, ampak so doživete interpretacije nastajale sproti, so bile interpretacije tistega trenutka, živa glasba.
Janko Ban — član komisije za glasbeno dejavnost pri Zvezi slovenskih kulturnih društev; vodi ženski pevski zbor »Prosek - Kontovel« in Tržaški oktet.
c)	Naj bo še naprej razstava našega zborovodskega petja: vsak prinese nanjo, kar (najbolje) zmore; vendar naj vsak zbor predstavi nekaj svojega, značilnega za six>j kraj in svojo repertoarno izbiro, ne pa vsi vse, kar je žalostno zrcalo za diletantsko površnost; naj se iz brezodlične mase obilne stotine začnejo kazati novi o-brazi s svojo glasbeno fiziognomijo, pa bomo bolj cenili njihovo kulturno poslanstvo!
V Trstu je bila letos Primorska poje iz organizacijskih razlogov v prostorih Pomorske postaje. Nastopal je tudi italijanski zbor. Novost je očitno priklicala nadpovprečno številno občinstvo.
Zanimiv večer o prisotnosti Dallapiccole v sodobni glasbi
Kulturni krožek »Istria« priredi danes v sodelovanju z deželnim sedežem RAI večer z naslovom »Bistvena prisotnost Luigia Dallapiccole v sodobni glasbi«. Večer bo ob 18. uri v avditoriju RAI v Ul. F. Severo 7.
Večer se bo pričel s predavanjem Francesca Valdambrinija, sledil bo koncert, ki ga bosta izvajala Tomaž Lorenz z violino in Aleksander Rojc na klavir. Izvajala bosta naslednja dela; Tartiniana seconda. Divertimento za violino in klavir, I. Pastorala,
Tomaž Lorenz
IL Bourrée, III. Presto; leggerissimo, IV. Variacije ter Etudi za violino in klavir: Sarabanda ter Fanfara in Fuga.
Ob tem naj zapišemo še krajšo informacijo o nastopajočih. Komponist Francesco Valdambrini je po rodu iz Turina. Iz komponiranja je diplomiral na Konservatoriju sv. Cecilije v Rimu. Prvič se je kot skladatelj predstavil leta 1960, od takrat so njegova dela izvajali v Italiji in Evropi. Napisal jo med drugim"9ve operni deli, ki so »Panteo« in »Obuti maček«, to delo so dvakrat izvedli v Bonnu. Poučeval je na dunajski Glasbeni akademiji in na bocenskem konservatoriju. Trenutno je ravnatelj tržaškega konservatorija Tartini.
Violinist Tomaž Lorenz je dokončal glasbene študije na ljubljanski Glasbeni akademiji. Izpopolnjeval se je v Rimu, Sieni, Trstu in Budimpešti. Je član Tria Lorenz, kot solist pa je nastopil v Evropi, Aziji, Afriki in A-meriki. Za svoje delo je prejel že vrsto nagrad. Sedaj med drugim poučuje komorno glasbo na Glasbenem liceju v Ljubljani.
Aleksander Rojc je študiral glasbo v Trstu. Izpopolnjeval se je v Ljubljani pri Primožu Lorenzu. Diplomiral je na filozofski fakulteti v Trstu. Piše tudi glasbene kritike in eseje. Napi-
Aleksander Rojc
sai je knjigo o glasbenem delovanju v Trstu po letu 1948. Kot solist je nastopal v Italiji in tudi v tujini. Nastopil je pri raznih radijskih oddajah po italijanskih in tujih radijskih postajah.
Popravek
V včerajšnjem članku o Bressanovi knjigi »Pustolovščina besede« je izpadel podpis avtorja članka. Gre za Janeza Povšeta; avtorju in bralcem se opravičujemo.
Tudi po včerajšnji 7. etapi kolesarske dirke po Italiji
Roberto Visentini ubranil
Jutri v Trstu in v Rogaški Slatini
Naši košarkarji v ospredju
JESI (Ancona) — Tudi na včerajšnji etapi, na kateri se je uveljavil Orlando1 Maini, je Visentini brez posebnega naprezanja ubranil roza majico, a tudi drugih večjih sprememb na skupni lestvici ni bilo. Po 86 kilometrih poti od skupnih 183 je srečo poskusila skupina šestih kolesarjev, v kateri so bdi Maini, Zimmermann, Giovannetti, Poissonier, Vannucci in Arnaud. Skupina si je nabrala skoraj pet minut prednosti, nakar je precej popustila, prišlo je skoraj do prerekanja. Vsekakor je bila dva kilometra pred ciljem še vedno sama v o-spredju. Tedaj je Arnaud skušal presenetiti ostale, vendar ga je po kilometru poti Maini dohitel. Oba sta zatem zmanjšala ritem in ostali štirje so ju dohiteli. Maini namreč ni hotel tvegati, da bi na koncu ostal brez moči. Taktika se mu je izplačala, saj je nato prvi prišel skozi cilj.
Včeraj je dvakrat poskusil napasti tudi Hinault, vendar brez uspeha. Kljub temu pa je dokazal, da bo treba nanj še kako računati.
Kolesarji so že včeraj z vlakom od-
Jugoslovanski nogometni pokal
Danes znan zmagovalec
V Beogradu bo danes povratno fi nalno srečanje za jugoslovanski nogometni pokal med domačo Crveno zvedo in zagrebškim Dinamom. Favorit je seveda Crvena zvezda, ki je že v prvi tekmi v gosteh zmagala z 2:1.
»Azzurri« odpotovali
GALLARATE (Varese) — Italijanska nogometna reprezentanca je včeraj odpotovala v Mehiko, kjer bo odigrala nekaj prijateljskih srečanj. Namen gostovanja je predvsem ta, da bi preverili, kako se bodo igralci obnesli na visokih nadmorskih višinah. Z Bearzotom so odpotovali Bordon. Galli, Tancredi, Bergomi, Collovati, Righetti, Tricella, Vierchowod, Bagni, Baresi, Di Gennaro, Dossena, Altobelli, Conti, Farma, Galderisi, Giordano in Serena. Igralci Juventusa, ki jih še čaka srečanje v pokalu prvakov z Liverpoolom, bodo odpotovali kasneje.
Chalana zapušča Bordeaux
BORDEAUX — Portugalski nogo-
potovali v Foggio, kjer bodo imeli prvi dan počitka.
VRSTNI RED
1. Maini (It.), ki je 185 km od Cervie do Jesija prevozil v 5.10’41”, s poprečno hitrostjo 35,727 km na uro; 2. Zimmermann (Švi.); 3. Giovannetti; 4. Poissonier (Fr.); 5. Vannucci; 6. Arnaud (Fr.) vsi isti čas; 7. Sa-ronni po 1’52”; 8. Roste (Bel.); 9. Ricco; 10. Van Der Velde (Niz.); 11. Da Silva (Por.);	12. Zadrobilek
(Avs.); 13. Gavazzi; 14. Mutter (Švi); 15. Beccia; 16. Cavallo; 17. Giuliani; 18. Patellaro; 19. Lemond (ZDA); 20. Mantovani; 32. Hinault (Fr.); 33. Visentini; 42. Sedz (Švi.); 52. G. B. Baronchelli; 55. Moser; 58. Contini ter glavnina z vsemi najboljšimi v istem času Saronnija.
