BILTEN je glasilo kolektiva OZD SGP PIONIR Novo mesto. Za razdelitev glasila članom kolektiva so odgovorni v gradbeni dejavnosti vodje splošne službe v TOZD gradbenih sektorjih, da je BILTEN razdeljen po gradbiščih, na posameznih gradbiščih pa so dolžni poskrbeti za razdelitev delovodje, ki morajo zagotoviti, da prejmejo BILTEN delavci in vajenci. V Delovni skupnosti skupnih služb je odgovorno za razdelitev vložišče, ki mora poskrbeti, d je BILTEN takoj dostavljen tudi v TOZD Lesni obrat, TOZD Strojno prometni obrat in TOZD Mehansko-kovinski obrat, vodje splošne službe v teh TOZD pa morajo zagotoviti razdelitev BILTENA vsem delavcem in vajencem. BILTEN mora biti razdeljen delavcem istega dne kot je dostavljen. JUNIJ—JULIJ 1977 14. JULIJA 1977 LETO XI., ŠT.: 6-7 (85-86) PIONIRJEVA ženska strelska ekipa s trenerjem Marjanom Kosom na ŠIG v Mariboru, tik za tem, ko je bilo že znano, da je osvojila prvo mesto. Čeprav je z obličij že razbrati tiho srečo, zavest zmage po napornem tekmovanju še ni povsem prodrla v dekleta. Na letošnjih ŠIG v Mariboru je PIONIR v skupnem plasmanu osvojil 5. mesto, strelke so bile prve, odbojkarji drugi, kegljačice pa tretje IGOR BABNIK, odbojka moški Igor igra odbojko v PIONIRJEVI ekipi že več let. V igri se ločuje od mnogih drugih igralcev po tem, da igra zelo zbrano, požrtvovalno, zlasti pa hladnokrvno, brez medklicev in besed. Ob lepem dosežku PIONIRJEVIH odbojkarjev, ki so na letošnjih ŠIG zasedli 2. mesto in prejeli srebrno odličje, je povedal: — PIONIRJEVA moška odbojka se je po letu 1973 spet povzpela v vrh med gradbinci. Na lanskih ŠIG smo osvojili peto mesto, letos pa smo dosegli svoj največji uspeh: zasedli smo 2. mesto. Čeprav je rezultat, ki smo ga dosegli izreden, moram omeniti, da smo prav na letošnjih ŠIG opustili enkratno priložnost, postati zmagovalec in se plasirati za tekmovanje na ŠIG Jugoslavije. V eni izmed tekem na ŠIG v Mariboru je bil naš nasprotnik Salonit Anhovo, ki ima v svojih vrstah več igralcev, ki nastopajo v H. zvezni ligi. Eden izmed boljših igralcev Salonita je mora! zaradi okvare tekmo zapustiti. Zaradi nezbranosti, treme in napak v odločilnih trenutkih in ker takšne mo- žnosti nismo pričakovali, smo tekmo s Salonitom tesno izgubili. Mladi se v moško odbojkarsko ekipo radi vključujejo. Uspeh, ki smo ga dosegli na ŠIG nas obvezuje k še bolj rednemu in discipliniranemu treningu. Rešitev in nadaljnji napredek sta samo v vztrajnem, požrtvovalnem delu. Z nenehnim pomlajevanjem naših vrst bodo rezultati, ki smo jih dosegli d oz da j, ostali trajni in tudi izboljšali jih bomo. Letos je bilo izvoljeno novo vodstvo Sindikalnega športnega društva PIONIR, tudi v moški odbojkarski sekciji pa smo dobili novi vodji Jožeta Medleta in Alojza Babnika. Pod njunim vodstvom in ob resnem sodelovanju vseh članov moške odbojkarske ekipe, se bomo potrudili doseči svoj naj več ji sen. Naša želja namreč je, da bi PIONIRJEVA moška odbojka prihodnje leto stopila na ŠIG na najvišjo zmagovalno stopničko in bi tako na najprimernejši način opravičila svoj obstoj ter sredstva, ki jih je delovna skupnost SGP PIONIR doslej vložila v odbojko. - K3E , S CEMEMT 0V\ r -----------------\ ZA SME E H IX DOBRO VOLJO.... RIŠE: IVAN MARKOVIČ V________________________ ~ U\ CtMEkJTA PA DELAM SLADKO SMETAMO ZA hLEKA^MO mm Gradnja novega hotela v Krškem ULICA LEPOTEC RASTE V KRŠKEM To, kar je zgrajenega ob glavni mestni vpadnici, ki vodi na levem bregu Save iz Krškega proti Brežicam in proti Brestanici, daje Krškemu skoraj velemestni videz. Nadvoz čez železniško progo, ki je odpravil nenehno prometno zagato pred prej večno zaprtimi železni- škimi zapornicami, ni le dobra prometna rešitev, pač pa tudi s svojo oblikovno izvedbo, prispeva k lepoti mesta. Ko se čez most pripelješ najprej čez Savo in nato zaviješ malo levo po nadvozu, se znajdeš pred križiščem. Če zaviješ desno, si na glavni mestni vpadnici, ob kateri že več kot desetletje raste novi del Krškega, ki je zlasti v zadnjih letih dobil svojo dokončno, resnično in lepo podobo. Ob desni strani vpadnice je najprej zvrščen trgovski del mesta z več velikimi samopostrežnimi trgovinami in pošto, nato pa raste stanovanjski del v strnjeni gradnji, ki sega čez vpadnico, tudi na njeno levo stran. Od križišča sem je z leve najprej nekaj stanovanjskih hiš, nato pa je odmerjen prostor na novi trg, ki že raste ob Delavskem domu: tam že gradijo novi hotel, ob njem bo še letos začela rasti nova poslovna stavba, v kateri bodo našli prostor: banka, zavarovalnica in pošta, na prostoru med novim hotelom in Delavskim domom pa bo zrasla parkirna ploščad, ki bo pod svojo ploščo dala domovanje garažni hiši. Lepoto novega trga, ki bo nastal iz teh gradenj, bo dopolnil spomenik, ki ga bodo odkrili v letošnji jeseni, ob proslavi 500-letnice Krškega. Novi hotel je še v gradnji, stavba Delavskega doma je bila dograjena pred dvema mesecema, gradnja stanovanj v kareju XII. pa je v polnem teku. Čeprav se gradnje ob mestni vpadnici odvijajo že več kot desetletje in čeprav so s svojimi izvedbenimi zamislimi sodelovali pri projektiranju razni projektanti, se vse stavbe zlivajo v resnično lepo celoto. Vpadnica je dovolj široka, ob pločnikih je prostor za parkiranje, širina ulice, stavbe ob nje, skratka vse, čeprav je še v gradnji, daje opazovalcu prijeten občutek pravšnega zamaha, s kakršnim je novi del Krškega načrtovan. Mi se ustavimo za hip pri stanovanjskem delu, ob novi 