PO ŠPORTNEM SVETU
Za dobro voljo
Pozabljivost
„To vrvico imam privezano na mezincu zato, ker mi je učitelj rekel, da na ta način ne bom pozabil narediti nalog.“
„In si jih naredil?“
„Ne, ker mi jih je učitelj pozabil dati.‘<
Zakonska
Poljska alpinistična odprava je lani naskočila 500 m visok skalnat stolp Amba Wahni, ki se dviga v nebo kakih 800 km severno od Adis Abebe. Poljaki so ocenili težave med vzponom S V. in VI. težavnostno stopnjo. Ko rao prišli na vrh, jih je čakalo — kakor pred dvema letoma češke alpiniste prav tako v Afriki — arheološko presenečenje: Na vrhu so našli glinast vrč za vodo, ki je najbrž iz XIII. stoletja.
uspelo po težki borbi premagati Švede, saj so ti vodili že s 3:1. Ni pa uspelo ekipi priti v finale, kajti Japonci so jih premagali is 5:4.
Pri damskem ekipnem prvenstvu so spet zmagale Japonke, Kitajke so zasedle drugo mesto, zastopnice Južne Koreje tretje, četrto pa je osvojila ekipa iz 'ČSSR.
Žena možu, ko pride zvečer z dela:
„Tone, danes bova jedla zunaj, gospodinje stavkamo.“
Mesarska
„Kri ni voda,“ je dejal meisar, in povišal cene krvavicam.
OD DOMA
Pesnik stopa en korak pred revolucijo samo toliko časa, dokler se revolucionarji ne motorizirajo.
Nekateri tovariši seštevajo uspehe kot v matematiki: iz dveh negativnih uspehov dobijo enega pozitivnega.
Sodobni neverni Tomaž verjame v socializem samo, če ga otipa v lastnem žepu.
Pri nas je že tako, da pravimo o človeku, ki si je kupil avtomobil, da se je postavil na lastne noge.
Direktor si je kupil avtomobil s ta-varmškim denarjem ter slovesno izjavil, da se je zdaj tovarna avtomatizirala.	—-------
Že dvajset let se nenehno trudimo, da bi vskladfi našo kmečko politiko s pregovorom: „Neumen kmet ma naj-debelejši krompir.“
Po tragediji, ki se je imenovala druga svetovna vojna, so spustili na pozorišče železno zaveso.
Kljub temu da imamo toliko funkcionarjev, ne fukcionira pri nas vse tako, kot bi moralo.
■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■*
I	.	!
Dr. Tone Žužek
ADVOKAT
I	i
Uraduje od 17.30 do 19.30. Ponedeljek, »sredo, petek
j	:
Lavalle 2331, p. 5. of. 10
:	T. E. 47-4852
■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■•■■■■■■■■■■■■■Mn
«■■■■■■■■■■■■■■■■■«■■■■■■■•■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■V
UNIV. PROF.
DR. JUAN BLAZNIK
specialist za ortopedijo in travmatologijo
Ordinira v torek, četrtek in soboto od 17 do 20
C.	José E. Uriburu 285, Cap. Fed j
Zahtevajte določitev ure na telefonu 49-5855
Sovjetska zveza je, kakor smo pred časom napisali, v Švici osvojila naslov svetovnega prvaka v hokeju na ledu. ČSSR je bila druga, toda poleg tega iso si reprezentantje ČSSR dovolili tudi to, da so premagali ¡Sovjete v povratnem kolu s 5:2, prvo srečanje pa se je končalo neodločeno 3:3. Če ne bi Čehi izgubili v prvem nastopu z ZIDA, ki je potem igrala zelo slabo, bi po dolgih letih prekinili sovjetske zmage v hokeju. Če...
Pred kratkim smo videli v Buenos Airesu na nogometni tekmi med Boca Juniors in Sporting Cristal iz Lime pretep med igralci, kakor jih je bolj malo. Sodnik je izključil kar 19 igralcev. Toda v Tampico v Mehiku je bilo hujše; ni prišlo do pretepa med igralci Tampica in Morelije, ki igrata v II ligi, a gledalci so pretepli kar vtse igralce Morelije, da so jih morali prepeljati v bol nišnico. šestim igralcem so polomili nekaj kosti, sedmorica pa je odnesla le manjše buške. Teh sedem je zapustilo bolnišnico, ko so jim nudili prvo pomoč
Na svetovnem prvenstvu v namiznem tenisu v Nagoji na Japonskem je Kitajska v finalu premagala domačine Japonce 13 5:2 in ponovno osvojila prvo mesto, jugoslovanska ekipa pa je dobila bronasto medaljo. V tekmi za tretje mesto je premagala švedsko ekipo s 5:3. Jugoslaviji, za katero so igrali Karakaševič, Stipančič in Šurbek, je
Poravnajte zaostalo naroënino Svobodne Slovenije
Slovenski dom v Carapachayn
vabi vse rojake in rojakinje na
11. OBLETNICO BLAGOSLOVITVE DOMA
v nedeljo, dne 2. maja 1971.
Dopoldne od 11 sv. maša za vse umrle člane doma. Daroval jo bo delegat msgr. Anton Orehar. Po maši kratek kulturni program Ob 13 kosilo.
Popoldne in zvečer prosta zabava z bogatim srečolovom
Podjetniki, delavci, uradniki, upokojenci, moški in ženske, otroci, sltari, mladi, suhi, debeli, vsi so zastopani med 1.200 člani naše zadruge. Če slučajno vi še niste pristopili v naš krog, »Storite to čim-prej, v vašo korist. To vam svetuje
Kreditna zadruga S. L. O. G. A.
(Cooperativa de Crédito ltda.)
Bmé. Mrfre 97	Tel. 658-6574	Ramos Mejía
Uradne ure: ob torkih, četrtkih in sobotah od 16—20. Vama in dobro obrestovana naložba za vaš denar. Posojila, menjava čekov in menic, pod zelo ugodnimi pogoji.
DRUŠTVENI OGLASNIK
Seja upravnega sveta bo 30. aprila 1971 ob 20 uri.
Športno prosvetni tečaj, ki ga vodi prof. Tine Vivod, je vsako nedeljo po maši v Slovenski hiši.
študijsko popoldne vsega slovenskega učiteljstva bo 1. maja ob 16 v mali dvorani Slovenske hiše. Predaval bo g. Vinko Brumen. Lepo vabljeni!
Opozarjamo vse, ki bi želeli pri si. venski uri poslušati določeno pesem, na to sporočijo v pisarno ZS. Prav tako bo od maja me/seca v radijski uri objavljanje čestitke za godove in rojstne dneve, ali za jubileje. Naročila sprejema ZS vsaj 1 teden pred določenim datumom.
Knjižnica ZS vas vabi, da je obiščete.
Čitalnica ZS vam je na razpolago.
Uradne ure ZS od 15.30 do 20.
JAVNI NOTAR
FRANCISCO RAUL CASCANTE
Escribano Público Cangallo 1642 Buenos Aires Fta. baja, ofic. 2 T.E. 35-8827
OBVESTILA
SOBOTA, 1. maja:
V	Slov. domu v Berazateguiju II.
mladinski dan. skupno z otvoritvijo športnih dni. Zbiranje ob 8 v doma. Začetek ob 8,30.
SKAD prireja v Adrogueju študijski dan. Pričetek ob 9.30. Predavatelja bosta ing. Jernej Dobovšek in Tone Mizerit.
Učiteljski študijski dan. Predaval bo ob 16 v gornji dvorani Slovenske hiše vseučiliški profesor dr. Vinko Brumen.
Fantje naraščajniki iz Ramos Mejijo se zberejo ob 4 popoldne v Slomškovem domu.
NEDELJA, 2. maja:
V	Slovenskem domu v Carapchayu
11.	obletnica.
V	Slomškovem domu družinska nedelja. Predaval bo dr. Vinko Brumen o temi: Ljubezen in spoštovanje v skupnosti.
Sestanek SDO in SFZ v Slovenski niši po maši. Predaval bo g. Jože Šker-bec o tretjem svetu.
.NEDELJA, 9. maja 1971:
Vseslovensko romanje v Lujan
ČETRTEK, 20. maja 1971:
V	Slovenskem domu v San Martinu
ob 18.30 sestanek Lige Žena Mati.
TOREK, 25. maja 1971:
V	Slovenski hiši bo dopoldne pri-pravila Družabna pravda zborovanje v popustitev osemdesetletnice okrožji ice Rerum novarum in občni zbor.
ESLOVENA UBRE
Editor responsable: Miloš Stare Director: Tone Mizerit Uredniški odbor:
Miloš Stare, Pavel Fajdiga, dr. Tine Debeljak, Slavimir Batagelj in Tone Mizerit
Redacción y Administración:
Ramón Faleón 4158, Buenos Aires T.E. 69-9503 Argentina
s|5	FRANQUEO PAGADO
	Concesión N* 5775
a gg	
	TARIFA REDUCIDA
<¡3	Concesión N* 8824
Registro Nacional de la Propiedad	
Intelectual N9 1.086.173	
Naročnina Svob. Slovenije za leto 1971: za Argentino $ 3.500.—. Pri pošiljanju po pošti ? 3.600.—. — ZDA in Kana d» 13 USA dolarjev; za Evropo pa 15 USA dolarjev za pošiljanje z avionsko pošto. — Evropa, ZDA in Kanada za pošiljanje z navadno pošto 9 USA dol.
Talleres Gráfieos Vilko S.R.L., Estado» Unidos 425, Buenos Aires. T. E. 33-7218
*
Po dolgi in kruti bolezni je 16. aprila v Gospodu zaspal v 50. letu življenja ljubljeni mož in oče, gospod
Janko Teras
Pogreb je bil na belo nedeljo na pokopališče Villegas.
Radi bi se zahvalili vsakemu posebej, ki je dragega pokojnega spremil na pokopališče ali ga je obiskal in tolažil v bolezni.
Posebej smo dolžni zahvalo msgr. Oreharju za obisk v bolnišnico, g. dr. Starcu za vse obiske in duhovno tolažbo, za sv. zakramente in slovo. Hvaležni smo tudi g. dr. Bercetu za ves trud ob zdravljenju. Iskrena zahvala družinam ¡Čarman, g. Janku Lesarju, ge. Mariji Rebemakovi, družini Trpin in vsem drugim sosedom in prijateljem, ki so nam v najtežji uri priskočili na pomoč. Zahvala mladini za molitev in cvetje. Našemu domu za tako lep venec in vsem ostalim, ki so darovali vence in cvetje. V tolažbo nam je bila pozornost podjetij, kjer je bil rajni Janko v službi, tudi njim naša zahvala. Hvala tudi Kreditni zadiugf Sloga za izplačano posmrtnino.
Dragega Jankota bomo ohranili v iskrenem spominu.