SKUPNA LESTVICA 1. Visentini 36.07T6”; 2. Hinault (Fr.) po 28”; 3. Lejarreta (Šp.) 1T6”; 4. Mutter (Švi.) 1’25”; 5. Moser 1’31”; 6. Seiz (Švi.) 2’04”; 7. Lemond (ZDA) 2’09”; 8. G. B. Ba-ronchel'i 2’34”; 9. Contini 2’48”; 10.
metaš Femando Chalana je izjavil, da bo pri Bordeauxu igral samo do konca letošnje sezone.
Poskusne vožnje
za VN narodov
SCARPERIA (Firence) — Včeraj so opravili prve uradne poskusne vožnje za nedeljsko motociklistično dirko za »VN narodov«, ki je veljavna tudi kot četrta preizkušnja za svetovno prvenstvo.
V	razredu do 80 ccm je bil najhitrejši Švicar Dorflinger (Krauser) pred Špancem Herrerosom. V razredu do 250 ccm je najboljši čas dosegel Wimmer (ZRN) z yamaho, ki je le za stotinko sekunde prehitel Američana Spencerja (honda), tretji je bil Italijan Ricci (Honda).
V	razredu do 125 ccm so se uve-Ijavili Italijani, ki so na prvih treh mestih, in sicer Bianchi (MBA) Bri-gaglia (MBA) in Caladora (MBA). V pollitrskem razredu pa je Spencer (honda) prehitel rojaka Lawsona (ya-maha) in Avstralca Gardnera (honda). Sledijo. Mamola (ZDA) s hondo in Sarron (Fr.) z yamaho. Prvi izmed Italijanov je Uncini (suzuki).
roza majico
Maier (Av.) 2’49”; 11. Van Der Velde (Niz.) 3’07”; 12. Prim (Šve.) 316”; 13. Da Silva (Por.) 3’42”; 14. Wilson (Av.) 3’44”;	15. Salvador
3’50” ; 16. Bombirli 3’56”; 17. Volpi 3’59”; 18. Saronni 4’03”; 19. Amadon 4’03”; 20. Moroni 4’23”.
Tri lancie v vodstvu
PORTOFERRAIO (Livorno) — Pepetih posebnih vožnjah avtomobilskega rallyja po Elbi so v vodstvu tri vozila lancia, in sicer: 1. Biasion -Siviero; 2. Cercato (Cerri) po 8”; 3. Tabaton - Tedeschini po 20”. Na četrtem mestu je dvojica Bentivogli -Evangelisti (audi) po 2’08”, peta sta Ercolani in Roggia (ferrari) po 217” in šesta Egizzi - Nieri (lancia) po 2’42”.
Zanikali prestop Ruben Paza
k Torinu
SAO PAULO — Pri ekipi Internazionale iz Porto Alegreja so včeraj u-radno zanikali prodajo urugvajskega napadalca Ruben Paza Torinu.
Reprezentanca ZSŠDI, ki se je udeležila pionirskega košarkarskega festivala v kategoriji mlajših pionirjev (letnika 1972 - 73), je poskrbela za pravcati podvig, saj se je uvrstila na finalni turnir tekmovanja, na katerem bodo izbrali letošnjega slovenskega prvaka v tej kategoriji. Dosežek je res zadovoljiv in spodbuden ob ugotovitvi, da je ta generacija igralcev zelo obetajoča za bodočnost košarke v zamejstvu. Isti igralci so se izkazali tudi v prvenstvu »propaganda«, v katerem je Borovo moštvo osvojilo naslov pokrajinskega prvaka.
Ekipa ZSŠDI, ki jo vodi Luka Furlan, je prepričljivo zmagala na četrtfinalnem in polfinalnem turnirju in se je zasluženo uvrstila med četverico najboljših slovenskih šolskih moštev te starostne kategorije. Komisija za šolsko košarko pri košarkarski zvezi Slovenije je določila Rogaško Slatino za sedež letošnjega finala. Organizator je izbral Rogaško, ker so v tem kraju pred kratkim otvorili novo
Jutrišnji dan bo izredno zanimiv za zamejsko slovensko košarko zaradi dveh važnih dogodkov, ki na prvi pogled nimata nič, skupnega, v resnici pa zajemata v;e naše delovanje v tej športni panogi. V športni palači v Trstu bo tretje in odločilno srečanje Jadrana za prestoli v B ligo. Vsi nestrpno pričakujemo ta dogodek, vsi želimo, da bi jaoranovcem uspelo, že to, kar so naieoili v vseh teh letih, je sad trdega dela, samoodpovedova-nja. žrtvovanje prostega časa. Vsi smo nanje ponosni in zaradi tega jim želimo, da oi uspeli. Seveda se bomo vsi skupaj veselili njihovega uspeha, ki bo istočasno naš uspeh.
V Rogaški Slatini bo pa sklepni turnir za šolsko košarkarsko prvenstvo Slovenije. Reprezentanca ZSŠDI je zmagala na izločilnem turnirju v Kopru, nato je ravno tako premagala svoje nasprotnike v polfinalu, ki je bil na sporedu na Kontovelu pred desetimi dnevi. Tako se je uvrstila med štiri najboljša moštva Slovenije.
Predvsem se moramo zahvaliti občutljivosti košarkarske 'veze S k ve-
športno dvorano. Poleg tega proslavljajo v Rogaški dve važni obletnici: 30-letnico turistične ponudbe in 25-let-nico košarkarskega delovanja. Letošnji finale pionirskega festivala pa so zaradi sovpadanja datuma tudi vključili v program praznovanj ob dnevu mladosti.
Ekipo ZSŠDI, ki bo nastopila na jutrišnjem finalu pionirskega festivala, sestavljajo naslednji igralci: Kristjan Arena, Peter Ažman, Gorazd Bajc, Dean Oberdan, Andrej Pavlica, O-skar Pregare, Alberto Prelec, Marko Presi, Jan Gregari (vsi Bor); Aleš Sterni in Valter Danieli (Kontovel) ter Janez Berdon (Polet). Trener moštva je Luka Furlan.
Poleg ekipe ZSŠDI in domače Rogaške, bosta na turnirju nastopili še ekipi iz Ljubljane in iz Maribm-a. Spored tekem: ob 10. uri 'Rogaška -ZSŠDI; 11.30 Ljubljana - Maribor; 15.00 finale za 3. mesto; 16.30 finale za 1. mesto; 18.00 nagrajevanje in svečani zaključek festivala. (Cancia)
nije, ki je naše predstavnike polnp" pravno vKijučila v to prvenstvo. tak način je bila samo potrjena rF5? povezanost z matico. To je že običaj; na praksa tudi v drugih državah. Kjr primer naj navedemo sklepno prired1' tev miadinskih iger, V Rimu boo0 nastopili tudi dijaki, ki obiskujejo j' talijanske šole v Istri; lani pa so b1' ii porabljeni tudi sinovi italijanski emigrantov, ki živijo v Avstraliji ih 1 Kanadi. To je znak navezanosti mah' ce z manjšino, to je prava in nesebična pomoč, ki jo lahko nudi ožja domovina rojakom, ki živijo izven njeni meja. Le na tak način bomo ustvarjali skupni komunikacijski prostori o katerem mnogo govorimo.