300-sta-novanjski soseski stolpnic, ki so deloma že zgrajene, deloma pa še v gradnji. Vodja gradbišča gradbeni tehnik Slobodan Ivanovič je odšel na ogled zemljišča za gradnjo novih prostorov podjetja TRANSPORT Krško. Obračunski tehnik Joče Pikelc predlaga, naj ga počakamo in tolaži, da bo zagotovo šef hitro nazaj. Minute pa tečejo. Joče Pikelc se otepa nagovarjanja naj on pove tisto, kar nas zanima o gradbišču. Šele po dolgem nagovarjanju in ko šefa le ni in ni, končno podleže in postreže s podatki. — Gradnji treh stanovanjskih stolpičev, ki poteka tukaj, pravimo kare XII. To so tri stanovanjski stolpiči, vsak ima po 9 nadstropij in po 43 stanovanj. Dva sta že dograjena, v njih potekajo zdaj obrtniška in instalacijska dela, za tretjega pa je opravljen izkop gradbene jame. Stanovanja v tem kareju gradimo za trg in v okviru usmerjene stanovanjske gradnje ob sodelovanju družbenih stanovanjskih sredstev. Investicijska vrednost posameznega stolpiča brez investicijskih stroškov je 11,400.000 dinarjev. Z gradnjo prvega stolpiča smo začeli v začetku letošnjega leta, z drugim smo začeli malo pozneje, za tretjega pa je pravkar opravljen izkop gradbene jame. Po pogodbi, moramo prvi stolpič dograjen predati 15. avgusta letos, drugega 15. septembra letos, tretjega pa najbrž 15. decembra letos. Vsak stolpič ima po 9 nadstropij, v vsakem pa je po 43 stanovanj in sicer: 9 trisobnih stanovanj, 20 dvosobnih stanovanj in 14 enosobnih stanovanj. V vsaki stavbi je v teh stanovanjih po 2.250 kvadratnih metrov čiste stanovanjske površine. Zaradi višine bedo vse tri stavbe opremljene z dvigali, jaške za smeti, s katerimi smo doslej opremljali takšne stavbe pa je projektant tokrat opustil, ker se v dosedanjih stavbah niso obnesli. Z načrti ni bilo posebnih težav, nekaj malega samo pri gradnji prvega stolpiča. Vsi trije so namreč delani po nekem načrtu. Komunalno urejanje zemljišča in gradnja potekata vzporedno. Pri temeljenju ni bilo težav, ker je teren nosilen. Vse tri stavbe so izvedene v litem betonu. Pomanjkanja cementa pri gradnji prvih dveh nismo čutili, ker so bila gradbena dela opravljena še pred pomanjkanjem cementa. Omeniti moramo, da je to prva gradnja v Krškem, pri kateri uporabljamo razen fasadnih montažnih sten tudi predelne montažne stene. Začetne težave pri osvajanju te nove tehnologije smo hitro prebrodili in zdaj gre delo gladko izpod rok. Z vgrajevanjem montažnih fasadnih in predelnih sten se gradnja odvija hitreje, žal pa gre pri tem za majhne serije montažnih sten. Vsak projektant namreč projektira stavbo in stanovanja po svoje. Posledica so majhne serije montažnih elementov, to pa te elemente zelo podraži. Na gradbišču imamo okoli 70 delavcev, ki delajo na obeh stolpičih. Kar ni domačinov, stanujejo v samskem domu tu v Krškem. Toplo malico na gradbišče dovažamo, kosilo in večerjo pa prejemajo v menzi samskega doma. Eden izmed treh stolpičev v kareju XII v Krškem, kijih TOZD Gradbeni sektor Krško gradi letos Mehano-opremlje-nost v obdobju 1970-1976 Gradbeništvo je panoga, v kateri igra mehanizacija pri ustvarjanju dohodka pomembno vlogo. Še tako kvalitetna in visoko produktivna delovna sila ne more nadomestiti učinka strojnega dela, zato bi morala biti naša osnovna skrb za nenehno dopolnjevanje obstoječe gradbene mehanizacije in nadomeščanje dotrajane ter zastarele strojne opreme. Žal pa v raznih analizah pogosto ugotavljamo, da meha-noopremljenost „Pionirja” zaostaja za nekaterimi drugimi gradbenimi organizacijami ter da se stanje iz leta v leto bistveno ne popravlja. Da bi dobili kolikor toliko zaokrožen in celovit pregled nad stanjem naše mehanoopremljenosti, si bomo v nadaljevanju ogledali, kakšna je bila dinamika nabave osnovnih sredstev ter struktura teh sredstev v zadnjih šestih letih. V POČASTITEV DVEH JIBILEJEV 10. junija je bilo v Domu ljudske prosvete v Novem mestu svečana akademija v počastitev 40-letnice ZKJ in 85-letnice tov. Tita. V kulturnem delu programa so sodelovali Dolenjski oktet in domači recitatorji. Iz vrst članov kolektiva je bilo ob tej tej priložnosti slovesno sprejetih 12 mladih v ZK, 8 starejšim članom, sprejetim v ZK pred letom 1950 pa so bila podeljena knjižna darila. Z akademijo seje tudi SGP PIONIR oddolžilo praznovanju obeh velikih jubilejev, ki ju praznujemo letos. Skupna neodpisana vrednost osnovnih sredstev se je v obdobju 1970 — 1976 povečala osemkratno, od tega vrednost strojev in strojnih naprav nekaj več kot trikrat. Že iz te ugotovitve izhaja, da je stopnja odpisa pri tej kategoriji osnovnih sredstev visoka. Tehnična opremljenost delovne sile merjena z vrednostjo delovnih priprav na zaposlenega se je v šestletnem obdobju povečala dvakratno, učinkovitost osnovnih sredstev glede na celotni dohodek (ran-dman) pa je bila največja v letu 1970 ter v letu 1974, medtem, ko je v ostalih letih slabša, zlasti močno pa upada po letu 1976. Stopnja uporabnosti delovnih priprav je zaskrbljujoče nizka, saj znaša v letu 1976 le še 26,9% na- Prvo, kar iz pregleda ugotavljamo je dejstvo, da naša reprodukcijska sposobnost po letu 1972 upada. Stanje se je nekoliko izboljšalo v letu 1975, že v naslednjem letu pa se je akumulacija ponovno zmanjšala. Zmanjšanje sredstev za akumulacijo pa je imelo najbolj občutne posledice spet na investicijah. Razmerje delitve sredstev iz dohodka na obratna in osnovna se je v tem obdobju popolnoma spremenilo. Medtem, ko smo pred letom 1972 skupna sredstva za