Žaluj č i: žena Albina in
otroci Janko, Mojca in Alenka
♦
Sporočamo, da se je dne 16. aprila preselil v večnost naš zvesti član, gospod
Janko Teras
Priporočamo ga v blag spomin.
Odbor Našega doma
Aleksander Solženicin
En dan Ivana Henisovica
Po vsem tem kuhar nima drugega dela, kot da strese zdrob v kotel in da razdeli maščobo. Maščobo pa deli tako: nekaj v kotel, nekaj sebi. Če je maščoba dobra, je jetniki niti ne vidijo. Zato so bolj veseli, kadar iz skladišča dajejo maščobo slabše kvalitete. Ko kaša zavre, jo kuhar meša. Sanitetni inštruktor niti tega ne dela, ker le sedi in gleda. Ko se kaša skuha, se najé najprej sanitetni inštruktor. Za njim se nabaše kuhar. Tedaj pride dežurni brigadir, da poizkusi, če je kaša dobra za garače. Brigadir je vsak dan drugi. Tudi njemu naložijo dvojen obrok.
Signal poldneva. Brigadirji se vrstijo pred lino, skozi katero podaja kuhar sklede. V njih pokriva dno tanka skorja kaše. Koliko je v skledi tvojega pše-na, ješprenja ali druge kaše, ne sprašuj*, ne tehtaj. Po tebi bo če boš zinil.
Vse okoli taborišča je gola stepa; preko nje žvižga veter, poleti suh, pozimi mrzel. Na stepi še nikdar ni nič raslo, še manj med žično ograjo. Kruh raste le v shrombi, zrna zelene edino v skladišču. Ni se ti treba prelomiti hrbta; čeprav bi se zgradil od garanja, hrane dobiš le, kolikor ti jo odredi načelnik. Od te ti seveda odtrgajo delež kuharji, inštruktorji, prostovoljci, uradniki. Kradejo v skladišču in v coni. Od tatov nihče ne vihti krampa. Le ti ga
17
vihtiš.' Vendar vzemi svojo skledo in kar je v njej. Potem pa hitro proč.
Če kdo le more, te oskubi.
Pavlo Šuhon in Gopčik so dospeli do jedilnice. Polna je; same hrbte vidiš. Nekateri jedo za mizo; drugi pospravljajo jed kar stoje. Brigada 82, ki je ves dopoldan kopala jame, ne da bi se ogrela, je bila po pisku prva v jedilnici. Njeni člani so že pojedli, pa se ne ganejo s svojih mest. Le kje naj se sicer ogrejejo. Drugi jih naganjajo, zmerjajo, a vse je bob ob steno. Tu jim je prijetneje kot na mrazu.
Pavlo in Šuhov sta se prerinila v vrsto ravno o pravem času. Neka brigada dobiva jed; druga je na vrsti, nato pa naša. Torej bodo ostale brigade za nami.
—- Sklede dajte! se dere kuhar skozi lino. Tam mu jih porivajo. Tudi šuhov pomaga zbirati, pa ne zaradi dodatka. Le zato, da bi šlo hitreje.
Sklede pomivajo zadaj za steno. Posel opravljajo prostovoljci. Seveda za dodatek.
¡Sedaj je na vrsti pomočnik brigadirja, ki stoji pred Pavlom.
—	Gopčik! — zakliče tedaj Pavlo.
—	Tukaj sem! — se oglasi tenak glasek kozlička od vrat.
—	Brigado pokliči! — In že Gop-čika ni nikjer.
Kaša je danes izredna, imenitna, najboljša: namreč ovsena. Redko jo dajejo. Največkrat hranijo s kitajskim pšenom ali pa zakuhano moko. Med ovsenimi zrni pa je razkuhana tečna in okusna gošča.
šuhov se spominja, koliko ovsa je v mladih letih polagal konjem. Tedaj si gotovo ni mislil, da bo nekoč ves hrepenel po prgišču takega ovsa.
—	Sklede, sklede! — spet kličejo od line.
Sedaj pride na vrsto stočetrta. Lino je že zapustil pomočnik brigadirja, ki je tudi odnesel dvojno „brigadirsko“ porcijo. Tudi ta gre na račun garačev. A nihče ne ugovarja. Dobi jo vsak brigadir, ki jo lahko poje sam ali da pomočniku. Tjurin jo vedno odstopi Pavlu.
Šuhov se je lotil dela. Pripravil je mizo, od katere je spodil dva postopača in zlepa preprosil nekega garača. Nanjo bo polagal sklede. Spodaj dvanajst, nato še šest nadstropje više, povrhu pa še dve. Sklede mu bo podajal Pavlo, šuhov jih bo tudi štel in pazil, da nihče od tujih kake sklede ne bo zmakni), drezal vanje ali jih celo prevrnil.
—	Dve! štiri! Šest! — šteje kuhar skozi lino. Vsak pot izroči dve skledi. Če bi štel po eno, bi se laže zmotil.
—	Dve! Štiri! Šest! — ponavlja Pavlo za njim ter izgovarja številke po ukrajinsko. Oddaja skledi po dve in dve Šuhovu, da jih postavi na mizo. Šuhov ne ponavlja glasno, a šteje bolj vneto kot onadva.
-—■ Osem! Deset!
Kako da Gopčik še ni pripeljal brigade ?
—	Dvanajst! štirinajst!... — štetje teče naprej.
Tedaj je v kuhinji zmanjkalo skled. Šuhov se stegne Pavlu čez ramo in vidi, da so kuharjeve roke postavile dve skledi na lino in obtičale tam. Prav tedaj so tudi v lino porinili s strani jedilnice kup praznih skled. Kuharjeve roke so izpustile polni skledi, prijele prazne in jih podale pomočnikom.
šuhov je stopil naprej, pustil zalogo skled na mizi, prijel oni dve v lini in ponovil bolj za Pavla kot za kuharja:
—	Štirinajst!
—	Počakaj! Kaj vlečeš ? je zavpil kuhar skozi lino.
—	Ta je iz naše brigade, — je po-trdil Pavlo.
—	Naj bo od kjerkoli; naj miruje pri štetju.
—	štirinajst, — je Pavlo zmignil z rameni. Da bi sam prizvijačil dve skledi, tega si ne bi dovolil. Trpel bi njegov ugled. A sedaj bi se lahko zgovarjal na Šuhova in je na njegov račun ponovi število.
—	Jaz sem štirinajst že štel — kriči kuhar.
—■ štel si že, štel, a dal jih nisi, temveč jih obdržal, — vpije tudi šuhov. Kar štej, če ne verjameš. Poglej na mizo.
Hkrati pa je opazil, kako se oba Estonca porivata k njim. Tema je iz-
ročil obe skledi. Se vrnil k mizi in preveril, da nihče od tujih brigad ni zmak-nil nobene sklede. V direndaju bi to kaj lahko storili.
Kuharjev rdeči obraz se je pokazai skozi lino.
—	Kje so sklede? — je strogo poizvedoval.
—	Prosim, tukaj. Zgoraj dve, spodaj pa tri vrste po štiri. Vse je natančno, kar štej.
—	Kaj še ni brigade? — je kuhar nezaupljivo bolščal v jedilnico, iskozi lino, ki je bila prav toliko ozka, da se ni moglo videti, koliko je še ostalo kaše v kotlu.
—	Ni je še, — je odkimal Pavlo.
—	Hudiča! Kaj jemljete kosilo, če še ni brigade? — se je razhudil kuhar.
—	Že gre brigada, je že tu! — je vpil šuhov.
Res je bilo slišati od vrat, kako vpije kapitan, kot da hi bil na poveljniškem mostu:
—	Kdor je pojedel, naj gre! Napravite prostor za druge. Kaj se prerivate ?
Kuhar je še zagodrnjal, potem pa so se v lini prikazale njegove roke.
—	Šestnajst, osemnajst...!
Oddal je zadnjo, dvojno:
—	Triindvajset! Konec! Kdo je zdaj na vrsti?
Brigada je bila že tu. Pavlo je članom dajal sklede. Podajal jih je kar preko glav k sosednji mizi.
(Dalje prihodnjič)

LJUBLJANA. — Ljubljanska poslovalnica Festival in Goskoncert iz Moskve sta organizirala turnejo po Sloveniji odlične sovjetske pianistke Oksane Obloruskaje. Pianistka je v desetih dneh nastopila z deli Beethovna, Bacha, Ga-bičivadzeja, Hačaturjana in Chopina v Ljubljani, Kopru, Velenju, Mariboru, Idriji, Radovljici, Tolminu, Celju in na J esenicah.
LJUTOMER. — Na glasbeni šoli „Slavko Osterc“ ce vsak ponedeljek zbero na vajo glasbeni učitelji in učenci višjih razredov glasbenih šol iz Ljutomera, Murske Sobote in iz avstrijske Radgone. Jugoslovansko-avstrijski simfonični orkester — tako je ime orkestra — se pripravlja na koncerte, ki jih bo imel v Pomurju, na Hrvaškem in v Avstriji. Prvi koncert bo 8. maja v Ljutomeru, kjer bodo izvajali zadnje delo skladatelja Blaža Arniča ,¿Simfonični vasovalec“, ki ga je Arnič napisal prav za ta mednarodni oorkester.
KOPER. — V koperski galeriji Loža razstavljajo učenci Černigojeve slikarske šole. Na razstavi so bili predstavljeni Claudio Fux, Walter Jerebica, Dragomir Giorgi-Jurca, Emanuela Ma-rassi, Barbara -Strathdee, Franco Vec-chiet, Franko Volk in Edvard Žerjav.
PTUJ — Podjetje Perutnina iz Ptuja namerava dvigniti produkcijo piščancev na osem milijonov, od tega naj bi kmetje kooperanti zredili tri četrtine, cotale pa na lastni farmi. Bavijo se še z večjimi načrti — gradijo lastno klavnico in predelovalnico za meso, tudi za goveje, in v nekaj letih mislijo dvigniti izrejo piščancev na 20 milijonov letno.
VRHNIKA. -— Vrhniška občina je najbrž edina v -Sloveniji in celo v Jugoslaviji, ki ponuja zemljo zastonj. Franci širok, predsednik občine takole vabi: „pridite in -si zgradite trgovino nekje pod klancem, oprostimo vas komunalnega davka; za zemljišča, ki bo last splošnega ljudskega premoženja, vam ni treba odšteti niti dinarja“.
LJUBLJANA. — Odbor za varstvo narave in naravnega okolja je sklical na posvetovanje o umestnosti graditve hidrocentrale Kobarid v zgornji soški dolini urbaniste, geografske in turistične delavce poleg predstavnikov Soških elektrarn. Ti zadnji so seveda zagovarjali svoj projekt, ostali pa so v glavnem bili proti novi elektrarni, ki bi zaradi zajezitve precej spremenila gornjo soško dolino, ki je med vsemi predeli Slovenije še najbolj naravna in deviška.