Vsaj na prvi pogled nimata ta dogodka nič skupnega, a vendar ni tako-Današnji mlajši košarkarji bodo mora-li v bližnji bodočnosti nadome it iti ,' gralce, ki danes sestavljajo Jadran-Brez pomladka ni bodočnosti v nobeni športni panogi, kakor tudi n® v kulturi ali gospodarstvu. Zato je pravilno, da se naši mladinci že danes merijo z vrstniki iz drugih krajev, da spoznajo drugačen način igre, drugačne prijeme.
Važno pa je tudi, da naši dijaki spoznajo vrstnike v Sloveniji, da se tako osveščajo, da praktično ugotovijo, kje so naše korenike, brez katerih ni življenja.
Jadranu in dijakom želimo najboljši uspeh, saj je tudi športna dejavnost znak vitalnosti in trdoživosti nekega naroda ali manjšine, (zk)
Pri SK Devin
porazdelili funkcije
Po več kot mesecu odlašanja rad’-odstopa velikega števila novoizvoljenih odbornikov, so si preostali odborniki smučarskega kluba Devin P0" razdelili funkcije, in sicer: predsednik: Silvana Pipan; podpredsednik-Rado Sirca; tajnik: Natalija Gabrovec; blagajnik: Bogomira Pernarčič; gospodar: Mario Legiša; odgovoren za skirolke in nordijsko smučanje: Antonio lori; svetovalci: Alojz. Semolič, Mirjam Mervič in Bruna Antonič.
Brežani spet uspešni
Tudi v sinočnji tekmi košarkarskega play-offa v 1. moški diviziji s° Brežani zmagali, in sicer proti Mon-keyu, katerega so kar v gosteh odpravili z 88:76 (44:31).
kratke vesti - kratke vesti
Na finalnem turnirju pionirskega festivala
Košarkarska reprezentanca ZSŠDI v Rogaški Slatini
Z nogometnimi tekmami v Trebčah in na Proseku
T T	^
Uspešen start turnirja ZSSDI
Nogometni turnir ZSŠDI za osnovnošolce in srednješolce se je začel ob res velikem navdušenju nas opajočih, ki je preseglo vsa pričakovanja. Posebno pohvalo seveda poleg organizatorjev zaslužijo tudi starši, ki po svojih močeh pomagajo pri njegovi izvedbi. Prvega dne so odigrali pet srečanj, žal pa so morali dve zaradi hudega naliva odložiti, ena tekma pa je odpadla, ker se dolinski učenci niso predstavili na igrišču. Izidi:
Opčine — Trebče 7:0 OPČINE: šuber, G. Vremec., Ban, Vrše, Ferluga, B. Vremec, Milič, Maver, Calzi, Grizonič.
TREBČE: Čuk, Cristini, Berdon, L. Carli, Simonettig, F. Carli, Lokatos, Pontari.
Milje - Ricmanje — Bazovica 11:0 MILJE - RICMANJE: Reja, Micheli, Bajez, Švab,, Krašovec, Blazon, Grbec, Božjeglav, Giacomin.
BAZOVICA: M. Križmančič, Kralj,
Mahnič, Grgič, Čufar, Mijot, Doljak, D. Križmančič.
DANES: ob 17.40 Opčine - Bazovica 3. SKUPINA (igrišče v Dolini) Srečanja Boljunec - Boršt — Sv. Ana zaradi slabega vrermna niso odigrali. Na sporedu bo v ponedeljek. Zmago v tekmi Trst — Dolina pa so z 2:0 prisodili ekipi iz Trsta, ker se Dolinčani niso predstavili na igrišču.
DANES : ob 17.40 Trst — Boljunec -Boršt, ob 18.20 Sv. Ana - Dolina.
Po kvalifikacijah za Pokal prijateljstva
Ob Meblu še Friulexport
CICIBANI
1.	SKUPINA (igrišče na Proseku) Barkovlje - Rojan — Prosek 1:1 BARKOVLJE - ROJAN: Bembi, Na
dlišek, Jogan, Verri, Korošec, Veljak.
PROSEK: Cingerle, Emili, Dol ja, Gherbassi, Košuta, Husu, Ostrouška, Čeme.
DANES: ob 17.00 Prosek —Šempolaj
-	Slivno
2.	SKUPINA (igrišče v Trebčah) Trebče — Opčine 1:2 TREBČE: A. Kralj, Čuk, Ražem,
Cvelbar, Tretjak, Bellafontana, Cal zi, Bezzi.
OPČINE: Taučer, Malalan, Hrovatin, Jerman, Glavina, Vremec, Daneu, Plesničar, Plehan, Radetti, Volčič. DANES: ob 17.00 Opčine — Bazovica
3.	SKUPINA (igrišče v Dolini) Srečanja Sv. Ana — Boljunec zaradi
slabega vremena niso odigrali in bo na sporedu ponovno v ponedeljek. DANES: ob 17.00 Trst — Boljunec
DEČKI
1.	SKUPINA (igrišče na Proseku) Barkovlje - Rojan — Prosek 3:2 BARKOVLJE - ROJAN: Bajc, Turk,
Vodopivec, Giacomini, Possega, Korošec.
PROSEK: Danieli, Štolfa, Cingerla, Doljak, M. Emili, Ban, Čeme, Gherbassi, Limbeck, Košuta, I. Emili, Pie-razzi. Puntar.
DANES: ob 18.20 Barkovlje - Rojan
—	Devin
2.	SKUPINA (igrišče v Trebčah)
Ob Meblu bo žensko zamejsko odbojko na septembrskem Pokalu prijateljstva proti ekipam iz Slovenije in Hrvatske zastopala še združena še-sterka Friulexport. To je izid sinočnjega troboja na »Prvem maju« v Trstu, kjer so se v sklepnem krogu kvalifikacij pomerile ekipe Friulex-porta, Brega in Sloge. Varovanke trenerja Korena so najprej premagale Breg, nato še Slogo, da je bila tretja tekma pravzaprav gola formalnost. Izkazalo se je, da je bila odločilna tekma prav prva. Tako Breg, kot Friulexport sta nastopila v nekoliko okrnjenih postavah, toda kot je bilo pričakovati se je odsotnost Kusove pri Bregu poznala mnogo bolj kot odsotnost Ukmarjeve pri Friulexportu. Ključ dokaj nepričakovanega uspeha mladih igralk Friulexporta je vsekakor v različni stopnji kondicijske priprave, saj sta tako Breg, kot Sloga že zdavnaj zmanjšala intenzivnost treningov, medtem ko je združena ekipa, ki se pripravlja na državni finale deklic, še v polni tekmovalni formi.
IZIDI
Friulexport - Breg 2:0 (15:8, 15:11); Friulexport - Sloga 2:0 (15:6, 15:6); Breg - Sloga 2:0 (15:10, 15:2).
FRIULEXPORT: Venier, Ušaj, Per-tot, Foraus, Žerjal, D’Ambrogio, Garbini.
BREG: Stepančič, Furlanič, Debenjak, K. in V. Kocjančič, Slavec in Rauber.
SLOGA: M. in T. Križmančič, A-dam, Malalan, Sosič, S. in V. Viđali, Milič.
SODNIKA: M. in P. Sechi.
Danes še moški
Drevi bo v Štandrežu sklepni del moških kvalifikacij za nastop na odbojkarskem Pokalu prijateljstva, Id bo septembra v Gorici.