akumulacijo delili nekako v razmerju 60 : 40 v korist osnovnih sredstev, se je v naslednjih letih to razmerje obrnilo v korist obratnih sredstev in je znašalo okrog 20:80 in v letu 1975 celo 10:90 v korist obratnih sredstev. V zadnjem letu se je za investicije iz dohodka namenilo spet nekaj več, vendar je štiriletno minimalno vlaganje precej osiromašilo osnovni kapital. Pomanjkanje lastnih sredstev za nabavo osnovnih sredstev je privedlo do tega, da smo se začeli v večji meri posluževati tujih virov finansiranja. Finančna konstrukcija nabave osnovnih sredstev se je zlasti spremenila v letih 1975 in 1976, ko smo začeli pospešeno pridobivati kredite za osnovna sredstva. Skupna vrednost kreditov za osnovna sredstva znaša v letu 1976 21,888.000 din, medtem, ko so bili do leta 1974 investicijski krediti minimalni, kar potrjujejo tudi naslednje številke: bavne vrednosti, to pa je dosti slabše kot pred šestimi leti. Stopnja uporabnosti pada približno 5 % letno, kar pomeni, da se bo v dobrih petih letih približala ničli, če med tem ne bodo sprejeti ukrepi, za intenzivnejše vlaganje v nabavo mehanizacije. Da naš strojni potencial slabi, potrjuje tudi struktura osnovnih sredstev, v kateri so stroji in strojne naprave v letu 1976 zastopane z manjšim deležem kot so bile pred šestimi leti. Investicije se torej bolj usmerjajo v druga osnovna sredstva (poslovni prostori, avtoservis itd.) manj pav nabavo mehanizacije. Osnovna sredstva so v poslovnih sredstvih zastopana od 77 v letu 1970 do 11,6% v letu 1976. Osnovna sredstva torej v strukturi sredstev postopoma pridobivajo, vendar je treba ponovno pripomniti, da gre to povečanje bolj na račun ostalih kategorij osnovnih sredstev in manj na račun mehanizacije. 2. Viri finansiranja osnovnih sredstev Finansiranje nabave osnovnih sredstev se v glavnem vrši iz sledečih virov: a) iz dohodka TOZD b) iz kreditov za osnovna sredstva c) iz amortizacije V naslednjem pregledu si bomo ogledali koliko sredstev je bilo po letu 1970 namenjenih iz dohodka TOZD za celotno razširjeno reprodukcijo in koliko od tega namensko za investicije. a) Vlaganje iz dohodka: Za osnov. sred. Za obrat. sred. 1970 12,824.000 7,435.300 20,259.300 63 : 37 1971 15,026.506 10,231.200 25,257.706 60 : 40 1972 8,415.450 12,444.000 20,859.450 40 : 60 1973 2,959.600 12,776.460 15,736.060 19 : 81 1974 3,229.787 11,200.000 14,429.787 22 : 78 1975 1,990.677 18,473.520 20,464.197 10 : 90 1976 9,981.997 6,652.113 16,634.110 60 : 40 Pridne roke (Foto: GORAN ROVAN) b) Krediti za osnovna sredstva: Dolgoročni krediti Srednjeroč. krediti Skupaj Ver. bančni od drug. DO bančni Od drug. DO ind. 1970 964.501 685.349 — — 1,649.850 100 1971 1,039.135 316.838 — - 1,355.973 82 1972 500.000 16.250 — 141.180 657.430 48 1973 450.000 — - 450.000 68 1974 400.000 — - 400.000 89 1975 350.000 5,408.595 3,401.428 8,860.023 2215 1976 300.000 12,459.379 9,129.520 21,888.899 247 Amortizacija, kot pomemben vir čane amortizacije v skupni amorti- minimalno predpisano amorti- finansiranja novih nabav osnovnih zaciji je znašal v posameznih letih zacijo še nadalje zniževala, bo tudi sredstev se je v skupnem znesku v od 30 % do 47 %, v letu 1976 pa se ta vir finansiranja osnovnih sred- šestletnem obdobju precej poveča- je znižal v posameznih letih od štev okrnjen. V nadaljevanju poda- 30 % do 47 %, v letu 1976 pa se je jamo pregled amortizacijskih sred- la, kljub temu pa sredstev za inve- znižal na 22,2%. V kolikor se bo štev za analizirano obdobie. sticije ni dovolj. Odstotek pove- stopnja povečane amortizacije nad c) Amortizacija Minimalna Povečana Skupaj Veriž. % ind. poveč. v skup. 1970 3,903.822 — 3,903.822 100 — 1971 5,300.950 — 5,300.950 136 — 1972 4,366.287 3,848.194 8,214.481 155 46,8 1973 4,745.585 2,255.319 7,000.901 85 32,2 1974 8,349.092 3,899.973 12,248.065 314 31,8 1975 10,265.211 6,281.198 16,546.409 135 40,1 1976 16,601.513 4,739.619 21,341.132 79 22,2 Že samo teh nekaj pokazateljev, ki smo jih zbrali in obdelali v tej analizi, dovolj jasno kaže na to, da bo potrebno v bodoče nameniti iz dohodka več sredstev za nabavo osnovnih sredstev, posebno za nabavo mehanizacije, kajti v sposoja- Razvoj računalništva kot informatike moremo razdeliti na več obdobij, ki so v tesni povezavi z razvojem in odkritji v elektrotehniki. Tako večkrat slišimo o generacijah računalnikov, vendar malokdo pove kaj je to generacija. Leto 1945, konec II. svetovne vojne pomeni mejnik razvoja računalnikov. Že med samo vojno so nekatere države imele računalnike, ki so bili grajeni na principu — osnovi, elektronk. To je bila prva generacija računalnikov. Bili so veliki in, če jih primerjamo z današnjimi, počasni in okorni. nju tuje mehanizacije nikakor ne moremo iskati trajne rešitve. Seveda pa nikakor ne kaže opustiti politike najemanja kreditov za nabavo osnovnih sredstev, saj lahko prav krediti kljub slabim pogo- Odkritje tranzistorjev in diod pomeni naslednji mejnik v izdelavi in uporabi računalnikov. Postali so manjši in znatno hitrejši. Po letu 1958 pa so v tehnologijo izgradnje računalnikov uvedli tako imenovane „čepe" — komplete mikrovezja. Zato leto 1965, ko pride na tržišče tak računalnik, moremo smatrati kot konec prve generacije računalnikov in pričetek uvajanja druge generacije računalnikov. Tudi uporaba najmodernejših elektronskih sestavnih elementov v knjigovodskih strojih — mehano- jem pod katerimi jih je moč dobiti (visoka obrestna mera in kratki vračilni