CELJE. — Konec marca je zborovalo nad 100 kmetov, zadružnikov m kooperantov poslovnega združenja -Sty-
ria, kjer so razpravljali o dopolnitvi statuta zaradi razširjene dejavnosti združenja. Kmetje so ostro kritizirali pomanjkanje kmečkega zavarovanja, ugotovili so, da so kmečke žene najbolj zapostavljene. -Glede pomanjkanja denarja so dejali, da se je za film „Maškarada“ (ki so ga nato prepovedali) le našel, samo za kmete ga pa ni in ni. Močno so tudi kritizirali film Rdeče klasje, ki so ga posneli po Po-trčovem romanu „Na kmetih“.
PTUJ. — Ptujska občina je -sprejela sklep, da bodo znižali občinske davke vsem kmetom, ki šolajo svoje otroke na poklicnih in srednjih kmetijskih šolah.
-KRANJ — Tradicionalni pomladanski Gorenjski sejem je bil letos od 10. do 19. aprila v novih prostorih v Savskem logu. .Toda glavna razstaviščna zgradba bo dokončana šele do avgusta, ko bo glavni sejem. Na sejmu je razstavljalo in prodajalo 65 podjetij in obrtnikov, med njim sedem iz Avstrije in Italije.
UMRLI SO OD 29. MARCA DO 2. APRILA
LJUBLJANA. — Anton Medved up., Jagoda Kokalj r. Bačič učiteljica v p., Jože Ličan up., Franc Zajc bivši brivski m., Ivanka Marinč graf. vlagalka, Lu-dovik Stepič up., Jelka Ovin r. Križpolj-ska, Stojan Stenovic član op. orkestra, Ivanka Taurer r. Knific, Ivana Dolenc r. Razdrih, Lija Ambrožič r. Šerbec, Viktorija Kramar r. Šali, Marija Dobrovoljc vd. (91), Lojze Weibel up., France Koruza sv. v p., Marija Mušič r. Žerovmk, Olga Kuralt r. Sitar up., Ludvik čeme, bivši zlatar, Ivana Lenasi r. Kelbel.
MARIBOR. — Jože Tomc (71) up., Avgust Paškulin (74) up., Srečko Osojnik up., Peter Burja bivši solist opere v -Mariboru (umrl v Bratislavi), Jožefa Vajkßel (77), Ivana Peitler (88), Marija Kos (74), Ljudmila Vošnar (65), socialna podpiranka.
RAZNI KRAJI. — Frančiška Janc pos., Miklavžev hrib, Celje; Jože Darling elektrom., Hlebce pri Lescah; Ivan Škapin žel., Sežana; Karolo Podobnik, zid. m., Zadobrova; Franc Petrovec, up. (87), Polhov gradeč; Drago Gačnik, str. ključ., Trbovlje; Ivanka Ščuka, r. Peru-zin, Divača; Vili Jakoš, pismonoša, Dole pri'1 Litiji; Jože Kavšček; up., VäVta vas; Henrik Blazinšek, šol. upr. v p.; Nina Gašperlin r. Bincaj, Kor. Bela; Jerica Moder r. Mejač, Dol pri Ljubljani; Jožefa Korošec, Braslovče; Avgust Dobravc (81), gostilničar, Polje od Sotli; Vinko Pogačnik, -Kranj; Frančiška Per, r. Konšek (83), Ločna; Anton Krage;.], dir. v p., Most na Soči; Andrej Kovačič, up., Zg. Polskava; Ivana Dolenc, Dravlje; Darka Kragelj, r. -Svršina, Litije; Ivanka Bergant, Homec; Mara Okoren, r. Feigel, Škofja Loka; Nežka Grebenc, r. Oblak, -Sv. Gregor; Bogomir -Plut, Gor. Radgona; Frančiška Brancelj, r. Zabret, Mengeš; Ana šiška (81), Ivančna gorica; Pavla Kerin, r. Slanšek, Leskovec pri Krškem; Ferdinand Bur-šič, avtomeh., Krško; Zofija Fazarine r. Brinovec, Celje; Vaclav Blaha (72), up. dir., Boštanj.
Štefanu Ravniku v spomin
-Spet je neizprosna božja dekla smrt posegla v vrsto naših starih, kremenitih, katoliško zavednih slovenskih mož. Tokrat si je izbrala za žrtev človeka, ki je še nedavno visoko zravnan hodil okoli s častitljivim obrazom očaka, človeka s čutečim srcem in bogato dušo. Dočakal je visoko starost, 82 iet.
Štean Ravnik je bil rojen leta 1889 v Kanalu pri Soči, sin zelo znane in spoštovane slovenske družine. V prvi svetovni vojni, ko so v soški dolini vihrale bitke, je od njegove hiše ostala samo razvalina. Takrat še mladi, podjetni, neumorni Štefan Ravnik je imel v sebi železno energijo. Kmalu po prvi svetovni vojni je zrastel iz tal nov, ponosen slovenski dom. V njem je skupaj s svojo življensko družico odprl trgovino, gostilno in tudi majhno tovarno. V njegovi gostoljubni hiši so našli zatočišče tudi revni, pomoči potrebni ljudje. Z vso ljubeznijo se je posvetil vzgoji in študiju svojih dveh sinov in hčerke Nataše, danes por. Krečič, ki je študirala diplomacijo.
Druga svetovna vojna mu je zadala še hujši udarec. Ob Titovi zasedbi Primorske je moral zapustiti svoio domačijo v Kanalu. Do leta 1952' je živel s svojo družino v Aroni na Lago Maggio-re. Leta 1952. je Štefan Ravnik s svojo ženo emigriral v Argentino in se naselil pri sinu Zvonku v San Francisco pri Cordobi. Tu se je potem spet združila viša družina. Iz Italije sta namreč prišla tudi hčerka Nataša in sin Julko. Spet. so si s trudom in žrtvami ustanovili nov dom, in spet bi bilo polno sonca in življenske volje v družini, da ni leta 1958 podlegla krutim udarcem
življenja blaga življenska družica Štefana Ravnika in ljubljena mati treh otrok, gospa Draga, doma iz Dolenjskih Toplic.
Kljub vsej žilavosti in telesnem zdravju, so i?e pokazali v Štefanu Ravniku znaki duševne utrujenosti in življenjske nemoči. Poslej je našel tolažbo samo v živi veri in pri sveti maši, kamor se je zatekal dan za dnem in celo — v teh letih! — ministriral duhovniku. Menda kaj podobnega ne bi mogli najti v slovenski emigraciji. Iz daljne Cordobe se je udeležil vsako leto tudi slovenskega romanja v Lujan. -Svojim malim vnukom in vnukinjam je bil najboljši ded: pripovedoval jim je pravljice in deklamiral slovenske pesmi. Naročen je bil tudi skoraj na vse slovenske časopise in knjige, predvsem pa na „Svobodno -Slovenijo“. Slovenska beseda v tujini mu je bila najslajša godba tega sveta.
Štefan Ravnik zapušča brata dr. Antona Ravnika, ki živi v El Cerrito, Califomija, sestro -Marijo por. Struna, hčerko gospo Natašo por. dr. Krečič, sina Zvonka v Buenos Airesu, sina Julka v Cordobi, in osem nečakov in nečakinj.
Tako tudi temu vzornemu slovenskemu narodnjaku ni bilo namenjeno, da bi počival v rodni zemlji tam v Kanalu ob Soči, ne bo mu ta naša prelepa slovenska reka, ki jo je v slikovitih, pretresljivih prispodobah opeval naš go-riški slavček — Simon Gregorčič, šumela uspavanko v tihih nočeh.
Ohranimo temu zvestemu sinu našega Primoria svetal spomin!
mk.
Desetletnica Slovenskega doma v San Martinu
Preteklo nedeljo —- 25. aprila — je praznoval -Slovenski dom v iSan Martinu desetletnico svoje blagoslovitve. Vsa domova družina se je že nekaj časa pripravljala, da primemo proslavi ta praznik. Odbor doma se je potrudil, da je do dneva te proslave izvršil v domu razne prenovitve, ki so precej spremenile lice doma. Vzidana so bila velika nova okna in nova vrata, okrepčevalnica je dobila nov tlak, vsi prostori z veliko dvorano (ki je gotovo največja slovenska dvorana v Argentini) vred go bili na novo prepleskani, tako da je imel ves dom nov in prazničen izgled.
Sv. maša
Slovesnosti desetletnice so se pričele v nedeljo dopoldne z zahvalno sv. mašo, ki so jo v dvorani darovali msgr. Anton Orehar in kot somaševalca bivši sanmartinski dušni pastir g. Gregor Mali in sedanji g. Jure Rode. Rojaki ;z San ¡Martina in gostje iso napolnili dvorano. Dekleta v narodnih nošah so se postavila na desno stran oltarja, na levi pa se je zbral krepki Slovenski pevski zbor iz San Martina, ki šteje 40 pevk in pevcev. Po evangeliju je msgr. Orehar v svoji pridigi govoril o smislu izseljenskih organizacij in domov in noudaril, da je njihov glavni namen družiti rojake, da zaradi osamljenosti ne zaidejo na slaba pota. Ponovil ie besedo škofa dr. "Rožmana, ki je večkrat dejal: „Gorje človeku, ki je v tujini sam!“ Domovi uresničujejo obče-stveno misel med nami, nas med seboj povezujejo, da se počutimo vsi kot ena družina in najdemo drug pri drugem oporo. Tako se bomo ohranili versko in narodnostno. Občestvena misel mora zajeti vise Slovence in vse. slovenske potrebe. Pogovarjati se moramo o teh potrebah, tudi o potrebah rojakov drugod, doma, na Koroškem, na Primorskem. — Ob sklepu je Slovenskemu domu v San Martinu čestital s prošnjo, da svoje združevalno in vzgojno delo nadaljuje.
Akademija
že zgodaj popoldne so se z vseh strani začele zbirati množice rojakov z namenom, da prisostvujejo slavnostni akademiji. Dvorano, ki je bila okrašena s slovensko in argentinsko zastavo ter z zelenjem, so napolnili do zadnjega kotička. Med drugimi so prišli na akademijo: delegat rasgr. Anton Orehar, predsednik Narodnega odbora g. -Miloš Stare s soprogo, predsednik Zedinjene Slovenije g. Božo ¡Stariha, bivši sanmartinski dušni pastir g. župnik Gregor Mali, sedanji dušni pastir g. Jure Rode, boter doma g. Adolf Jesih, bivši celjski župan dr. Alojzij Voršič s soprogo, dr Jože Dobovšek s soprogo gospo Pavlino, predsednico Zveze slovenskih žena, g. žuonik -Okorn iz čila ter številni zastopniki in odborniki slovenskih domov, kulturnih in gospodarskih ustanov in organizacij.