V štandreški tolovadnici se bodo pomerile ekipe Vala, briškega Našega prapora, ki je v prvem krogu odpravil Jamlje Sobema in Slogo, ter tržaškega Bora JIK banka. Prvi dve uvrščeni ekipi troboja bosta zastopali ZSŠDI na finalnem delu.
Drevišnji spored je naslednji: 19.30 Val - Naš prapor; 20.30 Bor JIK Banka poraženec prvega srečanja; 21.30 Bor JIK banka - zmagovalec prvega srečanja. Igralo se bo po sistemu na dva zmagana seta.
iz planinskega sveta
Srečanje s PD Integral
SPDT prireja v nedeljo, 26. t.m., srečanje s pobratenim društvom 'PD Integral iz Ljubljane. Zbirališče na š.n planincev bo ob 9.00 pred restavracijo Furlan na Colu, kamor bo prišel avtobus gostov. Planinci ooeh pobratenih društev se bodo podali na Repentabor, nato pa v Repen, kjer si bodo ogledali Kraško hišo. Iz Repna jih bo nato pot vodila na Volnik, nakar se bodo še ustavili na kakem travniku pri Zagradcu, kjer bodo razne družabne igre. Ljubljanski planinci se bodo v večernih urah vrnili domov.
Predavateljska sezona SPDT
Čeprav se že bliža poletje, ni predavateljska sezona že zlepa zaključena. Sedaj so namreč na sporedu himalajci. V četrtek, 6. junija, bodo v Gregorčičevi dvorani v Trstu ob 20.00 predavali novinar Lojze Abram in nekateri drugi planinci na temo: »S pohoda pod Anapurnami«. Predavanje bodo opremili z barvnimi diapozitivi, v besedi in sliki pa bodo prikazali pot trekingašev po Himalaji.
Naslednje predavanje bo teden kasneje, in sicer v četrtek, 13. junija, spet ob 20. uri v Gregorčičevi dvorani. Tokrat pa bodo na sporedu himalajci - alpinisti, ki so naskakovali sedemtisočak Južno Anapurno. Tudi to predavanje bo opremljeno z barvnimi diapozitivi. O vseh podrobnostih glede teh predavanj bomo še poročali.
Srečanje na Vremščici
Mladinski odsek PD Sežana prireja v nedeljo, 26. t.m., že tradicionalno 10. srečanje mladih planincev Primorske ob Dnevu mladosti na Vremščici (1026 m). Ob 11.00 bo pod vrhom priložnostna proslava s kulturnim programom, ki ga bodo pripravili mladi planinci in planinke PS Sežana. Vzpon je možen z več strani, v glavnem pa hoje ni več kot dve uri. Vabljeni so tudi zamejski mladinci.
Messner še na Daulaghiriju
Pred nekaj dnevi je iz Nepala prišla presenetljiva vest, da je sloviti Reinhold Messner preplezal še osem-
tisočak Daulaghiri (8167 m). To je že 12. osemtisočak tega 41-letnega alpinista. Za uresničitev njegovih sanj o osvojitvi vseh svetovnih osemtiso-čakov pa mu tako manjkata samo še Makalu (8481 m) in Lhotse (8511 m)-
Prva številka revije Alp
Pred dnevi je izšla prva številk0 italijanskega vsedržavnega mesečnika Alp, ki v širokem objemu obravnava planinsko tematiko. Revijo daja založba Vivalda Editori iz Tf' rina, revija pa ima vsaj nekaj odlik’ ki jih moramo na tem mestu nanizati. Je prvi italijanski planinski mesečnik (revija La montagna izhaJ0 npr. vsake tri mesece), kar pa )? za nas najvažnejše je to, da bo revija na široko zajemala vsa geografska področja, kjer se udejstvujejo alp' nisti. Njeni uredniki so namreč razširili svojo mrežo sodelavcev tudi v vzhodno Evropo, kar se prej v glavnem ni dogajalo, da bi bila vsestranska slika alpinizma in gorništva popolnejša. Tako se je tržaški dopisnik revije Piero Spirito, ki sief skrbi za rubriko planinskih knjjd’ že povezal z informacijsko službo Planinske zveze Slovenije, rezultah tega sodelovanja pa bodo čimpTeI razvidni.
Revijo odlikujejo krasne barvno slike in zelo zanimivi članki vodik nih italijanskih in evropskih alpif1' stov. Omenili bi članek, ki govori 0 plezanji Franca Perlotta v Venezueli, po stenah mitičnega slapa Angel’ pa še nato prispevek alpinista Giuncarla Grassija, ki piše d vzponu n° Everest in v katerem končno omeni0 izreden uspeh jugoslovanske odprave leta 1979 na tej gori. Menda je Pf.
vič, ko se v neki izvenjugoslovansk}
vsedržavni reviji priznava naši odpravi uspeh, ki si ga zasluži. Ne moremo še mimo članka o kanjonu Verdon v Franciji, ki je pravi paradiž prostega plezanja ter mimo piša o vzponu na McKinley - Dena*1;
Moč revije je verjetno v rubrikah, ki so pestre in raznolike. y' barvajo pa varstvo narave, planinski material, planinske koče in poti, planinsko literaturo, kartografij0’ prosto plezanje in drugo.
Spored tekmovanj ob 20-letnici ŠZ Breg
Jutri prvi boji v nogometu in odbojki
(j smo že poročali se bo jutri v inskem športnem centru pričel tek-°yalni spored praznovanj ob 2(Met-ustanovitve Športnega društva ,.eS- Tokrat objavljamo podrobnejši 7f*l tekmovanj.
'■OGOMETNI turnir i« ,^r* ob 16.00 Primorec - Primorje; Gaja - Breg.
st/i. ne^e'j° ob 10.30 finale za 3. me-■ ob 15.30 finale za 1. mesto. "OBOJKARSKI turnir utri ob 16.00 Breg - Koper; 17.00 Gorica - Friulexport; 18.00 Nova ^ca - Koper.
nedeljo ob 9.30 Breg - Nova Gori-ll ' °b 10.30 Koper - Friulexport; ^ Breg - Friulexport.
1)/! soboto s pričetkom ob 18. uri se ^ 0 začele brežanske igre brez meja, pp.^eljo zjutraj pa bo na sporedu Kmovalni pohod po vaseh v Bre-j. • Skupno nagrajevanje bo v nede-b ,. zvečer v gledališču “
01Juncu.
Prešeren
Vpisovanje v jadralne
v
tečaje Cupe
Do 30. maja je na ZSŠDI vpisovanje v štiri jadralne tečaje za mladostnike v starosti od 8. do 12. leta starosti. Dva izmed teh tečajev bo Čupa pripravila v sodelovanju z društvom Sokol in Devin. Tečajniki bodo vadili na lahkih in kajutnih jadrnicah, pa tudi na deskah. Zadnji tečaj, ki bo trajal od 1. do 10. julija, bodo združili s taborjenjem. Prejšnjo nedeljo je kakšnih 40 članov, povečini mladih, uredilo prostor, kjer bo šotorska vas. Sicer pa z nastopom lepega vromena Čupin sedež postaja vedno bolj privlačno shajališče ljubiteljev morja in morskih športov.
V rokometnem prvenstvu dečkov
Lahka zmaga Kosovela
Kosovel — Cividin C	44:9
KOSOVEL: Calzi, M. Škabar 2, Voc-chi 5, I. Škabar 2, Bacchi 5, Biber 7, R. Škrk 18, A. Škabar 2, Fonda 1, S. Škrk 2, Vremec.