roki), predstavljajo precejšen dodaten vir financiranja osnovnih sredstev. JOŽE PETERLIN, idpl.oec. grafiji, ne daje več prednosti meha-nografskim računalnikom, ampak le pravim resničnim računalnikom. To niso več posamezni stroji — naprave, ampak splet naprav, ki omogočajo zapletene operacije. Od leta 1975 pa največji svetovni proizvajalci vlagajo velika sredstva v razvoj tretje generacije računalnikov, ki bodo delali na principu žarkov — laserski računalniki. Posamezni sestavni deli so že poznani kot vrstični tiskalnik, ki zmore stiskati na minuto do 30.000 vrstic. Dela na principu razvijanja tiskarske matrice in lahko takoj odtiska stran. Takšen tiskalnik že obstaja in deluje pri podružnici IBM v MUENCHNU in dela s hitrostjo preko 10.000 vrstic na minuto. Seveda sam stroj — računalnik ne pomeni ničesar, ako računalniku ne strežejo ljudje, ki računalnik in računalništvo poznajo. Računalnik kot je, je stroj, ki sam od sebe nič ne zna. Sele na človeške ko- INFORMATIKA PIŠE: J02E ROZMAN 2. NADALJEVANJE VAROVALNA OGRAJA Okoli našega odbojkarskega igrišča v Bršlinu že postavljajo varovalno ograjo iz žične mreže. Varovalna ograja bo med igro preprečevala žogi pot iz igrišča. Ograja bo postavljena še ta mesec. ZNAČKE SŠD Sindikalno športno društvo PIONIR bo izdalo svojo značko. Razen tega je društvo naročilo tudi izdelavo zastavic SŠD, ki so v navadi pri športnih društvih. Takšne zastavice se podeljujejo ob raznih športnih srečanjih sodelujočim kot spominsko darilo. mande reagira in z svojo vgrajeno logiko v električnem vezju, more opraviti določeno nalogo. Tako ima vsak računalnik svoj miselni del, ki ga delimo na dva dela: 1. miselni del, ki računalnik oživlja in ga vzdržuje v stanju pora-bnosti — operativni programi 2. miselni del, ki ga prilagajamo našim potrebam, za opravljanje določenih izbranih nalog — programski produkti Oba miselna dela sta komplicirana, le dobro poznavanje tako računalništva kot naših potreb in zahtev dopušča pravilno uporabo. Ko so bili računalniki komplicirani, je bila izbira ljudi za posluževanje hudo težka zadeva. Ljudje, ki so delali z računalniki so bili res izredni znanstveniki. Taka zahtevnost pa je z razvojem strmo padala in danes od zaposlenega osebja zahtevamo, da ima nadpovprečno razvito logično mišljenje, sposobnost hitrega miselnega reagiranja, aktivno znanje tujih jezikov, poznavanje podjetja, organizacije, ekonomije pa tudi matematike. Zato obstajajo posebni testi, kjer je osip kar 60—70 %, vendar tudi pri preostalih se nato, kasneje izkaže da je le cca 10% uporabnih. Da pa se lahko uporabi računalnik, je potrebno opraviti na desetine specialnih tečajev, prebrati veliko literature in seveda pri tem imeti veselje do dela. Operativni programi so si več ali manj podobni in za zunanjega uporabnika niso zanimivi. Vse drugo pa so programski produkti, ki jih uporabljamo pri različnih nalogah. Takšni produkti so programi za obdelavo finančnega poslovanja, za dodelavo transporta, za dodelavo materialnega poslovanja, itd. V sklop takšnih programskih paketov pripadajo programski paketi, ki zajemajo istočasno operalivhi sistem in programske produkte. Sem prištevamo razne oblike integralnih obdelav-dodelave, ki so med seboj smiselno, podatkovno povezane — v sistemu imenovanem BANKA PODATKOV. Izobraževalna skupnost za gradbeništvo V lanskem letu je bila ustanovljena izobraževalna skupnost za gradbeništvo, konstituirana je bila 17. decembra 1976. Njen samoupravni sporazum je skupščina SRS potrdila s svojim odlokom 23. 2. 1977, odlok je bil objavljen v Uradnem listu SRS št. 5/77, vsebina samoupravnega sporazuma pa je bila objavljena v Uradnem listu št. 7/77. Ob ustanovitvi je sporazum podpisalo 287 TOZD s področja gradbeništva, industrije gradbenega materiala, montaže, projektive, komunalne dejavnosti in drugih. Sporazum je podpisalo tudi 12 organizacij — šol in domov s področja vzgoje in izobraževanja. Lista podpisnikov še ni zaključena, saj se TOZD še vedno lahko odločajo za pristop in vključevanje v izobraževalno skupnost. Vanjo nameravajo vključiti tudi vse domove učencev, ki delajo v okviru delovnih organizacij. Tako se bo letos odločilo za pristop 14 takih domov. Izobraževalno skupnost upravlja dvodomna skupščina, kjer imajo v zboru uporabnikov 38 delegatov iz TOZD, zbor izvajalcev pa 22 delegatov iz šolskih ustanov. Tu je še izvršni odbor, katerega sestavlja 15 članov uporabnikov in izvajalcev. Predsednik skupščine je Franc Turičnik iz Stavbarja Maribor, predsednica izvršnega odbora je Marija Mesarič iz GP Tehnike, predsednik zbora uporabnikov je Franc Berginc iz Ingrada Celje, predsednik zbora izvajalcev pa je Srečko Cerar, redni profesor FAGG. NAJVEČJI PORAST INGRAD IN Ml V slovenskem gradbeništvu se je lani celotni dohodek povečal za 12 odstotkov, če ga primerjamo z letom 1975. Porast celotnega dohodka ne kaže enakega porasta gradbene dejavnosti, ker moramo približno 4 odstotke porasta odpisati na račun dviga cen. V okviru SOZD GIPOSS so samo 3 OZD dosegle in prekoračile ta porast v panogi: GIP INGRAD, ki je povečal celotni dohodek za 27 odst., sledi SGP PIONIR, ki ga je povečalo za 15 odst. in GIP GRADIS, ki ga je povečalo za 14 odst. Preostalih 10 OZD, ki sestavljajo SOZD GIPOSS porasta v panogi ni doseglo. Izvršni odbor že ima imenovane svoje stalne delovne skupine, ki bodo nosile težo delovnih priprav: — komisija za mrežo gradbenega šolstva, — komisija za programske osnove in