Ob 16 je napovedovalec sporeda — kulturni referent doma, g. Stanko Ober-žan, začel akademijo. Učenci in učenke slovenske šoie dr. Gregorija Rožmana so pod vodstvom g. Borisa Pavšerja zapeli nekaj pesmi, nato pa so na velik, z zelenjem in venčki ovit obroč položi1! številko „10“ kot znak desetletnice doma. Prizor je sestavila gdč. Anica Šemrov, naštudiralo pa ga je učiteljstvo nod vodstvom voditeljice šole gdč. Katice Kovač.
Predsednik doma, g. Franc Zorko je nato pozdravil vse zbrane goste in se je ob tej priložnosti zahvalil vsem b:v-š:m in sedanjim odbornikom in sode-'avcem, ki so se v preteklih letih trudili in pripomogli, da je dom prišel do primernih prostorov in da ise je v domu razvilo živahno življenje v korist san-martinske slovenske skupnosti. Zlasti je poudaril velik pomen slovenske šole.
<	• f» V « H C I V
Osebne novice
Družinska sreča. V družini Janeza Čeča in njegove žene ge. Katice roi. Lah, se je v nedeljo, 18. t. m. rodila hčerka Lučka Veronika. Srečnim staršem naše čestitke.
Družinska sreča. V cerkvi sv. Juda Tadeja v I-tuzaingo je bila 18. aprila krščena Helena Neža Rode, hči Antona in ge. Ivane roj. Mali. Za botra sta bila dr. Franc Rode, CM, profesor bogoslovja v Sloveniji, ki ga je nadomestoval g. Jurij Rode,izseljenski dušni pastir v San Martinu in Marija Mali roj. Poljanšek. Krstil je g. župnik Gregor Mali. — V župni cerkvi na Churruca ie bil krščen Martin Petkovšek, sin Ladota in Magdalene roi. Škulj. Botrovala sta ga. Ivanka Petkovšek in Jože Škulj. Krstil je g. Franc Grom. — Srečnima družinama naše čestitke.
ki ima že nekaj let največje število učencev.
Govor predsednika Zedinjene Slovenije
Po pozdravnem nagovoru g. Zorka je stopil na oder predsednik Zedinjene Slovenije g. Božo Stariha, ki je — prav-tako kot dopoldne msgr. Orehar — poudaril občeistveno misel in nalogo naših domov. „Najvažnejše za nas vse pa je ob današnjem velikem dnevu spoznanje, da smo skupno duhovno občestvo, in prepričanje, da spadamo skupaj, da smo ena slovenska družina, ker hodimo po skupni življenjski poti in imamo iste cilje. Slovenski dom nam predstavlja skupek vsega, kar nam je drago: družino, cerkev, šolo in zbirališče. Pred desetimi leti je bilo tu še majhno gorčično zrno, danes pa stoji tu mogočni sanmartinski dom. Vendar našo slovensko skupnost ne predstavlja število hiš, ampak njeno bistvo je duhovna vez. Če tega ne bomo razumeli, smo daleč od biistva današnjega praznika.“
Nato je govornik nadaljeval, da je sanmartinski dom dom vseh Slovence»7 v Argentini, košček naše domovine, prav tako kot so tudi drugi domovi. „A moč naše iskupnosti ni v kamnu, naša moč je v slovenskem duhu, v duhu, ki danes napolnjuje ta kraj. Je v zavestnem spoznanju, da spadamo sku-naj, da smo slovenska družina, da hočemo ohraniti izročila svojih očetov, slovenski jezik, slovenski duh. Zunanje islavje bo minulo še danes. Razšli se bomo po svojih domovih, toda odhajali bomo duhovno bogatejši, prežeti s slovensko idejo, ki naj kraljuje v tem slovenskem domu.“
Nato se je govornik spomnil pionirjev, učiteljev in sploh vseh delavcev, ki se trudijo v tujini za ohranitev slovenstva. Sklenil je svoja izvajanja z m:-slijo, da „daneis v tej dvorani nismo sami, ampak so z nami vsi živi in mrtvi, s katerimi predstavljamo sloveiisko duhovno občestvo. Vsi pa imamo eno zeli o: naj bi dom v San Martinu, ki je noln slovenskega duha, bil še naprej žarišče slovenske ideje in naj to idejo prenaša od roda v rod.“
' Krenko ploskanje je nagradilo be-rede g. Starihe.
Dekliški zbor pod vodstvom g. Pav-šerja je nato lepo zapel troje pesmi: Rože na vrtu, Uspavanka, Mladinska. Tri deklice-sestrične so pod vodstvom g. Slavka Rupnika in ob spremljavi aa kitaro ljubko zapele dve pesmi: Pomladni pozdrav in Ribniško.
Napovedovalec je nato povabil na oder slavnostnega govornika inž. Jožeta Žaklja, ki je v izklesanem govoru orisal mladinski problem in naloge naše iskupnosti v zvezi s tem problemom. Govornik je žel za svoje temeljite misli toplo zahvalo vseh navzočih. Misli iz njegovega govora prinašamo na uvodnem mestu.
Pod vodstvom g. Pavšerja je nastopil Mladinski pevski zbor, ki je redni vost vseh prireditev v -San Martinu. Ubrano je zapel pesmi: Tiček, Jurjeva in Ljubezen do domovine. — -Sledil je nastop članic krožka iSDO v narodnih nošah; ritmična zborna deklamacija v počastitev doma v -San Martinu (spevni! g. Gregor Mali).
Sklepno točko je imel ¡Slovenski pevski zbor pod vodstvom g. Slavka Rupnika, ki je v sedanji pomlajeni in močni sestavi zapel štiri pesmi. Mešani zbor je zapel Klemenčičevo „Oj, poglejte ptičke; ženski zbor Vodopivčevo Svarilo; moški zbor Aljažev Na dan in končno mešani zbor Foersterjevo V hribih se dela dan. Zbor je bil deležen naravnost viharnega aplavza za svoje krepko petje.
S tem je bila akademija končana. Obiskovalci pa so še dalje ostali v domu in se poveselili ob zvokih „Planike“.
A t ® € M T I N I
Poroke: V cerkvi Marije Kraljice v -Slovenski vasi so v petek, 16. t. m sklenili zakonsko zvezo gdč. Irena Marija Tesih m inv Carlos Hé'-'pr Beue°ns: in gdč. Anica Brolih ter Mario Scalzo. Poročna obreda ie opravil v. vikar T-reî. Petek C. M. Novoporočencem iskreno čestitamo.
Nova diplomantka. Pred kratkim je na privatni univerzi „Facul-tad de Em preša“ končala študije in diplomirala v administraciji podjetij gdč. Olga Sladič. Novi diplomantki naše čestitke.
SAN MARTIN
Liga Žena Mati je imela v ce'rtek, dne 15. aprila, svoj prvi sestanek v letošnji sezoni, združen z občnim -bo rom. Po živahnem razgovoru o prihodnjih nalogah in delu Lige so si navzoče gospe izbrale nov odbor, ki ga sestav-
Vsak teden ena
MRAK
Danilo Gorišek
Most lesen, sred njega križ, mlad fantič na mostu joče, gosta tema je pred njim — mu tam umrl je v mestu oče.
A za njim v prej belo vas mrak je pal, da stiska dušo: tamkaj pa pogrebci mu mater d jali so pod črno rušo.
Mrak za njim, tema pred njim mladi fant v temo se joče. Nad vrhovi dan žari — tam bedi nad njim Bog Oče.
Pred dvajsetimi leti v “Svobodni Sloveniji9*
26.	aprila 1951. — št. 17.
MAC ARTHUR V USA
Na skupni seji senata in zbornice (v Washingtonu) je imel Mac Arthur... zgodovinski govor.. . Glavne misli govora so naslednje:
„Ne zahtevam prednost Aziji. Azija predstavlja vrata v Evropo, kakor Evropa predstavlja vrata v Azijo. Sta en sam kontinent, ogrožen od komunizma.
Komunizem je globalen, ne lokalen. Boj proti tej kugi je na vseh točkah sveta enako važen. Stališče do Azije: če izgubimo Formozo, izgubimo Filipine, Avstralijo in Japonsko. Komunizem bo sedel v tem slučaju v Kaliforniji in is tem v Washingtonu in New Yorku. -Sedaj obvladamo vso obalo od Vladivostoka do ¡Singapurja. Če se hoče komunizem razširiti, mora zavzeti otočje. To ni mogoče brez obvladanja morja in zraka. Te nadmoči nima. če mu pustimo otoke, so mu vrata na Tihi ocean in v USA odprta. Korejska vojna ni lokalna vojna. Sovražnika ni mogoče premagati, če ga ne biješ v središče... Brez hitrih in odločnih političnih sklepov ni mogoče stalno zdržati na Koreji ali pa le z velikimi žrtvami.
Imamo zadnjo priliko za uničenje svetovne nevarnosti. V vojni ni nadomestka za zmago...
Sedaj odhajam iz 52 letne vojaške službe in hvalim ameriške sinove, ki se- odlično bore na Koreji proti komunizmu. Znani vojaški izrek: 'Star vojak ne umrje, velja tudi meni. Zaključujem svojo vojaško ka-rijero kot star vojak, ki je vedno izpolnjeval svojo dolžnost, kakor mu jo je Bog dal spoznati. Zbogom!“
SLOVENCI ROMAMO V LUJAN
¡V nedeljo, 9. maja, bomo Slovenci iz Argentine ponovno, kot je že dolgoletna tradicija, poromali k Materi božji v Lujan.
-Spored romanje je sledeč:
Ob 10: romarska sv. maša z govorom in skupnim sv. obhajilom.
Ob 14: pričetek popoldanskih pobožnosti: pridiga, procesija, darovanje in prejem spominskih podobic, ltanije Matere božje in blagoslov z Najsvetejšim.
Narodne noše tudi letos najlepše vabljene.
POPRAVEK
V štev. 14 z dne 8. aprila t. 1. smo objavili poročilo o delu društva „Zedinjena Slovenija“ v letu 1970. V prvem odstavku tajniškega poročila je prepis netočen, ker je omenjeno, da je umrl član upravnega sveta društva g. Jože Jenko. ¡Pravilno se mora glasiti, da je umrl g. Jože Jonke, dolgoletni član u-pravnega sveta društva.
ljajo gospa Lina Ma-tičičeva kot voditeljica in gospe Marta Hrovatova in Vera šušteršičeva kot pomočnice. Nova voditeljica se je zahvalila za zaupanje in izrekla iskreno zahvalo dosedanji voditeljici Lige gospe Neži Potočnikovi, ki se je močno trudila, da -¡e Liga živahno delovala. Sklenjeno je bilo, da bo prihodnji sestanek v četrtek,
20.	maja, ob 18.30 v domu.