Kosovelovi rokometaši so v prvenstvu dečkov naleteli na resnično šibkega nasprotnika. Omeniti velja, da je to tretja Cividinova ekipa, sestavljena skorajda iz samih začetnikov, ki razigranih Opencev nikakor niso mogli zaustaviti. Med strelce so se vpisali vsi igralci razen vratarjev seveda, zablestel pa je ponovno Ricar-do Škrk, ki je dal 18 zadetkov in dokazal, da sodi v ozek krog izredno talentiranih igralcev. (Inka)
Deželni del mladinskih iger v namiznem tenisu
Praprovki podprvakinji
Jadran Parco v 1. diviziji
Časten
poraz
J Vidmu je potekal deželni finale j/ j'đinskih iger v namiznem tenisu. k01 smo že pisali si je od Slovencev švico nastopanja na tem tekmova-priborila iz pokrajinske faze le nska dvojica iz Praprota, ki jo sekljata dijakinji prvega in tretjega , šfeda nižje srednje šole »Igo Gru-Sj k Alenka Škabar in Ellen Lupine, |)Cer namiznoteniški igralki pri šport-.jp) krožku Kras. Škabarjeva in Lu-Tceva nista v začetku tega meseca 8, tržaški športni palači v pokrajin-Ketn merilu naleteli na enakovredne šsprotnice in sta prepričljivo osvojili ,VO mesto in se s tem uspehom uvr-1 Pa deželno tekmovanje, tudi v Vidmu sta prijetno presentili in nanizali tri zaporedne zmage Se s tem uvrstili v finale. Tam pa p je športna sreča obrnila hrbet in p se morali s tesnim porazom 1:2 J-15, 19:21, 20:22) zadovoljiti s še ^Po odličnim drugim mestom in na-
slovom deželnih podprvakinj. Res lepo zadoščenje za šolo, katero sta zastopali, prodoren uspeh pa tudi za športni krožek Kras, pri katerem sta Alenka in Ellen zasadili prve korenine svojega namiznoteniškega udejstvovanja. (Z. S.)
totip
1.	— prvi	X	2	
	drugi	- 1	2	
2.	— prvi	X 2	1	2
	drugi		X	1
3.	— prvi	1	X	2
	drugi	X	2	1
4.	— prvi	' 1	2	
	drugi	2	1	
5.	— prvi	1	2	
	drugi	X	2	
6.	— prvi	1	X	
	drugi	2	X	
Jadran Farco - Servolana 88:93 (40:51)
JADRAN: Uršič, Lippolis 12 (2:4), Barini 7 (1:2), Pahor 6 (2:4), Terčon 11 (1:3), Kralj, Korošec 29 (6:8), Pieri 21 (5:6), Civardi 2 (2:3), Mosetti.
3 TOČKE: Korošec 3.
V zadnji prvenstveni tekmi 1. divizije so Jadranovi kadeti na domačem igrišču izgubih proti vrstnkom Servo-lane, ki so se uvrstili na dobro 5. mesto v deželnem prvenstvu kadetov. Naše igralce je obsodila slaba obramba, saj so si nasprotniki v prvih 20 minutah priigrali prednost 11 točk razlike. Po odmoru so plavi z dobro igro v obrambi, kot v napadu, skušali nadoknaditi zaostalo. To se jim je delno posrečilo, saj so v 27. minuti zaostajali le za 3 točke (57:60). Kljub porazu lahko 'rečemo, da so se ja-dranovci zadovoljivo upirali nasprotniku. (Dario Kovačič)
^TVa predkvalifikacijah v razredu optimist za SP in EP
Člani Sirene solidni v močni konkurenci
iJ^ejšnji konec tedna so se Sirenini Jk-alci Andrej in Karlo Ferfolja, Mi-Guštin in Marko Debeljuh udele-J1 finalnega dela predkvalifikacij J* svetovno in evropsko prvenstvo v J12redu optimist v Cervii. Prva dva j,2a predselekcije sta bila marca v .^ssiu oziroma aprila v Anziu, kjer Oista nastopila Guštin in Debeljuh, tl sta zato prejela točke zadnjega ^lestvici.
|.j ° osmih preizkušnjah (dve v A-Si!s'u, tri v Anziu in tri v Cervii) so • 'Tini jadralci takole uvrščeni: 36. o Ferfolja, 42. K. Ferfolja, 69. M.
112. M. Debeljuh. Udeležba ce v Cervii številna (180 jadral-seV .’ konkurenca pa močna. Za sedaj v.bi znano, ali se je kakšen jadralec ,,, cone, kateri pripada tudi Sirena, ^stil na SP.
sliki: Sirenini jadralci z vadite-Andrejcm Prašeljem.
'krn
danes igra za vas
^usta Sisti
totocalcio
Arezzo - Parma	1
Cagliari - Bologna	X	1
Catania - Triestina	X
Cesena - Bari	X
Empoli - Perugia	X
Genoa - Pisa	X
Lecce - Campobasso 1 X Padova - Sambenedettese 1 X Pescara - Monza Varese - Taranto Vicenza - Brescia Ternana - Catanzaro Permana - Teramo
1 X 1 X
1 X 1X2
^1 . Fausta Sisti (letnik 1957) se je v zadnjem obdobju uveljavila kot I^Tistka pri SPDT, potem ko je igrala odbojko pri Boru ter bila dolgo tfj članica taborniške organizacije Rodu modrega vala. Fausta^ pleza kaka d, k:ta, udeležila pa se je tudi nedavne himalajske alpinistične odprave ijk Tdemtisočak Južno Anapurno, ki jo je organiziralo SPDT ob SO-Ietnici p^toja. Fausta Sisti je diplomirala na tržaški filozofski fakulteti, dela področju šolske psihopedagoške službe.
Prejšnji teden je Mauro Čuk pravilno zadel devet rezultatov.
obvestila
JK ČUPA
cbvešča člane in prijatelje, da bo jutri, 25. t. m., od 14. ure dalje delovna akcija. Vabljeni!
JK ČUPA
obvešča, da je regata za kajutne jadrnice, predvidena za nedeljo, 26. t. m., iz tehničnih razlogov ODLOŽENA. Nov datum bomo naknadno sporočili.
SPDT
vabi svoje člane in prijatelje na 31. redni občni zbor, ki bo danes, 24. t. m., v prvem sklicanja ob 20.00 in v drugem ob 20.30 v Gregorčičevi dvorani v Trstu (Ul. sv. Frančiška 20, 2. nad.). Na sporedu bodo predsedniško, tajniško in blagajniško poročilo, poročila načel-nikov posameznih odsekov, razprava ter razrešnica staremu in volitve novega odbora. Vabljeni!
ZSŠDI
obvešča, da bo danes, 24. maja, ob 29. uri v Ul. Guardiella 7 seja odboj-karske komisije. Dnevni red: uresniče-nje programa in združevanje.
FC PRIMORJE
sklicuje v ponedeljek, 27. t. m., ob 20. uri v prvem in ob 20.30 v drugem skli-canju 20. redni občni zbor, ki bo v Soščevi hiši, Prosek 306. Dnevni red je naslednji: 1. izvolitev predsedstva občnega zbora; 2. predsedniško poročilo; 3. tajniško poročilo; 4. blagajniško poročilo; 5. poročilo nadzornega odbora; 6. izvolitev novega odbora; 7. razno.