realizacijo nalog, — komisija za planiranje izobraževalnih in kadrovskih potreb, — komisija za investicije v razvoj gradbenega šolstva in domov, — komisija za razvoj vzgojno izobraževalne domske skupnosti. Iz programa dejavnosti za srednjeročno razdobje 1976—1980 lahko povzamemo, da gre v letošnjem letu za 3 bistveno pomembne naloge, ki jih je treba opraviti: — izdelati model usmerjenega izobraževanja, ustrezen za izobraževanje naših profilov, — izdelati analize kadrovskih potreb za dolgoročnejše obdobje, — pripraviti ustrezajočo mrežo gradbenega šolstva in porazdelitev izobraževanja profilov posameznih šol. Za samoupravno komuniciranje in povezavo samoupravnih organov izvršnega odbora z bazo so vzpostavljene relacije preko konference delegacij, ki jih tvori kompletno združeno delo, konferenc pa je 31 (konferenca Pionirja ima št. 13). Vanje so združeni vsi podpisniki. Določeni so nosilci sedežev delegacij, ki so s sporazumom tako opredeljeni, da komunicirajo na relaciji konference — samoupravni organi — strokovna služba. To je povezava, ki je najbolj aktualna in bi morala zelo široko zaživeti, ker je le preko te poti komuniciranja dana možnost vsem zaposlenim v delovnih organizacijah, da izražajo svojo voljo in uresničujejo svoje potrebe na tem področju. Trenutno ugotavljamo, da ta pot ni še prav organizirana in delovanje še ni zaživelo, tu pa je naloga sindikalnih organizacij, da se angažirajo za poživitev teh konferenc, da bo delavec lahko odločal o koriščenju sredstev, ki jih združuje za izobraževanje. V prej naštetih branžah je še približno 43 TOZD s skupaj 7000 delavcev, ki še niso sprejele samoupravnega sporazuma o vključitvi v izobraževalno skupnost za gradbeništvo. Mnenja smo, da je bila zelo pozitivna odločitev delavcev naših TOZD, ki so pristopili k temu samoupravnemu sporazumu. To je še zlasti pomembno za področje Novega mesta in Krškega, kjer ni ustreznih šol za izobraževanje gradbenih profilov, hkrati pa na teh področjih že dolga leta primanjkuje gradbenih delavcev od kvalificiranih navzgor. Izobraževalna skupnost za gradbeništvo Slovenije je našla tudi svoje ustrezno mesto v okviru izobraževalne skupnosti SRS, kjer lahko zlasti v okviru samoupravnega spo- razuma o osnovah plana vzgoje in usmerjenega izobraževanja v SRS, ki se sprejema za 4-letno razdobje in o katerem je tekla razprava meseca junija, odločilno vplivamo na vzpostavitev naši branži odgovarjajoče mreže šol, na financiranje teh šol, na financiranje usposabljanja za poklice gradbenih delavcev ozkega profila, na Standarde in normative za oblikovanje cen vzgojno izobraževalnih storitev itd. Kar se tiče izobraževanja je bilo gradbeništvo do sedaj zapostavljeno v primerjavi z nekaterimi drugimi branžami, na primer strojništvom itd., verjetno tudi zato, ker nismo bili povezani in organizirani tako, da bi lahko uveljavili svoje upravičene zahteve. Upravičeno pričakujemo, da nam bo to v bližnji prihodnosti uspelo v okviru izobraževalne skupnosti za gradbeništvo Slovenije. Seveda ne moremo zahtevati, da se tok dogajanja kar naenkrat preokrene v našo korist, realno pa lahko pričakujemo reali- zacijo naših zahtev v dveh srednjeročnih razdobjih, torej do leta 1984. Prvi koraki na tem področju so že storjeni. Tako smo v okviru samoupravnega sporazuma o osnovah plana vzgoje in usmerjenega izobraževanja v SRS za obdobje 1976 — 1980 uspeli, da se bo usposabljanje za poklice delavcev ozkega profila financiralo iz enotne prispevne stopnje in zato ne bo potrebno združevati dodatnih sredstev. V bližnji prihodnosti bomo dosegli verifikacijo našega izobraževalnega centra v DO. V prihodnjem srednjeročnem razdobju pa bo naša najpomembnejša naloga, da preko izobraževalne skupnosti za gradbeništvo Slovenije dosežemo, da se v samoupravni sporazum o osnovah plana vzgoje in usmerjenega izobraževanja v SRS za obdobje 1980 — 1984 vključi tudi financiranje centra strokovnih šol v Novem mestu. MARKO SVETINA, dipl. iur. V času od 26. 4. 1977 do izida te številke, so bili dokončno dogovorjeni z investitorji naslednji posli in podpisane ustrezne pogodbe: TOZD gradbeni sektor Novo mesto — S Skupnostjo otroškega varstva Novo mesto, za gradnjo otroškega vrtca II v naselju Drska — investicijska vrednost 13,493.819,-din, — S Kulturno skupnostjo Novo mesto za gradnjo objekta: „MUZEJ NOB" v Novem mestu — investicijska vrednost 14.977.000. -din, — Z Občinsko izobraževalno skupnostjo Novo mesto, za gradnjo objekta: DIJAŠKI DOM „MAJDE ŠILC" v Šmihelu pri Novem mestu — investicijska vrednost 50.600.000. - din TOZD gradbeni sektor Krško — S Skupščino občine Krško, za objekt: Adaptacija in razširitev objekta SO Krško — investicijska vrednost 12,850.000.- din — s Centralnimi delavnicami Ljubljana — TOZD za vzdrževanje voz Dobova, za izgradnjo I. faze novih delavnic — investicijska vrednost 16,635.000.— din — s podjetjem „ŽITO" Ljubljana, TOZD „IMPERIAL" Krško, za gradnjo proizvodne hale v Krškem — investicijska vrednost 16,062.830.-din, — s Skupščino občine Krško, za objekt: POSTAJA MILICE Krško — investicijska vrednost 6.509.000. - din, — z Vojno pošto Ljubljana, za modernizacijo stanovanj v Brežicah — investicijska vrednost 13,817.709.-din, — s podjetjem „LABOD" Novo mesto, za gradnjo proizvodnega obrata v Krškem — investicijska vrednost 8,795.518.— din, TOZD gradbeni sektor Ljubljana — z Vojno pošto Zagreb, za objekt: KOTLARNA v Ilirski Bistrici — investicijska vrednost: 11.00. 