Občni zbor sanmartinskega odseka
SFZ so imeli fantje v nedeljo, 18. aprila ob udeležbi 27 fantov. Po podanih poročilih in živahnem razgovoru o prihodnjem delu so bile volitve in so bili v nov odbor izvoljeni naslednji člani: Horvat Andrej, Možina Pavle, Ziherl Jože, ki sestavljajo vodstvo odseka. Posamezni referati pa so bili razdeljeni takole: tamik Dimnik Pavle, blagajnik Marolt Andrej, kulturni referent Zorko Marijan, gospodar Leskovec Lojze, športni referen*- Gabrenja Tomaž, odbornik Oberžan Marijan in delegat za centralni odbor Skale Jože.
Stran 2
SOVJETSKA POLITIKA NA KONGRESU BOLGARSKE KP
NOVA ŽIVČNA VOJNA Z AMERIKO
Medtem ko so se po Pekingu sprehajali severnoameriški igralci namiznega tenisa in „vzpostavljali“ stike med ZDA in komunistično Kitajsko, je bil v Sofiji v Bolgariji 10. kongres bolgarske komunstične partije, ki se ga je poleg drugih komunističnih veljakov udeležil tudi sovjetski partijski šef Leonid Brežnjev.
Na kongresu so pred komunističnimi delegati razpravljali o partijskih problemih, za zaprtimi vrati pa je Brežnjev razpravljal z bolgarskimi partijskim vodjem Živkovom in drugimi komunističnimi veljaki predvsem o severnoameriškimi ping-pong diplomaciji s Pekingom.
Iz razgovorov v Sofiji so opazovalci ugotovili, da Kremelj z velikim nezadovoljstvom zasleduje ameriško-kitaj-ske stike in da se Moskva pripravlja na novo živčno vojno z ZDA.
Na kongresu bolgarske partije so iznenada prenehali govoriti o možnosti sovjetsko-ameriškega sodelovanja na katerem koli področju, dasi je komaj tri tedne prej sovjetski partijski veljak Brežniev predlagal Washingtonu vrsto multilateralnih in svetovnih konferenc za razorožitev, nenapadalne pakte in druge mednarodne ukrepe. Vse to je bilo pred prihodom ameriške ping-pong skupine v Peking.
Komunistični delegati na bolgarskem partijskem kongretsu so govorili le o boljših odnosih med Vzhodno in Zahodno Evropo. ZDA so obsodili vsled njene politike v Indokini in na Bližnjem
Volitve v Evropi
„VOLITVE“ TUDI NA MADŽARSKEM
’Medtem ko so v Italiji minulo nedeljo praznovali 26-letnico „osvoboditve od nacistične okupacije“ in je predsednik Colombo govoril o „novi nevarnosti oživitve fašizma“, ker da „velik del italijanskega naroda postaja indiferenten do svobode“, so imeli v Avstriji, Zahodni Nemčiji in na Madžarskem splošne volitve.
V Avstriji je bil dosedanji predsednik Franz Jonas znova izvoljen za nadaljnjih šest let. Ker bo avstrijski državljani po zakonu dolžni voliti, se je volitev udeležilo nad 90% volilcev.
Dasi je položaj državnega predsednika iznad strank, opazovalci menijo, da bo socialistični vladni predsednik Bruno Kreisky izkoristil ponovno izvolitev Franca Jonasa in razpisal nove poslanske volitve, ker meni, da bo tako
Mladina in skupnost
vzhodu, sicer pa so jo v glavnem ignorirali.
Na splošnem zborovanju ni nihče o-menil kitajsko-ameriške ping-pong diplomacije, bila pa je glavni predmet zasebnih razgovorov med Brežnjevom in drugimi komunističnimi veljaki.
S kongresa so opazovalci ugotovili, da se Moskva resno boji močne in vojaško dobro opremljene Kitajske in da so že dolga leta zaskrbljeni nad možnostjo kitajsko-ameriškega zbližanja, ki bi se moglo spremeniti tudi v zavezništvo proti 'ZSSR. Te vrste strah je sicer bolj čustvenega kakor stvarnega značaja, vendar se (sovjetom zdi, da ob spremembah, ki nastajajo v odnosih med Pekingom in Washingtonom, ni neutemeljen.
Na Zahodu pričakujejo prvih sovjetskih protiakcij, med katerimi omenjajo zlasti dve:
1)	Moskva bo verjetno sprožila močno kampanjo, osredotočeno na nevtralizacijo Zahodne Evrope in odstranitev ameriškega vpliva od tam, da bo tako ZSSR mogla obrniti vso svojo vojaško pozornost proti Kitajiski;
2)	Moskva bo zadrževala ali pa sploh odpovedala sleherni sporazum o omejitvi strateškega oboroževanja. Zadevne razgovore, ki se trenutno vodijo na Dumam, je že začela zavlačevati in noče pristati na omejitev ofenzivnega orožja, ker sovjetski vojaški strokovnjaki zatrjujejo sovjetskim politikom, da bodo to orožje nekega dne še rabili proti Kitajski.
njegova socialistična stranka mogla dobiti absolutno večino.
V Zahodni Nemčiji so volili v državi Schleswig-tHolstein, kjer je absolutno večino dobila krščansko-demo-kratska stranka, na račun manjših strank, predvsem skrajno desničarskih Nacional-demokratov.
Krščanski demokrati, ki v tej zali odnonemški državi vladajo že dvajset let, dasi so v federaciji v opoziciji, so dobili ok. 51% glasov, se pravi 5% več, kakor na volitvah leta 1957. Brandtovi social-demokrati so dobili 41% glasov, t. j. 2% več, kakor leta 1967 toda 2% manj, kakor r.a splošnih volitvah leta 1969.
Na Madžarskem se je splošnih volitev ene same kandidatne komunistične liste udeležilo nad 7 milijonov vo-
Socialno življenje se je vedno gibalo okrog dveh osi: svobode in avtoritete. Najti pravo razmerje med njima, je prva socialna naloga. Svoboda in avtoriteta! Kdor je bral samo prvo, je hotel pravzaprav iz človeka napraviti boga, pa je napravil zver, krvoločno in surovo, brez razuma, brez srca. Kdor pa je poudarjal le drugo in jo zlorabljal v škodo ljudstvu, ji je vzel njen sijaj in jo pomazal z madeži krivic in tiranstva.
&
Janez Evangelist Krek, Socializem, str. 601.
Iz življenja In dogajanja v Argentini
Y PRIČAKOVANJU 1. MAJA
(Nad. s 1. str.)
pa je od obeh: od vzgojitelja in od vzgajanega.
Izkoristi naj vse prilike, ki ji jih nudi naša skupnost, da se zaposli v njej. Da svoj prosti čas izrabi v slovenskem okolju na čim bolj pameten način. Prava uporaba prostega časa je velike važnosti za mladino. Prosti čas in zabava mora biti tudi zaposlitev. Postopanje, brezdelje, brezsmemo tavanje po mestu nam ne bo rodilo drugega kot pokvarjence. Iz pomehkužene mladine ne bo nič. Današnje okolje pelje direktno v pomehkuženje. Vedno več je takin mladostnikov, ki ne vedo, kam bi s prostim časom. Delati jim ni treba, ali jim ne prija; študirati se jim ne ljubi. Ti imajo časa na pretek za vse neumnosti. Proti temu je najboljše preventivno sredstvo — zaposliti mladino -— če ise le da s študijem. Naši krajevni domovi imajo tu priliko storiti mnogo koristnega za mladino.
Pri vzgoji pa ne smemo misliti samo na to, kako bomo mladini olajšali življenje. Potrebne so žrtve, samo-odpovedi, premagovanja. Na to je treba mladino privaditi, če nočemo pomeh-kužencev.
Kuj me življenje, kuj; če sem kremen, se bom iskril, če sem jeklo, bom pel, če steklo, naj se zdrobim, je zapisal naš pesnik, ko je hotel povedati isto, kar sem pravkar rekel. Življenje preizkusi vsakega; tisti, ki je iz jekla, poje, oni iz stekla se zdrobi. Mi hočemo biti jekleni; jeklo se kali v ognju. Jekleni ljudje pa v žrtvah in samopre-magovaniu. In tega je potrebna današnja mladina.
Imeti mora pred seboj cilje, ideale in se truditi, da jih doseže. Mora se
zanje navdušiti s silo, ki jo je zmožna samo mlada duša. Ti cilji pa so lahko osebni in skupni; verskega in narodnega značaja. Ti bodo usmerjali delovanje mladine in jo vključili v našo skupnost.
Svoboda in neodvisnost naroda doma sta dva ideala slovenstva, za katera se mora vneti tudi naša mladina. Zanima naj se za narod v domovini, za tamkajšnjo mladino, za življenje naših manjšin v sosednih državah in njihovo borbo za obstoj. Zanima naj jo bodočnost slovenstva.
Potem naša skimnost kot jo poznamo. Nam je vrednota že samo v tem, ko nam posameznikom nudi naše naravno okolje. Skupnost pomaga posamezniku, posameznik pa je dolžan skuji-no=t vzdrževati, jo ohranjati in izpo-no'nievati.
Mladina ne sme od zunaj gledati, kaj se godi v naši skupnosti. Ona se mora istovetiti z njo. Ne postavljati sebe ob stran kot ooazovalca in kritika. Gotovo je, da ni zadovoljna z vsem, kar vidi in opazi v skupnosti. Niena rmlorra je vključiti se, sodelovati in od-z+i-i>ni*d napake. Izboljša naj one stvari, ki so slabotne.
Del te naše skunno=ti so nrav mladinske organizacije. Vi vsi, fantie in dekleta, ste odgovorni, da mladinske orz-amzaciie slnžiio vam. Vi jih morale uporabiti, da izpopolnite sebe. Života’---•pnio 7„i--Rinkk;h organizacij je znak mladine.
Toda vaša odgovornost gre preko •"loR-p-vp, Oro-an'zaoii in počasi zajedo pV.vnrmst To kar je nam ustvarilo -t-rnlc- frp„przpi-’a te treba nhrz -
niti, če se da izpopolniti, da bo vedno
Mednarodni teden
'Na zahodni polobli je bila novica tedna smrt diktatorja na Haitiju, Duva-liera. Oblast je za njim prevzel njegov 19-letni sin Jean-Claude, za katerega pa menijo, da bo zrahljal diktatorski režim, ki ga je moralo haitsko. prebivalstvo prenašati pod Duvalierom.
V Čilu so se tudi minuli teden vztrajno širile govorice o Castrovem o-bisku pri marksistu Allendeju. Gospodarske razmere so še naprej dnsele navzdol, kljub nacionalizacijam, odn. prav vsled njih, ki jih Allendejev režim načrtno izvaja.
Bolivijo pretresajo preiskave vrste političnih umorov, ki jih naprtujejo gralu. Ovandu, in pa poskus motenja dobrih bolivijsko-argentinskih odnosov, ki ga je napravilo poročilo v urugvajskem levičarskem listu Marcha, da naj bi ise Argentina pripravljala na zasedbo pokrajine 'Santa Cruz v Boliviji, kjer naj bi se že začelo protivladno gibanje. Argentina in Bolivija sta zanikali -erodostojnost poročila.