V nižjih odbojkarskih ligah
Pri ženskah dve napredovanji: Brežanke in domovke v D ligi
Postava Doma - Agorest, ki si je v letošnjem prvenstvu zagotovila napredovanje v D ligo. Od leve proti desni (stoje) so: trener Miran Strgar, Sabina Grahek, Svetlana Primožič, Ines Orel, Rafaela Zavadlav, Ivana Roner, član vodstva Devetak, Diana Mulič, (čepe) Mirta Pahor, Silvana Humar, Roberta Plet, Erika Kojanec in Karmen Kocjančič
NA GORIŠKEM
Minulo kolo je bilo odločilno v 1. ženski diviziji, kjer sta si napredovanje zagotovili Intrepida Mariano in Dom Agorest, praznih rok pa je ostala Olympia. Za domovke je napredovanje v D ligo res lep uspeh, zlasti če pomislimo, da je ekipa še zelo mlada.
V	1. moški diviziji se za napredovanje potegujejo tri ekipe, med njimi pa ni slovenskih. Od teh je zadovoljiv le položaj Vala.
V	prvenstvu under 15 za moške je prvo mesto domena Libertasa iz Gorice in Vala. Predstavnik Vala Sandro Corva, ki sledi mladinski ekipi društva, je takole obrazložil položaj: »Stanje v točkah je izenačeno, toda Val je na slabšem glede količnika v setih. Kocka bo padla v zadnjem kolu, v katerem mi počivamo, Libertas pa gostuje pri Fincantieriju iz Tržiča. V primeru, da zmagajo Tržičani, smo prvaki. Ne glede na to, kaj se bo zgodilo, treba reči, da so fantje opravili odlično prvenstvo, kar potrjuje, da razpolagamo s perspektivnim naraščajem.«
1. MOŠKA DIVIZIJA
IZIDI 21. KOLA: San Luigi - Volley ball Krmin 1:3; Olympia - Grado 0:3; Val - Torriana 3:0; Acli Ronke -San Luigi 1:3.
LESTVICA: Grado 32, Mossa 30, Arci Pieris 26, Val 24, Lucinico 22, Libertas San Luigi Gorica 20, Volley ball Krmin 16, Torriana in Acli Ronke 12, Soča'8, Olympia 4. (Mossa, Arci Pieris, Lucinico in Volley ball Krmin eno tekmo manj).
ZADNJE KOLO: Torriana - Olympia; Libertas San Luigi - Lucinico, Arci Pieris - Volley ball Krmin; Soča - Val (jutro ob 18.30 v Sovodnjah) ; Grado - Mossa.
1. ŽENSKA DIVIZIJA
IZIDA: Torriana - Dom Agorest 0:3; Fincanlieri - Torriana 3:2.
LESTVICA: Intrepida Mariano 24, Dom Agorest Gorica 22, Olympia Gorica 20, Libertas Krmin 18, Torrian'à in Canon Tržič 8, Grado 6, Fincan-tieri Tržič 4.
ZAOSTALO SREČANJE: Libertas Krmin - Olympia Gorica.
UNDER 15 MOŠKI
IZIDI: Olympia - Lucinico 2:0; Torriana - Jami je 2:0; Lucinico - Torriana 1:2; Naš prapor - Libertas Gorica 0:2; Fincantieri - Val 0:2; Fin-cantieri - Naš prapor 2:1.
LESTVICA: Val Štandrež 28; Libertas Gorica 26; Olympia Gorica 20; Torriana Gradišče 18, Jami je 16, Libertas Krmin in Fincantieri Tržič 6, Naš prapor in Lucinico 4. (Val eno tekmo več; Libertas Krmin in Olyim-pia eno tekmo manj).
PRIHODNJE ZADNJE KOLO: Jam-Ije - Lucinico; Torriana - Volley bali Libertas Krmin; Olympia - Naš prapor; Libertas Gorica - Fincantieri Tržič. Počiva: Val Štandrež.
UNDER 15 ŽENSKE
Finalni del
IZID 4. KOLA: Corridoni - Libertas San Luigi Gorica 1:2, Mossa - Fincantieri (preložena na kasnejši datum).
LESTVICA: Mossa in Libertas San Luigi Gorica 6, Corridoni 2, Fincantieri 0. (Mossa in Fincantieri eno tekmo manj).
PRIHODNJE 5. KOLO: Fincantieri - Corridoni; San Luigi Libertas -Mossa, (ik)
NA TRŽAŠKEM"
Končano je tudi odbojkarsko prvenstvo v 1. ženski diviziji. Za našo odbojko pa je najbolj razveseljivo dejstvo, da se je končalo z velikim zmagoslavjem šestarke Brega. Brežanke so sklenile prvenstveni obračun nepo-
ražene in so nasprotnicam prepustile le bore štiri nize. Drugouvrščena ekipa Le Volpi Abitare pa je zaostala kar za 8 točk, kar slej ko prej najbolje potrjuje premoč Dolinčank. Med četverico boljših zastopnikov spada tudi Sokol, ki je sicer končal na 3. mestu z enakim številom točk kot Prevenire, a Nabrežinke so bile med prvenstvom najbolj nevarne nasprotnice Le Volpi Abitare za osvojitev druge stopničke, ki omogoča napredovanje v višjo D ligo. Nekoliko slabši je bil Kontovel Electronic Shop, ki se je moral zadovoljiti s predzadnjim mestom, toda Kontovelke imajo enako točk kot Inter 1904, a minimalno razliko v nizih, ki je v korist tržaške ekipe.
Izidi zadnjega kola: Volley 30 - Le Volpi Abitare 3:1, Sokol - Breg 0:3, Kontovel Electronic Shop - CUS Trst 3:0, Inter 1904 - Club Altura 3:0, Prevenire - Le Volpi B 3:0.
Breg Abitare Sokol Prevenire Club Altura Le Volpi B CUS Trst Inter 1904 Kontovel. E. S. Volley 80
KONČNA LESTVICA
18 18 0 54:4 36 18 14 4 46:22 28 18 12 6 43:21 24 18 12 6 37:26 24 18 9 9 32:39 18 18 7 11 27:34 14 18 7 11 30:42 12 18 5 13 23:44 10 18 5 13 24:46 10 18 1 17 14:53 2
(Tržaški CUS ima 2 točki manj, ker je izgubil eno tekmo brez boja in mu je tekmovalna komisija odvzela 2 točki).
G. F.
MEDVAŠKI TURNIR SLOGE
Bani favoriti
V sredo se je pri Banih začel drugi medvaški mešani odbojkarski tumir, ki ga letos drugič zapored prireja ŠZ Sloga. Že v prvi tekmi so Bani pokazali, da so favoriti turnirja. Padriče -Gropada so se predstavile kot izkušena ekipa, ki dobro igra v obrambi, pa tudi Openci in Bazovci nikakor ne bodo odigrali podrejene vloge. Skratka, obetajo se zagrizem in ogorčeni boji na vsaki tekmi.
IZIDA PRVEGA KOLA: Padriče -Gropada - Opčine 2:0 (15:3, 15:9); Bani —- Bazovica 2:0 (15:2, 15:7). PADRIČE - GROPADA: Adam, Bubnič, Gabrielli, Maks, Mira in Neva Grgič, Kralj, Sgubin.