0.000.-din, TOZD gradbeni sektor Zagreb -s podjetjem „INTERPUBLIC" Zagreb, za izgradnjo novega obrata OOUR „MULAŽA" Samobor — investicijska vrednost 2.630.000. — dinn. TOZD TOGREL — s podjetjem „GRUPEX" Velika Kladuša za objekt: „Fabrika metalne stolarije" Velika Kladuša — investicijska vrednost 12.000. 000.- din, — z Zavodom SRS za rezerve Ljubljana, za gradnjo skladišča v Kočevju — investicijska vrednost: 3,581.600.— din. Seznam voljenih in imenovanih delavcev v mandatnem obdobju 1977/81 (za odbor SN 1977/79) ter drugi pomembnejši podatki UPORABNIKI : 278 TOZD IZVAJALCI! Konference delegacij: 30 - 10 šol (VŠ, VIŠ, SŠ, PŠ) - 16 domov učencev (glej prilogo "A") (glej prilogo "B") i'■ L-n.-ici in uporabnikov : ;.hclina Marko, I’ionir NM ‘■ficsol Janko, Stavbenik KP Vesenjak Vera,Konstruktor MB - .'lovor Dragovan, Gradis LJ 1'orkar Ivan, Gradbinec KR 1 SKUPŠČIN A - 60 delegatov -Eredsednik: TURIČNIK FRANC - GP "Stavbar" MB Zbor uporabnikov: 38 del. Zbor izvajalcev: 22 del. Predsednik: Berqinc Franc, Predsednik: Cerar Feliks, dipl. psih. - dr. - FAGG "Ingrad" CE VTO GG LJ Delegacija izvajalcev: - Litoro Leandor, TS-gr.o. C Iv - Umek Andrej,VTŠ-VTO (jr.MU - Lovrenčič Bogomila,PGŠ "1K"1J - Pavlin Sergej,FAGG-VTO A LJ - Bračič Bojan, GŠC “UK" MB IZVRŠNI ODBOR - 15 delegatov j. Predsednik: Marija Mesarič, dipl.polit. - GP "Tehnika" Ljublj. . |’i (Mani: Zidarič Tone,Konstruktor MB - Kerkoš Albert, Ingrad CE G* V r. ♦ vi, Irt 1V4C rt V, Prilrtr* ^ r* n K \ ra rte 1/ D . - Čagran Franc,Konstrukt. MS j - Humar Željko, Gorica NG - Pahor Frančiška, IMP LJ J - Kocmut Ivan, VTŠ-VTO gr.MB I- Ambrož Ivan,GŠC "BK" MB j - Žuraj Marjan, TŠ- gr.o. CE - Orehar Peter,Gradbinec KR - Frantar Edvard »Pionir N M j - Sever Dragovan, G rad is LJ . - Reflak Janez,FAGG-VTO GG Lj - Bremec Andrej, GTŠ LJ - Tomaž Bregar,Zvezni cent.LJj ODPOR ZA SAMOUPRAVNI NADZOR: ! Predsednik: Livakovič Pavle,GP Tehnika L i (. lani: - Pavlin Sergej,FAGG-VTO A LJ - Garbajs Janez,PGŠ "IK" LJ - Kovačič Ivan, Konstruktor MB j - Plaznik Boris ,Gorica-TOZD KP ; Komisija za programske osnove: I Predsednik; Prajs Aljoša, dipl. psih. SGP "Slovenija ceste" LJ Dlani: Miroslav Pregl,FAGG-VTO GG LJ Gabrijelčič Peter, FAGG-VTO A L Trauncr Ludvik,VTŠ-VTO gr. MB Ambrož Ivan, GŠC "BK" MB Trefalt Mira, GTŠ LJ Garbajs Janez, PŠ "IK" LJ Glažar Igor, Tehnika LJ Godnič Leopold, Stavbar MB Medin Ksenija, Z vezni center LJ TAJNIŠTVO: - Valant Franc - Kogoj Marina Komisija za mrežo šol: Predsednik : Sever Dragovan,dipl. ing. GIP "Gradis" Ljubljana Člani: Rajko Rogač, FAGG-VTO GG LJ Urbanija Janez, GTŠ LJ Pivec Bernard, GŠC "BK" MB Berginc Franc, Ingrad CE Graber Vlasta, Pionir N M Čoha Štefan, Gorica NG Zavod za šolstvo SRS LJ *1 Komisija za plan, kadrovsk i h in izobraževalnih potreb: Predsednik: Dr. Battelino Darinka,FAGt Člani: Cepuš Lojze,Gradis LJ Marenčič Hajko,Gradbinec KR Kupljenik Janez, IMP LJ 1'rizmič Jožica,Konstruktor MU Gnidovec Albin,Slov.projekt UT Jože Vučajnk,Biro gr.Slov. LJ Litera Lcander,TŠ-gr.o. CE Komisija za investicije: Komisija za domsko dejavnost: Predsednik: Duhovnik Janez, dipl. ing. Predsednik: Čonč Mar jan, TS "IK" LJ Člani: Rojc Ernest,Vzgojnov.z. Ajd. Klančar Jaka, Gradis LJ Klemenčič Majda, Obnova LJ Ledinek Anton, Konstruktor MB FAGG - VTO GG UT Člani: Oto Roškar,Gradis-TOZD MB Škender Marija,Tehnika LJ Jecelj Ivan, Stavbar MB Ratka Vujisič, GŠC "BK" MB Garbajs Janez, PGŠ »IK'' U Gradnja no/ega hotela v Krškem Gradbišče Delavski dom in hotel Krško Stavba Delavskega doma v Krškem je že dograjena, njeno bakreno kupolasto streho pa še ni prekrila patina, tako da se posamezni deli njene površine v sončnih žarkih še rdeče-rjavo pobliskujejo. Tik poleg Delavskega doma pa že hrumi in kipi gradbišče hotela. Nova stavba, še vedno opasana z gradbenimi odri, že kaže svoje oblike, ki jih bodo pestrih mnogi betonski loki in zavoji. Vodja gradbišča Delavski dom in hotel Krško, gradbeni tehnik Zlatko Kuševič, je pravkar prihitel od nekod, pa je takoj nared za pripoved: — Gradbišče nazivamo „Delavski dom — hotel Krško", dejansko pa gradimo tu v okviru bodočega poslovnega centra Krškega štiri objekte hkrati. Prvi del Delavskega doma je že zgrajen, v drugi fazi se mu bodo pridružili še dodatni prostori, v katerih bodo našli domovanje knjižnica in diskoteke. Zdaj gradimo novi hotel, v kratkem pa se bo začela gradnja poslovne stavbe za banko, zavarovalnico in pošto. Četrti objekt je zunanja ureditev. Gradimo v hrib, del višinskih razlik bomo dopolnili s parkirno ploščadjo, pod njo v suterenu pa bo prostora za garažno hišo s 24 garažnimi boksi, ki bodo deloma prodani hotelu, ostali pa drugim kupcem. V zunanji ureditvi se bodo vse stavbe zlile v trg pred Delavskim domom. Na trgu bodo parkirišča in zelenice, predviden pa je tudi spomenik. Pri vsej stvari je hudo v tem, da synam z gradnjo zelo mudi. Vsa dela bi morala biti končana do septembra, ko bomo v Krškem slavili 500-letnico mesta, ob tej priložnosti pa naj bi bil na trgu, ki sem ga maloprej opisal, odkrit spomenik. Hitimo resnično na vso sapo. S pripravljalnimi deli za Delavski dom, ki je že popolnoma zgotovljen in so v njem že bile prireditve, smo začeli 10. novembra lani. Izkop je potekal na zelo težkem terenu. Po dveh mesecih smo 10. januarja letos začeli z gradbenimi deli, po šestih mesecih pa je bila stavba popolnoma dokončana in sicer 7. junija. Investicijska vrednost Delavskega doma je 30 milijonov dinarjev. Pri