'Sovjetska orbitalna postaja Saljut ni pritegnila zanimanja, kakor so ga Sovjeti pričakovali, vsaj v svobodnem svetu ne. Zahodni svet se zastrmi samo še v dramatične dogodke ali rekorde, medtem ko gre mimo na videz vsakdanjih vesoljskih poskusov brez zanimanja.
Med Francijo in Alžirom je prišlo do prekinitve petrolejskih pogajanj ter je Francija odpovedala Alžiru nadaljnji nakup alžirskega petroleja. Alžir ie bil prej podržavil vse francoske petrolejske družbe na svojem ozemlju, sedaj pa zahteva za Francijo previsoko ceno za svoj petrolej.
Medtem ko je v Vietnamu spet prišlo do večjih bojev med komunisti in južnovietnamBko in ameriško vojsko, pa t.kim. pacifisti prirejajo v Washingto-nu bučne demonstacije. Napovedujejo, da bodo demonstracije trajale še najmanj dva tedna. Nekateri ‘veterani’ so odvrgli vojaška odlikovanja, ki so si ’¡h nabrali v Vietnamu.
V Vatikanu pa je v ponedeljek 26. papež Pavel Vf. sprejel predstavnike ’atinskoameriškift' škofov. 'Ob priliki bližnje nedelje duhovniških poklicev jim ie naročal zlasti vnemo pri vzgajanju novih duhovnikov na tem razburkanem kontinentu. Vzpodbujal pa jih je predvsem k „ohranjanju in širjenju duhovnih in nadnaravnih dobrin, ki morajo biti konsoldirane in razvte vsak dan bolj v vaših deželah.“
lileev. Kakor koli je kdo glasoval, je mogel glasovati, samo za komunistične kandidate.
bolj ustrezala potrebam Slovencev v Argentini in drugod po svetu. Tudi to so cilii, ki jih mora imeti mladina pred seboj, za katere mora delati.
Sodelovanie s skupnostjo vsebuje tudi uporabo sredstev, ki nam jih ona nudi. To ie zlasti slovenska šola. Od osnovne šole preko srednješolskega tečaja, škofovega zavoda in Baragovega zavoda, pa do slovenskega cddelka no ukrajinski univerzi; vse to so sredstva ki nam iih nndi skupnost, da lahko ’V popolnimo svoje znanie. Potem naš tisk glavna novera^a med vsemi Slovenci n< svetu. Brez tiska bi bili okmiem V?" to zahteva razumevanja in sodelovanja mladine.
Starejšo generacijo bo treba nadomestiti. Kdo bo to storil, če ne mladina. ki je šla skozi naše šole in tečaie in se tako vsai delno pripravila za delo. ki ga bo morala sprejeti.
Poklicani bomo nadaljevati idejni boj nroti komunizmu, ko bodo starejši obnemogli.
Potrebno bo zasledovati dogaiania v naši domovini in iskati ugodnih pri-'ik. da pe pomaga narodu dama r>r: m'eor>vpjn hoin za svohodn. Prevzeti ho treha odgovornost javnih mest v ver-"’-ib. V"ltiv>zv'h. socialnih in noliHčnib organizaciiah.
V-e ta z"bteva nriprave. Tvrimern“ vzgoie, urienja in neprestanega sodo-(avo-nio c: «Vivanastio. 7a btava idejna
zrelost. v«lio do dela in smiselno orgs-tv-’rnnast.
Mladina nat Be vključi v telo skun-rosti. z njo diha, se veseli in trni. Skup--act na nai omogoča mladini uravo ■zTo-om celotno napravo na žMienje. Ti "i’d: ma-ua-t da živi «vola mladost -a tpb način, da ho \7. vsakega zrastel ipkien človek, ki ne bo klonil pred težavami.
V nejasnosti, ki je vodilni činitelji trenutnega političnega položaja v Argentini, vsi težko pričakujejo prvega maja, ko bo iz cordobskega mesta Rio Cuarto predsednik države general La-nurne naslovil na „vso državo“ govor. V njem bo, tako vsaj pričakujejo opazovalci, začrtal glavne poteze bodočega delovanja vlade Argentinske revolucije, kateri tretji predsednik je on. Pričakujejo se zlasti napovedi glede globokih sprememb na gospodarskem in socialnem polju. Menda namreč čuti nritisk (tako vsaj razlagajo poučeni krogi) s strani raznih kadrov vojske, da se revolucionarni proces, ki se fe začel 1. 1966, bistveno poglobi, naj se v treh letih, ki še preostanejo, izvedejo tisti posotopki, ki bi prvenstveno zedinili narod in postavili trdne temelje za gospodarsko neodvisnost. Ne izključuje se v tem procesu niti nacionalizacija bank in uvedba kontrole na izvoz.
Zapletenost trenutnega položaja pa izhaja bolj iz političnih struj. Navidezna pripravljenost vlade, da se pogovarja s peronisti, in celo s Peronom samim, je v nekaterih krogih vzbudila zanimanje in priznanje; a prav tako oster odklon in obsodbo v drugih (skupinah. Kar pa narod najbolj sovraži, so oportunistični manevri nekaterih poli-
Ukraj inska katoliška univerza imena papeža isv. Klementa iz Rima, ki jo je pred leti ustanovil kijevski patriarh ukrajinske uniatske cerkve kardinal Jo sef Slinyj, je pred štirimi leti ustanovila podružnico svoje Filozofsko-huma-nistične fakultete v Buenos Airesu. Na njej obstaja tudi slovenski oddelek s slovenskim učnim jezikom, poleg posebnega ukrajinskega z ilkrajinskim jezikom in (splošnih predavanj za obe narodnosti v kasteljanščini. Ob zaključku lanskega — četrtega letnika — je diplomiralo prvih pet slušateljev, med njimi rokoini Jože Poznič. Letošnji — peti letnik, ki začenja nov ciklus predavanj — se bo začel po 15. maju, kar bomo še sporočili. Do tega dne se sprejema vpis slušateljev, ki so kjer koli končali kakšno gimnaziio ali realko ali srednjo šolo, po tukajšnjem običaju — tudi učiteljišče, trgovsko akademijo in podobno. Namen te fakultete je predvsem študij (slavističnih ved ter sploh spoznavanja vzhodnoevropskega kulturnega, zgodovinsko-političnega in držav-noslovnega razvoja slovanskih dežel m narodov. Za I. semester so določena naslednia predavanja. Za splošna predavanja obeh narodov v kašteljanscinv: prof. dr. V. Brumen: Uvod v filozofijo (s Posebnim ozirom na (slovanske filozofe), ter prof. dr. Tine Debeljak: Primerjalna zgodovina slovanskih književnosti. Posebej za slovenski oddelek-rjrof. dr. Tine Debeljak: Zgodovina slovenske književnosti in prof. dr. Vinko Brumen: Zgodovina slovenske filozofske misli. Za ukrajinski oddelek so določena predavanja iz ukraiinske lingvistike in Karakteristika ukrajinskega naroda (za Slovence ta predavanja niso obvezna). V II. semestru pa bo prof. dr. Bohdan Halaj"czuk, vodla fakultete, nredaval iz Zgodovine politične organizacije Vzhodnih Slovanov, prof. Wasy-lyk na o Gospodarski geografiji Srednje in Vzhodne Evrope. V slovenistiki pa še prof. prof. dr. T. Debeljak o Naj-sfareiši d^bi islovenske zgodovine. — V nrihodniih letnikih bodo sledila predavanja:	Doktrina 2. vatikanskega
tikov (bolje politikantov), ki so še do nedavnega nastopali proti „bivšemu tiranu“, sedaj pa naenkrat „nimajo nič proti“, da se “general Perón” vrne v državo. Tudi glede tega, pričakujejo jasne besede s strani vlade. Morda jo bo predsednik izrekel že v govoru 1. maja.
Da pa je sedanja vlada izbrala nacionalno usmeritev, je razvidno iz dveh pojavov. Prvi je ravnokar objavljeni zakon o ribolovu. Argentinsko morje ima neskončna bogastva v svojih vodah. A ta bogastva so zaradi okostenele ribolovske infrastrukture praktično še nedotaknjena. Z novim zakonom skušajo vsaj v principu zamašiti vrzel in pospešiti to industrijo, ki bi lahko Argentini prinesla nov vir bogastva.
Drug pojav pa je vladni odlok, da morajo po radijskih oddajah, ki so glasbenega značaja, oddajati 75% argentinske glasbe, in le ostali odstotek tu-i je. Teb 75% pa je razdeljenih takole: 25% folklorne glasbe, 25% “música ciudadana’ (to je tango, milonga, in slične vrste), ostalih 25% pa klasične in modeme, 13 pogojem da so avtoroii in izvajalci Argentinci, ali vsaj tujci, ki so stalno naseljeni v Argentini. S tem skušajo pospešiti domačo glasbeno trgovino in seveda tudi vzbuditi malo več narodne glasbene zavednosti, zlasti v mladini, ki je tako udarjena na tujo „beat“ glasbo.
koncila (škof dr. Andrej Sapelak), prof. dr. Franc Gnidovec o Zgodovini vzhodnega krščanstva ter o Vzhodni dogmatiki, prof. .dr. B. Halajczuk bo nadaljeval svoja predavanja iz zgodovine političnih organizacij Vzhodne Evrope, prof. dr. Šumanskyj o umetnosti Srednje in Vzhodne Evrope, ter prof. dr. T. Debeljak o primerjalni zgodovini vseh slovanskih književnosti. V slovenskem oddelku pa se bo že omenjenim predavanjem pridružila še staro-nlovanščina (prof. dr. F. Gnidovec).
Vabimo na vpis tako mlajše kakor starejše absolvente slovenskih in argentinskih srednjih šol, da dopolnijo svoje znanje slovenskih kakor slovanskih narodnih ved s študijem na visokošolskem nivoju.
Predavanje prof. dr. J. Rudnickyja
Ker 13e mudi v Argentini ukrajinski profesor iz Kanade, dr. Jaroslav Rud-nickyj, bo ta izredni gost imel letošnje otvoritveno predavanje v predavalnici Slovenske hiše na Ramon Falconu 4158 v nedeljo, 2. maja, ob 13.
Prof. dr. Jaroslav Rudnickyj je gotovo najbolj znan ukrajinski slavist v svobodnem svetu. Je predsednik slavističnega oddelka na univerzi v Mani-tobi. Poleg tega je predsednik Društva slavistov v Kanadi, Kanadskega društva raziskovalcev primerjalnih civilizacij, podpredsednik pa Svetovnega društva raziskovalcev primerialnih civilizacij ter član Kraljeve kanadske komisij biling-vizma in bikulturizma. Predavatelj bo govoril o Stikanju kultur in sicer v ukrajinščini, kar bo sproti prevajano v slovenščino.