OPČINE: Benčina, čač, Filipovič, Gulič, Erika in Ivo Hrovatin, Kerpan, Malalan.
BANI: De Walderstein, Milič, Plesničar, Pro, Sain, Martina, Suzana in Valentina Vidah.
BAZOVICA: Brass, Dmovšček, Grgič, Albert in Marko Komar, Ivana in Ticjana Križmančič, Tognetti.
Tumir se ho nadaljeval danes.
(INKA)
OD 3. DO 14. JUNIJA
V Gorici turnir Mladinskega centra
Mladinski krožek bo tudi letos, od 3. do 14. junija, pripravil tradicionalni turnir v moški in ženski odbojki ter v moški košarki, ki se bo odvijal na odprtem igrišču goriškega Dijaškega doma. V primerjavi s prejšnjimi" izdajami so prireditelji vnesli v pravilnik nekaj sprememb, med katerimi je najvažnejša ta, da ekipo lahko sestavljajo igralci, ki so vpisani v odbojkarsko, oziroma košarkarsko federacijo brez omejitev. Vsaka ekipa, pa bo morala upoštevati pravilo, da igralci, ki jo sestavljajo, so pripadniki iste vasi oziroma mestnega okraja. Obenem prireditelji pozivajo, naj se ekpie p«imenujejo po izvirnih ledin-skh imenih kraja.
Naročnina: mesečna 10.000 lir - celoletna 120.000 lir; v SFRJ številka 35.00 din, naročnina za zasebnike mesečno 250.00, letno 2.500.00 din, za organizacije in podjetja mesečno 300.00, letno 3.000.00, letno nedeljski 800.00 din.
Poitni tekoči račun za Italijo
Založništvo tržaškega tiska. Trst 13512348 Za SFRJ žiro račun 50101 603 45361 ADII - DZS 61000 L|ubl|ana Kordelieva 8/11. nad. - telefon 223023
Oglasi • Ob delavnikih trgovski 1 modul (šir. 1 st . viš 23 mm) 43 000 lir Finančni m legalni oglasi 2 900 lir za mm višine v širim 1 stolpca Mali oglasi 550 lir beseda Ob praznikih povišek 20% IVA 18% Osmrtnice, zahvale in sožalia po formatu Oglasi iz dežele Furlanije - Juliiske kraime se naročajo pn oglasnem oddelku PUBLIEST - Trst. Ul Montecchi 6 - tel. 775275. tlx 460270 EST I. iz vseh drugih dežel v Italiji pri podružnicah- SPI
24. maja 1985
TRST Ul. Montecchi 6 PP 559
Tel. (040) 794672 (4 linije) - Tlx 460270
GORICA Drevored 24 maggio 1
Tel. (0481)83382-85723
ČEDAD Stretto De Rubeis 20
Tel. (0432) 731190
Odgovorni urednik Bogumil Samsa
Izdaja ^ A ZTT in tiska r' ^ Trst
član kanjans*»
zveze ČasoP**^ založnikov
Ubijalske lastnosti kemikalij v gospodinjstvu
RIM — Kemični izdelki, ki jih rabimo v gospodarstvu, nam strežejo po življenju. V letih 1980-1983 je zaradi razkužil za sanitarije obolelo 117 oseb, s petimi smrtnimi primeri. Tudi belila niso tako nedolžna; lani so zahtevala 874 zastrupitve; čistilna sredstva: 73 primerov, razpršilci proti mrčesu: 70, pralni praški: 68, čistila za madeže 43.
Takšen je obračun kemične vojne za stanovanjskimi zidovi v Milanu in Rimu, torej v samo dveh mestih, kjer pri bolnišnicah delujeta centra za protistrupe.
Nepravilna raba teh preparatov in njihov dotik s kožo, pljuči, očmi itd. povzroča vsemogoče navšečnosti, lahko tudi raka. Gospodinja, ki se z njimi »osvobaja« pri delu, ne škoduje samo sebi in družini, ampak okolju na splošno.
»Ni dovolj spoznati sovražnika — pravi Silvia Zamboni, strokovnjak za ekologijo — potrebno je odstraniti strupene snovi v čistilnih praških, razpršilcih in tekočinah. Znebiti se moramo z reklamo priučene histerije o belem n čistem. Če bomo v gospodinjstvu vztrajali pri tolikšnih količinah strupov, proizvodov kemične industrije, bomo povzročili nepopravljivo škodo.«
Palermski zlatamarji vpleteni v poskus vloma
PALERMO — Včeraj je policija priprla tri znane palermske zlatamarje, in sicer brate Guglielma, Emanuela in Claudia Fiorentina, pod obtožbo, da so se združevali v zločinske namene, hlinili krajo in nezakonito izvažali kapitale v tujino. Priprli so jih na sami policijski postaji po daljšem zasliševanju v okviru preiskav o neuspelem napadu na oklopni kombi za prevoz zlatnine.
Do napada je prišlo pretekli teden, ko so na kombi, ustavljen pred zlatarno bratov Fiorentino, natovar-jali dragocenosti v vrednosti nekaj milijard lir. Stražniki na vozilu so pravočasno zapazili napadalce in se zaprli v kombi. Trije zlikovci pa se niso hoteli sprijazniti s porazom in so s puškinimi kopiti tolkli po nepro bojnem steklu kombijevega okna, vendar zaman. To njihovo trmasto vztrajanje jim je bilo usodno. Na kraju poskusa vloma so namreč policijski agentje našli samokres, ki ga je eden izmed zlikovcev očitno v zmedi izgubil. Policiji ni bilo težko ugotoviti, kdo je lastnik samokresa, in že nekaj dni po dogodku ga je dejansko tudi prijela. Na osnovi nadaljnjih preiskav so aretirali še ostala dva napadalca kombija, eden od katerih je u-službenec zlatarne Fiorentino.
Jedrski priročnik v smeteh
BONN — Znana zahodnonemška revija Štern piše v svoji zadnji števittj da so našli pri smetišču pri ameriški bazi v Schechingenu 230 strani obsegal«1 priročnih o jedrskih raketah persing 2
ut
*
13
V
rr
iv
d
ti
K
Sindrom Petra Pana
RIM — Če odmislimo navzkrižja, ki so posledica različnih gledanj in družbene krivice, potem izstopa pri človeštvu neko psihološko stanje, ki traja od nekdaj: ena manjšina vlada, druga manjšina se bori proti močnejšim večina pa stoji ob strani in to sprejema. Ta večina bi hotela boljši svet, vendar ne postori ničesar, da bi ga spremenila, in se umika pred izzivi, soočanji, preizkusi.
Po pisanju ameriškega psihologa Dana Rilega v knjigi »Ljudje, ki se bojijo zrasti«, trpi ta množica na »sindromu Petra Pana«. Ljudje iz te kategorije nočejo postati odrasli.
Dan Kiley, ki obravnava predvsem družinske odnose, je izdelal identikit žrtve »sindrona Petra Pana«: takšen človek je občutljiv, inteligenten, sposoben in mestoma tudi očarljiv. Če je otrok, ima vse razmetano, če je odrasel, nikoli ne reče »žal mi je«. Na delovnem mestu se ne čuti uveljavljenega, neprestano se pritožuje in nič ne postori, da bi se to stanje spremenilo.