tem gre za zahtevno gradnjo objekta namenjenega kulturnim prireditvam. V stavbi je več dvoran za razne namene. V glavni dvorani je 550 sedežev ter sodoben oder. Dvorana je prirejena za vse vrste odrskih uprizoritev, vključno opernih in tudi za kino predstave. V dvorani je poseben prostor za orkester, pred vhodom vanjo je lepa in prostorna veža s priročnim bifejem za strežbo med odmori. Poleg tega sta v stavbi še dve takozvani mali dvorani. Ena izmed njiju ima 136 sedežev in je zamišljena kot konferenčna dvorana. V njej je na odru mogoče izvajati tudi oderske nastope in projekcijo. Naslednja dvorana je klubske vrste. Predvidena je za razne seje. V njej je 120 sedežev z mizami. Ta dvorana naj bi služila tudi za razna predavanja in razne seminarje. V stavbi sta razen naštetih še dve dvorani, namenjeni amaterski dejavnosti, nastopajočim pa je namenjena šminkernica in prostorne garderobe. Prostorno stopnišče in hodnik v prvem nadstropju, kjer so razvrščene manjše dvorane, sta predvidena za stalno umetniško galerijo. Gradnja Delavskega doma je bila zelo zahtevna iz več vzrokov. Naj omenim, da je konstrukcija stavbe silno razgibana, hkrati pa je tudi zelo vitka, saj so stene tanke. Stavba je namenjena kulturni dejavnosti. Upoštevati je bilo treba akustiko, vsa notranja oprema je prilagojena namembnosti objekta. Vsi stropovi v dvoranah so izdelani v Atex akustični izvedbi. Lahko se pohvalimo, da smo objekt končali zelo hitro in v zadovoljstvo naročnika. . Na gradbišču novega hotela hitimo na vso moč. Hotel bo imel 160 ležišč v B kategoriji. V njem bo gostom na voljo savna, frizerski salon, 4-stezo avtomatsko kegljišče in pripadajoči restavracijski in zabaviščni prostori. V okviru restavracijskega kompleksa v hotelu bo restavracija z okoli 500 sedeži. V kletnih prostorih je predviden bar, v stavbi pa tudi aperitiv bar. Hotelsko stavbo gradimo v litem betonu. Projektant je na stavbi izoblikoval mnogo raznih oblin, lokov in zavojev, ki bodo hotel vsekakor na zunaj zelo polepšali, nam pa dajejo čez glavo dela. Posebnost pročelja bo obloga v aluminijasti izvedbi. Vse pročelje bo obdano s tako imenovanim alusendvičem v liti izvedbi in bo srebrnkasto sive barve. Investicijska vrednost hotela je z gradbeno opremo vred okoli 60 milijonov dinarjev. Na gradbišču Delavskega doma je delalo povprečno 100 ljudi, na. celotnem gradbišču pa, če upoštevamo še hotel, povprečno po 80 ljudi. Nekaj časa smo delali v dveh izmenah in to takrat, kadar smo opravljali betonerska dela. Žerjavi, ki so na gradbišču, niso imeli dovolj zmogljivosti, da bi lahko končali v eni izmeni, zato smo morali uvesti še drugo. Kratki roki in zahtevnost obeh gradbenj sta terjali od nas do skrajnosti popolno organizacijo dela. Kolikor se je največ dalo smo izrabili mehanizacijo. Čas nas pa zelo lovi, saj se september, ko naj bi bil trg z Delavskim domom, garažno ploščadjo in hišo, z novim hotelom ter parkirnimi prostori in zelenicami in spomenikom na trgu gotov, hitro bliža. V Krškem smo doslej veliko pozidali in zgradili in zato za veliko slavnost mesta, ko bomo v septembru slavili 500-letnico Krškega, pač ne smemo in ne moremo zatajiti. Stavba Delavskega doma v Krškem v dneh, ko so se dela bližala koncu. Zahteven objekt so delavci TOZD Gradbeni sektor Krško zgradili v 6 mesecih in ga dokončali 7. junija letos (Foto: GORAN ROVAN) K Peti na ŠIG 77 v Mariboru Športne igre gradbincev Slovenije za leto 1977, njihov finalni del je potekal 4. junija letos v Mariboru v organizaciji GP STAVBAR iz Maribora, so za nami. V skupni uvrstitvi je SGP PIONIR Novo mesto zasedlo peto mesto. Preden začnemo z besedovanjem o vzrokih za naše športno nazadovanje na ŠIG, si oglejmo rezultate. Skupna uvrstitev: 1. GIP INGRAD Celje 345 točk, 2. GIP GRADIS Ljubljana 322 točk, 3. SGP KONSTRUKTOR Maribor 316 točk, 4. IMP Ljubljana 264 točk, 5. SGP PIONIR Novo mesto 251 točk. (Sodelovalo68 podjetij) Strelstvo moški: 1. SGP Konstruktor Maribor 50 točk, 2. GIP Beton Zasavje 46 točk, 3. IGM Salonit Anhovo 43 točk, 4. GP Stavbar Maribor 41 točk, 5. SGP Pionir Novo mesto 40 točk. (Sodelovalo 44 podjetij) Strelstvo ženske: 1. SGP Pionir Novo mesto 26 točk, 2. izolirka Ljubljana 22 točk, 3. GP Stavbar Maribor 19 točk. (Sodelovalo 20 podjetij) o Namizni tenis — moški: 1. Gradis Ljubljana 43 točk, 2. Ingrad Celje 39 točk, 3. Konstruktor Maribor 36 točk, 26. SGP Pionir Novo mesto 12 točk. (Sodelovalo 37 podjetij) Namizni tenis — ženske: 1. GIP Ingrad Celje 21 točk, 2. SGP Konstruktor Maribor 17 točk, 3. GIP Gradis Ljubljana 14 točk, 11. Pionir Novo mesto 5 točk. (Sode-lovaloje 15 podjetij) Balinanje: 1. SGP Primorje Ajdovščina 33 točk, 2. GIP Ingrad Celje 29 točk, 3. IMP Ljubljana 26 točk, 23. SGP Pionir Novo mesto 5 točk. (Sodelovalo je 27 podjetij) Mali nogomet: 1. SGP Kon- struktor Maribor 53 točk, 2. GIP Gradis Ljubljana 49 točk, 3. GIP Ingrad Celje 46 točk, 17. SGP Pionir Novo mesto 31 točk. (Sode-lovaloje 47 podjetij) Odbojka moški: 1. IGM Salonit Anhovo 27 točk, 2. SGP Pionir Novo mesto 23 točk, 3. IMP Ljubljana 20 točk. (Sodelovalo je 21 podjetij) Odbojka ženske: 1. GIP Ingrad Celje 19 točk, 2. IGM Salonit Anhovo 15 točk, 3. SGP Gorica Nova Gorica 12 točk, 7. SGP Pionir Novo mesto 7 točk. (Sodelovalo je 13 podjetij) Kegljanje ženske: 1. GIP Ingrad Celje 31 točk, 2. GP Vegrad Velenje 27 točk, 3. SGP Pionir 24 točk. (Sodelovalo je 25 podjetij) Kegljanje moški: 1. GIP Gradis Ljubljana 62 točk, 