Vabimo vse 'Slovence, ki so ponosni na slovensko fakulteto v okviru rimske katoliške ukrajinske univerze papeža sv. Klementa, da se tega inauguralnega predavanja odličnega ukrajinskega slavista udeleže ter s tem pokažejo ustanovitelju fakultete kardinalu J. Slipyju hvaležnost za izredni slovenski privi-legii, ki ga nimaio druge emigracijske narodnostne skupine.
Vas zanima slovenska zgodovina v pretekli in polpretekli dobi? Skušate zasledovati sodobne slovenske in svetovne probleme? Ste navdušeni za vrhunske podvige naših gornikov? Kaj pa vsemir« je, spada v področje vašega interesa?
ZBORNIK SVOBODNE SLOVENIJE 1970
Vsebuje vse to in še marsikaj.
Pred začetkom v k raj in s k o - «v l o v en s k e univerze
\ñO (LETO) XXX (24) Nö. (štev.) 17
Mladina se prebuja
Letos v pripravi za zimsko sezono slovenskega notranjega kulturno organizacijskega življenja smo doživeli veselo novico: mladina treh slovenskih prosvetnih domov je zaprosila svoje režiserje, naj se ji da možnost nastopanja na odrih. Bili i?o pred kratkim še časi, ko je bilo treba mladino prositi za sodelovanje pri javnih nastopih, zdaj sami prosijo in ne bi bilo prav, da tako navdušenje zanemarimo in mu ne damo pomembnosti, kot zasluži. Zato ta uvodnik, ki naj iz lokalne pomembnosti dvigne ta problem na širšo raven.
Slovensko ljudsko šolstvo, prosvetni domovi, srednje šolstvo in naši vzgojni zavodi imajo velike zasluge, da se nova mladina slovensko prebuja in to kljub vsem pesimističnim prognozam opazovavcev življenja v dobi hippijev. Telesnovzgojni tečaji so dali lepe sadove in že zopet delajo z novimi pobudami. Mladinski pevski zbori se krasno uveljavajo in to celo na višini, ki nudijo možnost tekmovanja z mladinskimi nastopi drugih narodov. In to z urspehom. Recitacijski zborovski nastopi mladine so v zadnjih letih ustalili novi slog mladinskih kolektivnih nastopov z odličnimi kvalitetami, toda v njih posameznik kot nastopajoča igravska osebnost ne pride do veljave. Zdaj se pojavlja želja, da se mladina uveljavi prav z vlogo igravca v smislu Btare slovenske tradicije prijateljev odra. Poživljajo se nastopi na diletantskih odrih, ki so v zadnjih letih nekako zamrli z delom. In tu se zdaj oglaša mladina z željo in težnjo, da pomaga oživiti te nretope v zvezi s starejšimi, da jih reši s svojim sodelovanjem za bodoče. To težnjo je treba isamo pozdraviti, ker pomeni obnovitev ene bistvenih prvin slovenske kulturne preteklosti.
češki prof. Wolman je nekoč zapisal, da je Slovencem vrojena ljubezen do igranja na odru in da jih lahko prištevamo k narodom, ki imajo najbolj razvito gledališko tradicijo. Slednja slovenska vas je imela svoj oder, ponekod sta bila celo dva. Od Čitalnic do Ljudskih in Sokolskih domov, po vseh se je celo stoletje igralo iz sezone v sezono, ker ni vzbujalo v občinstvu le estetskega užitka, ampak je naše ljudstvo tudi učilo javnega nastopanja in lepega govorjenja. Iz takih preprostih ljudskih odrov so izhajali naši poznejši odrski prvaki, prav od Danila preko Borštnika do Severja. Ljudski odri so bili priče začetka njih, ki so se pozneje razvili v mojstre kreacij govorjenega jezika. Kot je iz njih raistel naraščaj za igravce narodnih gledališč, tako so ti odri postali razširjevavci repertoarja visokega gledališča: kmečki igravci niso bili le kaki predvajalci slovenske ljudske igre, npr. Finžgarja, ampak je tudi na teh diletantskih odrih zaživel blesteči Župančičev verz iz Veronike Deseniške in celo blankverz iz Shakespeara. Radia je nekoč celo krilatica, da je Hamlet slovenska ljudska igra: tolikokrat 'e šel čez deske Narodnega gledališča, in preko ljudskih odrov; celo tudi nas begunce je spremil skozi taboriščne barake na novo pot, kjer je odpiral naše novo igranje na novih tleh.
S tako bogato tradicijo in tako visoko kvalitetno izbiro repertoarja smo prišli v emigracijo. Veliko tega uspeha se je zdaj obletelo, starejši rodovi omahujejo pod težo let in zaposlitve. . . Novi prosvetni domovi postavljajo odre, ki pa postajajo vedno bolj prazne deske, ne pa več oder sveta in življenrekih podob na njem.
Zdaj v novem rodu se nepričakovana spet prebuja želja po tem oblikovanju oderskih podob. In to pri mladini, ki celo slabo slovensko zna, ker prejema izobrazbo iz neslovenskih virov. Bili smo pri nekaterih nastopih te tu rojene in tu šolane mladine in bili smo presenečeni: odkrilo se nam je ne kaj pravih naravnih igravskih talentov, ki jih je nujno treba dvigniti, jim dati možncBt razvoja in jih naravnati v ansambel našega centralnega gledališča, ki ga sicer imenoma nimamo, ki pa nastopa s to funkcijo med nami z
ESLOVENIA LIBRE
BUENOS AIKJS# 29. aprila 1971
Cuba no cambió
En los últimos tiempos la cuestión cubana ha vuelto nuevamente sobra el tapete de las discusiones. Algunos estados americanos, encabezados por el gobierno izquierdista de Chile, proponen la aceptación de Cuba como miembro de la OEA (Organización de Estados Americanos). Como causa de esa reincorporación arguye, que el gobierno cubano ha tomado un camino moderado y que, especialmente, no pretende “exportar” más su revolución.
Como motivo de taléis aseveraciones, el ministro de relaciones exteriores del Paraguay, Raúl iSapena Pastor afirmó el lunes pasado en conferencia de prensa, que la posición de Cuba no ha cambiado; sigue siendo agresiva y pretende exportar su sistema subversivo. Además prosigue isu tremenda campaña publicitaria por sus radios, incitando a los pueblos latinoamericanos a la subversión.
Agregó Sapena Factor que Fidel Castro preconiza la disolución de la OEA y que asombra que media docena de estados hagan o pretendan hacer gestionéis, para plantear la cuestión cubana en la OEA.
Es en realidad inadmisible, que una institución pueda aceptar como uno de sus miembras al estado que pretende destruir esa misma organización.
Kuba se ni spremenila
Zadnje čase je kubanska zadeva znova prišla na površje v raznih diskusijah. Nekatere ameriške države, ki jim načeljuje čilska levičarska vlada predlagajo sprejem Kube kot članice OEA (Organizacije ameriških držav). Kot vzrok -a ponoven sprejem navajajo, da je kubanska vlada ubrala bolj mimo pot in da posebno ne namerava več „izvažati“ svoje revolucije.
Spričo takih trditev, je paragvajski zunanji minister Raul Sapena Pastor pretekli ponedeljek zatrdil na tiskovni konferenci, da se pozicija Kube ni spremenila; še vedno je agresivna in skuša izvažati svoj prevratni sistem. Poleg tega nadaljuje s svojo neznosno radijsko propagandno kampanjo, v kateri hujska latinskoameriške naroda k uporu.
Sapena Pastor je tudi dodal, da Fidel Castro razglaša razbitje OEA-e in da pač preseneča, da pol ducata držav podvzema, ali skuša podvzeti korake, za predstavo kubanske zadeve pri OEA.
V resnici je nesprejemljivo, da bi neka ustanova sprejela kot članico državo, ki skuša prav to ustanovo razbiti.
MLADINA IN SKUPNOST
SAMOUPRAVLJANJE
)
Ustavne spremembe, katere pripravljajo v Jugoslaviji, so že več časa predmet domačih in tujih časopisnih komentarjev. Kolikor v inozemstvu stvar jemljejo bolj s pridržkom spričo dolgoletne prakse, da se vsaka jugoslovanska reforma kaj kmalu skrha, tako je poplava člankov, intervjujev in komentarjev v jugoslovanskem časopisju kar neznosna. Uvodniki o spremembah so na dnevnem redu; vsak višji funkcionar je že v kakem intervjuju podal svoje mnenje in najvišje partijske glave ob raznih prilikah v govorih poudarjajo, kaj in kakšno je bistvo novega sistema, ki naj bi zavladal v Jugoslaviji.
Povsod pa izstopa in zablešči kot osrednja točka, kot temelj vse reforme: samoupravljanje. Ta jugoslovanski produkt naj bi bil tisto čarobno zdravilo, ki naj bi prineslo zdravje zavoženemu jugoslovanskemu položaju.
A v trenutku, ko naj bi država to zdravilo pričela uporabljati, so komunisti prišli do spoznanja, da se zdravilo nahaja v slabem stanju. Z drugimi besedami: preden storijo kaj drugega, morajo reformirati samoupravljanje.
Zato je bil v začetku maja sklican v Sarajevu II. kongres samouprav-Ijalcev Jugoslavije. To je tisti vrhovni organ, ki naj tudi zavoženo samoupravljanje spravi v nov, svetal tir, da bo lahko služilo za temelj bodočim reformam.
V čem je pravzaprav pogrešek samoupravljanja? Kako to, da se v sami Jugoslaviji ne obnese sistem, ki so ga Tito in njegov krog s takim zanosom trosili po svetu? Kajti sloves samoupravljanja je prišel tako daleč, da ga že, hočejo uporabiti v raznih državami Zlasti so zanj navdušeni v Čilu in drugod po latinski Ameriki, kamor Titova propaganda hitro seže.
Eno izmed spornih točk jugoslovanskega samoupravnega sistema nakaže Marko Jakše v uvodniku iz ljubljanskega Dela z dne 8. t. m. Tam med drugim pravi: „Kongres naj med drugim pospeši proces, da samoupravi j anec ne bo samo „lastnik stroja“, temveč bo tudi gospodaril s tistim, kar iz stroja pride; da ne bo samo dajavnik v proizvajalnem procesu, ampak da bo imel možnosti razpolagati s temi produkti, ne pa da namesto njega razpolagajo drugi.“
In še: „Od kongresa pričakujemo da bo razčistil in se dogovoril zlasti o dveh stvareh: Prvič, o samoupravljanju v delavskih organizacijah, in drugič, o samoupravljanju kot družbeno-gospo-darskem in političnem sistemu; z drugo besedo, tu gre za politično verifikacijo in dogovor o uresničevanju predlaganih ustavnih sprememb.“
Tukaj se znajdemo pred jugoslovansko komunistično dialektiko, iz katere pa moremo razbrati dve stvari: Samoupravljanje v teoriji še daleč ni dovršen sistem, kakršnega so proglašali partijci od vsega početka, in kakršnega so hoteli tudi izvoziti v ostale nerazvite
uspehom. Pri vseh pa smo tudi videli ljubezen jezika, ki ga ta mladina sicer v polnosti ne obvlada, katerega pa hoče doumeti in ga izraziti iz sebe v kretnji, osebnostni izpovedi in v glasovnem oblikovanju. Ta mladina nudi, tako lepo gradivo za narodno in umetnostno vzgojo, jezikovno izpopolnitev in za —oblikovanje igravskega umetnika v sebi. Lepo polje za prosvetnega vzgojitelja, še bolj pa za — obliko-vatelja kulturne ras« men nami.