Gre za zakrknjenega eogista? Je psihopatik? Ne eno ne drugo. Je žrtev »sindroma Petra Pana«, pripada kategoriji ljudi, ki se bojijo zrasti. Knjiga je pripomoček za starše, ki hočejo urediti svoje odnose z otroki. In ne samo zanje.
Kaznovati nameravajo tistega ki se v ramadanu ne bo postil
KAIRO — Gorje mu, ki noče spoštovati korana! Tudi v Egiptu. Islamski integralisti so trdno odločeni vsiliti dobesedno tolmačenje muslimanskega svetega pisma prav vsakomur in vse kaže, da jim bo fanatični poskus tudi uspel.
Poslanec Saad Amin Ezedin, ki pripada večinski stranki v egiptovskem parlamentu, je predložil osnutek zakona, o katerem bo narodna skupščina v soboto razpravljala po nujnostnem postopku in ki predvideva strogo kazen za vsakogar, ki se v času svetega meseca ramadana ne bo postil. Ramadan se je pričel pred kratkim in vsi muslimani, razen otrok, bolnih ljudi in nosečnic, so se dolžni od zore do mraka postiti. To pomeni, da od sončnega vzhoda pa do zatona ne smejo jesti ne piti pa tudi ne kaditi. Seveda »kontrolorji«, ki bodo preverjali, kdo se posti in kdo ne, ne bodo vdirali v stanovanje, ampak ljudi nadzirali v gostiščih, na cesti in v javnih prevoznih sredstvih. Vsakdo, ki ga bodo zalotiti pri zobanju, srkanju ali kajenju, bo moral za teden dni v zapor ali pa plačati kazen v višini 50 egiptovskih funtov, kar znese 750.000 italijanskih lir.
Izkoriščanje
otrok
za pornografijo
MODENA — Človeška mizerija^ pozna meja. Najnovejši primer haja iz Modene, kjer je policija ar tirala učiteljico in amaterskega Jot graja, ki sta vabila na dom, fotoSf" firala nekdanji učenki obtožene učil Ijice in ju navajala na »posebna $T Čanja«. Slike je policija našla v J tografskem laboratoriju, krožile so V tudi po nekaterih italijanskih mest^_
Ko so starši, emigranti z juga, t~ vedeli, kaj se dogaja z njihovimi troki, so od učiteljice in fotografa 11 silili 20 milijonov lir. Zaradi tega s v zaporu. Po otrokovih izjavah je 1 posel trajal eno leto: glavna krive vse odločno zavračata.
Ena družina en otrok
PEKING — Stopnja rasti prebivalstva najbolj obljudene kitajske pokrajine Sečuan se je v zadnjih letih občutno zmanjšala. Kot pravijo oblasti je to posledica splošno sprejete politike nadzorstva prirastka v skladu s pravilom: »En zakonski par — eno dete«. Naravni prirastek prebivalstva je padel na 3,7 promile medtem ko je 1983. leta znašal 6,03 odtisočka v zadnjih dveh desetletjih pa 21. odtisočkov.
V Sečuanu živi 101 milijon ljudi, kar predstavlja približno desetino vseh Kitajcev. Pokrajina razpolaga s 1.200 centri za nadzor rojstev in z nad 200 klinikami za sterilizacijo. Kitajska je osvojila politiko kontrole prirastka z namenom, da bi do konca stoletja zmanjšala število svojih prebivalcev na milijardo in 200 milijonov. Zdaj si prizadeva, da bi postala stopnja prirastka za vso državo manjša od 10 promile. Lani je ta stopinja za vso Kitajsko bila 10,81 odtisočka, pred 10 leti 15,7 odtisočka, leta 1965 pa 28,5 odtisočka.
Prijatelja
CHICAGO — Upokojeni rudar Gabriel kokoši, ki mu jo je podaril prijatelj, ni takoj zavil vratu, kot bi to storil marsikdo, pač pa jo vozi s seboj v ljudski park, kjer je fotograf ujel trenutek njunega »sožitja«.
Spoznanje ameriškega sociologa
Newyorcan uživa v gneči
NEW YORK — Newyorèani so prepričani, da jim v pešačenju ni enakih na svetu. To naj bi med drugim dokazovale nekatere nenavadne ugotovitve znanstvenih raziskav. Tako so na primer izračunali, da med hojo povprečno uporabljajo samo pet kubičnih čevljev (približno 150 kubičnih centimetrov), kar je sicer minimum za človeka, ki se ne premika. V gnečah, ki nastajajo ob množičnih prihodih v službo in vrnitvah domov, pa vse kaže, da je celo ogrožena veljavnost osnovnega fizikalnega zakona o neprobojnosti teles, po katerem dve telesi ne moreta biti na istem mestu. So pa tudi taki dnevi, v katerih jim ne pomagajo niti njihove pešaške vrline. Gre za konce tednov in za praznike, ko se po Manhattanu premikajo mase »provincialcev« in turistov, tako da sami New-yorcani jamrajo, da ni mogoče več nikamor.
Težko je reči, ali se prebivalci New Yorka množično odločajo za pešačenje iz ljubezni ali iz prisile. Za številne njegove predele namreč nesporno velja resnica, da je zaradi gostosti avtomobilskega prometa hitrejša hojo kot pa vošnja z avtobusom ali celo s taksijem. Zanimivo pa je, da so si pešci v metropoli izbojevali že precej pravic. Pojavil se je celo pojem »pločniškega prava«. Mestna uprava je namreč najela določeno število odvetnikov, ki se ukvarjajo izključno s »pouličnimi« pritožbami ■meščanov. Veliko je pritožb zaradi slabega vzdrževanja
pločnikov in drugih peš poti. Mestna uprava je ririj drugim izvedla popis lukenj in jam, bodisi da bi jih s?1*1 zapolnila, bodisi da bi oporozila druge lastnike pločnik011 na njihovo dolžnost vzdrževanja.
Ne gre za kako ekstravagantnost ali dlakocepstvo-Razsodbe o primerih zloma roke ali noge na pločnikih, k° se najčešće zgodi s padcem zaradi neurejenih tal, pov' prečno določajo 15 tisoč dolarjev odškodnine.
Pešci se lahko poškodujejo tudi iz drugih vzrokov. Pl ej pogosti so primeri, da jih podre avto, nič manj pogo to pa se zgodi, da jih podrejo drugi pešci. Neka štab' tika je pokazala, da je največja nevarnost za trčenje m? ešci na vogalu med Lexingtonovo avenijo in 57. ulico, k)*1 a 3 metre širokem pločniku, ki ga skoraj polovico zase, 'ejo poulični prodajalci in muzikantje, hodi povprečno
Zanimivo je, da imajo drugi, tudi širši pločniki, vel} ko manjšo prevustnost. Sociolog William Whyte, ki je v.}j poznavalec živ^enja v metropoli, je v tej zvezi Prlt, do zanimivega zaključka, češ da »ljudje uživajo v gneči •
»Široke ulice ustvarjajo občutek osamljenosti,« je de jal. »Potreba po občevanju je tako velika, da prenes tudi neprijetnosti stiskanja in prerivanja«.
»Mostiščarji«
13.
Tekst in siika : JERNEJ ROVŠEK
UF. KAKO SEM CRKNJEN 1

ŽE VES DOPOLDAN SE BORIM Z LASTNO LENOBO...
E-Ć5 Js S S Sf-i* * ~ - •