Ali ne kliče vse to po načrtnem šolanju igravskega naraščaja, da se ljubezen do igranja med nami obnovi v skladu s tradicijo in dvigne na čim višjo gladino? Stareiša generacija naših režiserjev in dramaturgov naj priskoči na pomoč hajmlajšemu rodu, ki hoče stopiti na „deske, ki pomenijo svet“, in ki si želi poplemenititi svojo pomanjkljivo domačo govorico z lepo odersko govorjeno slovensko besedo.
td
VEČNO NA PAPIRJU
države, zlasti v Afriko in latinsko Ameriko. Drugič: samoupravljanje v praksi nikakor ne odgovarja v teoriji. Za to najdemo dokaze v samih komunističnih virih. Najdemo pa največ dokazov v v dejanskem položaju ljudi v Jugoslaviji, zlasti nižje rstoječih slojev. O tem priča tudi sam Jakše v prej omenjenem uvodniku, ko pravi: „Za zdaj imamo lepa in zelo komunistična načela; potrebno pa je, da jih spravimo vsa po vrsti iz ust in papirja v življenje. Kongres je priložnost za dogovor o tem.“ Komentar: Torej tudi v bodoče samo „dogovor“.
Da so nad samoupravljanjem obupali tudi že komunisti sami, pa moramo razbrati iz intervjuja, ki ga je Delo naslovilo na Franca Popita, predsednika CK ZKS (Centralnega komiteja Zveze komunistov Slovenije).
Ko je Popit govoril o samoupravljanju, je dejal: „Ni naključje, da je v delu ZK nastala apatija zaradi tega, ker je ravnotežje med političnimi silami tako, da dobijo nesamoupravne sile in akti, pa tudi stališča nekaterih komunistov prednost pred tistimi zahtevami in stališči, ki jih postavljajo delovni ljudje kot svoje elementarne pravice. Dostikrat je apatiji vzrok to, ker so ljudje čutili, da imajo prav, toda kratkomalo niso mogli uspeti, ne glede na to, da so bila njihova stališča v interesu delovnih ljudi, ne samo ozkega kroga v samoupravni enoti, ampak v interesu delovnih ljudi kot celote; zato so začeli izgubljati pogum.“
Bistvenih sprememb v sistemu tudi po bližajočem se kongresu ni pričakovati. Večkrat smo že z naše strani poudarjali, da poleg ostalih zmot v jugoslovanskem samoupravnem sistemu ni mogoč uspeh, ker manjka bistvenega faktorja: svobode. Dokler ljudje ne bodo res svoobodno odločali, dokler bo v sistemu imela še vedno zadnjo besedo partija, dotlej je vsako samoupravlja-nje, še tako idealno izpeljano v teoriji, obsojeno, da v praksi ostane samo na paniriu, da ostane to, kar je Popit (sicer zanikalno) označil: „fasada za nesamoupravne postopkp“!
Komunisti in vzs(®|a
MORALI SO PRIZNATI RESNICO
„Samo na vzgojenem in izobraženem človeku lahko temeljijo odnosi in načrti našega razvoja.. . “ Do tega zaključka so prišli pri Komisiji za družbeno politična vprašanja Centralnega Komiteja Zveze komunistov Slovenije, ko so razpravljali o vzgoji in izobrazbi. Na seli, ki je bila v prvi polovici aprila, so skušali najti izhod iz precej težkega problema, da na splošno šolski sistem ne odgovarja dejanskim potrebam. Reforma in spopolnitev sta nuina.
Zanimivo pa je, da so na tisti seji priznali, da vzgoja v socialističnem duhu nikakor ne poteka tako, kakor bi sami želili. Vzrok je enostaven, so ga končno tudi sami našli. V poročilu so namreč samo poudarili, „da je šola le odsev vseh drugih dejavnikov v naši družbi, zato ne koristi, če vzgojitelji predavajo o poštenju, načelih samoupravljanja in drugem, ko se mladi v družini in drugod srečujejo z resnicami, ki so odmaknjene od teorije.“
S to ugotovitvijo pa komisija CK ZKS nehote priznava dve bistveni stvari: prvič, kako je na vseh področidi javnega in zasebnega življenja v Sloveniji, praksa daleč od socialistične teorije; drugič pa, da vzgoja sloni na prikrivanju dejanske resnice zlasti mladini.
Vendar ni, kljub temu priznanju, pričakovati kakih sprememb. Enostavno, ker bo še naprej partija tisti edini činitelj, ki bo postavljal ismeri v vzgoji. Saj so na isti seji določili, da bo „Plenum CK ZKS o vzgoji in izobraževanju moral natančno opredeliti načela, pa tudi neposredne naloge komunistov do teh vprašanj.“ Torej še naprej ista pesem.
Misli iz govora inž. Jožeta Žaklja ob desetletnici doma v San Martinu
Živimo v dobi sprememb, ko se rušijo tradicionalne resnice in norme; ko se vse premika, ko se prelamlja „status auo“ svetovnega miru, ko človeku postaja zemlja premajhna in pričenja z osvajanjem izvenzemeljiskega sveta; obenem pa na zemlji umirajo od lakote množice ljudi. Živimo v dobi, ko se zmeda in nered pojavljata v vseh krogih javnega in zasebnega življenja; ko se zdi, da morala nima več svoje veljave. V takem času je vzgoja mladine težka, težko pa je tudi živlienje mladine, ki hoče iz sebe napraviti koristne člane človeške družbe. Še starejše generacije zajema včasih zmeda in negotovost; mladino še toliko bolj. Potvar janje resnice, dvojnost, nelojalnost, nepristnost, ponarejenost, goljufanje so na dnevnem redu kot nekaj normalnega ter hočeio biti večkrat dokaz bistrosti m iznajdljivosti.
To življenje mladina opazuie, se v njem giblje, se hrani od njega in se mu nrivaia. Dostikrat je razočarana nad njim, se mu upira z vso silo razočaranega ideala. Včasih postane brezbrižna in se zapre v svoj krog in se ne briga za obstoječo družbo. 'Sedaj se vedno pogosteje predaja mamilom, da v nlih nozablia tesnobo razočarane, zablojene mladosti.
To so poiavi. ki jih opazujemo vsak dan; se dogajajo pri nas v Argentin'', kakor v Evropi, ¡Severni Ameriki, na Japonskem in še drugod.
Doživljamo tildi krizo mladosti. Mladost je že sama po sebi doba kriz. Se-dai pa prehaja v krizo tudi pojem mladosti. Kaj je mladost?
Mladost ie doba pridobivanja in trošenja; kratka časovna razdalja, v kateri ima človek možnost doseči nebesa; izvoliti si to ali ono pot; kratek čas, v katerem se oblikuje značaj in vsi ostali znaki, ki bodo v bodoče označevali človeka.
Ta mladostna doba je obenem krasna in nevarna, človek še ne ve, kaj in '"daj bo.
Mladost podi. Je močna in nam povzroča vrtoglavico, je slaba in nas navdaja z dvomi, je dobra in daje brez obotavljanja, človeška mladoist se prične v trenutku, ko se človek zave, ko je pameten, razumen, ter išče v sebi svojo lastno utrditev. Je bojno polje in bojevnik obenem. Pesem in tožba.
V tej dobi je resnost, četudi je dosti stisk. Jasnemu spoznanju grenkobe se postavi nasproti pravično spoštovanje
nespremenljivih vrednot: ljubezni, upanja, vere, nežnosti, talentov itd.
Ko mladina preživlja mladost, se vsega tega ne zaveda, šele ko je že mimo, spozna, kaj in kakšna je bila.
Med ta dva pojma: kruto', pesimistično realnost na eni strani in pa teoretsko, idealno mladost na drugi strani pa moramo postaviti našo slovensko mladino z vsemi okolnostmi, v katerih ji je dano živeti, ker nas posebno zanima njen problem.
Naša mladina je postavljena med dve dejstvi, med dva svetova. Okolje in pa cilj. Naloga nas vseh je, da tej naši mladini pomagamo, da kljub nenaklonjenemu okolju doživlja svojo mladost na čim bolj idealen način. K temu smo poklicani vsi. V prvi vrsti starši in vzgojitelji, takoj nato pa organizacije in «stanove, ki se temu posvečajo, kajti le po dobro preživeti mladosti pride plodovita zrelostna doba.
Pojem vzgoje pa lahko razdelimo na več področij. Najprej in predvsem moramo mladini nuditi človečansko vzgojo. Ustvariti v njej ravnotežje med čustvi, pametjo in nagnjenji. Dati mladostniku srčno omiko, da bo olikan, da bo dostojen, da bo spoštoval starše in predstojnike. Najprej to; potem moramo poskrbeti za ostalo vzgojo: versko, narodno; za izobrazbo. Nobena ne isme biti zanemarjena. Vse se morajo vzporedno razvijati in se dopolnjevati, da bo naš mladostnik lahko postal osebnost.
Kolikor bolj je zapleteno življenje, toliko bolj zapletena in težka je vzgoja.
Ko govorimo o ciljih in vrednotah', ki jih mora imeti mladina, se moramo zavedati, da bo mladina te cilje in vrednote spoštovala in cenila le v toliko, v kolikor bomo mi z življenjem dokazali njih 'vrednost in naše odnose do istih ciljev.
Posebno mesto v vzgoji mladine ima za nas narodnostna vzgoja. To je povsem jasno, ker živimo v tujini. Potrebno je, da imamo to vedno pred očmi, da to vedno poudarjamo in ne odnehamo od tega dela. Kajti narodnost se ne izgubi s preselitvijo iz ene države v drugo. Narodnost je v naši krvi, v kosteh in mesu, je v našem podedova-nju. Mi jo lahko vzgojimo in razvijemo čut in odgovornost do nje, lahko jo pa tudi zatajimo. Uničiti jo v sebi in prevzeti druge pa ne moremo.
Mladina pa mora pri tej vzgoji, ki je njej namenjena, sodelovati. Sodelovanje in soglasje je potrebno. Odvisno
(Nad. na 2. str.)