2. SGP Konstruktor Maribor 58 točk, 3. GIP Ingrad Celje 55 točk, 8. SGP Pionir Novo mesto 49 točk. (Sodelovalo je 56 podjetij). Šah: 1. GIP Ingrad Celje 41 točk, 2. SGP Konstruktor Maribor 37 točk, 3. ZRMK Ljubljana 34 točk, 7. SGP Pionir Novo mesto 29 točk. (Sodelovalo je 35 podje- a predtekmovanjih, ki so po posameznih panogah potekala v raznih krajih po Sloveniji od 27. februarja do 21. maja letos, so se naši športniki plasirali na finale v Mariboru samo v strelstvu ženske, odbojki moški in kegljanju ženske. Na zmagovalno stopničko smo se ob razglasitvi rezultatov na finalnem tekmovanju v Mariboru povzpeli trikrat: ko so strelke, ki gredo edine na zvezni ŠIG v Zre-njanin, prejele za zasedeno prvo mesto zlato odličje, ko so moški odbojkarji za osvojeno drugo mesto prejeli srebrno odličje in ko so ženske kegljačice za osvojeno tretje mesto prejele bronasto odličje. Vsem trem ekipam iskrena čestitka! Če se lotimo ocenjevanja plasmana, ki so ga dosegle Pionirjeve ekipe v posameznih panogah, moramo ugotoviti, da smo lahko najmanj zadovoljni z uvrstitvijo, ki so jo dosegli balinarji in z uvrstitvijo, ki smo jo dosegli v namiznem tenisu, tako pri moških kot pri ženskah. Ko govorimo o balinanju, ne smemo pozabiti, da je bil PIONIR ne tako daleč nazaj, pri balinanju v eliti. Ko ocenjujemo uspeh dosežen v namiznem tenisu (ugotovitev velja za moške in ženske), je na dlani ugotovitev, da bi bil v tej panogi uspeh lahko in bi moral biti skoraj enkrat boljši. V balinanju smo zdrsnili iz favoritskih mest na 23. mesto med 27 udeleženimi podjetji. Teh ugotovitev ne sme v prizadetih ekipah nihče jemati osebno, vsem skupaj naj bodo bodrilo za bolj disciplinirano udeležbo na treningih in pripravah na tekmovanja. V športu nas čaka trdo in sistematično delo. Brez dvoma ne bomo preko noči mogli doseči blestečih rezultatov in se naši tekmovalci na finalu ŠIG zlepa ne bodo povzpenjali na zmagovalne stopničke v panogah, v katerih smo zaostali. Za skupno uvrstitev podjetja pa moramo v vseh panogah v zagrizeni boj za točke. Tega boja se morajo lotiti vse ekipe. Letos smo zbrali na ŠIG 2Š’1 točk, SGP Konstruktor Maribor kot podjetje, ki je zasedlo 3. mesto pa 316 točk. Z malo večjim naporom bi lahko naši tekmovalci zbrali v šahu 3 točke več, v kegljanju 2 točki, v odbojki ženske 5 točk, v malem nogometu 10 točk, v balinanju 19 točk, v namiznem tenisu moški 11 točk in ženske 4 točke ter v strelstvu moški 3 točke več. Tako bi imeli skupno 57 točk več in bi verjetno lahko zasedli 3. mesto. S pripravami na prihodnje ŠIG moramo začeti takoj, člani ekip pa morajo disciplinirano hoditi na treninge, ki jih morajo organizirati vse sekcije. Ekipa PIONIRJEVIH športnikov, ki so se borili na ŠIG v Mariboru za naše barve, v sprevodu med slavnostno otvoritvijo iger PIONIRJEVA moška odbojkarska ekipa pred začetkom tekmovanj v Mariboru, kjer je na letošnjih ŠIG osvojila 2. mesto PIONIRJEVA ženska kegljaška ekipa s trenerjem Robertom Romihom tik za tem, ko je v Mariboru na ŠIG končala tekmovanje in so prizadevna dekleta, ki že nekaj let sem nosijo z vseh tekmovanj domov priznanja, že vedela, da so osvojila tretje mesto Na Športnem dnevu prvi TOZD MKO Letošnji športni dan podjetja je bil 11. junija v organizaciji TOZD Gradbeni sektor Novo mesto na športnih tekmovališčih na Loki, v Domu JLA in v Športni dvorani v Novem mestu. Odkar smo to že tradicionalno in zelo koristno športno in družabno prireditev pred nekaj leti spet obnovili, je tokrat prvič moral vsakoletni dosedanji posestnik prehodnega pokala TOZD Gradbeni sektor Novo mesto, letos prepustiti prehodni pokal Športnega dne novemu zmagovalcu: TOZD Mehansko kovinski obrat. Presenečenje, ki ga je TOZD Mehansko kovinski obrat kot novi zmagovalec pripravil je bilo popolno. Ob otvoritvi Športnega dne, zagotovo ni nihče resno jemal Katrce Mehansko kovinskega obrata, kije imela čez zadnja vrata narisan pokal in napis „Naš! MKO", pa se je ta napoved kljub vsemu izkazala kot resnična! ... Strumni in zelo prizadevni tekmovalci TOZD Gradbeni sektor Novo mesto so bili nad izidom in izgubo pokala presenečeni toliko bolj, ker so se na tekmovanja letošnjega športnega dne, tako kot so povedali sami, še posebej dobro pripravljali. V zadnji številki Biltena smo napovedali, da bo Športni dan v Zagrebu v organizaciji TOZD Gradbeni sektor Zagreb. Takšna je bila prvotna odločitev, podrobnejši pretres pa je pokazal, da bi TOZD Gradbeni sektor Zagreb prireditev zelo težko pripravil. Zato j e bila na hitro sprejeta odločitev, da je organizator TOZD Gradbeni sektor Novo mesto. Čeprav je bilo časa, ki je preostal za organizacijo zelo malo, je TOZD Gradbeni sektor Novo mesto opravil svojo nalogo odlično in je treba vsem njegovim športnim delavcem in vsem, ki so sodelovali izreči vse priznanje. Izdali so lično opremljeno publikacijo z urnikom tekmovanj in pravili tekmovanja, vrhu vsega pa so zbiralcem značk ustregli še z značko Športnega dne! Letošnjega Športnega dne so se razen tekmovalcev udeležili tudi vsi vodilni delavci Levo se v okviru tekmovanj na Športnem dnevu pomerjajo v odbojki moški, desno pa ženske Ob otvoritvi Športnega dne so se tekmovalci postrojili pred slavnostno tribuno Častni gostje na tribuni ob otvoritvi Športnega dne Prireditev je potekala v zelo lepem, sončnem vremenu. Razen tekmovanj je bilo na pretek tudi smeha in veselja. Tekmovalci iz PDE Mali Lošinj so imeli v svoji sredi pravo, pravcato živo ovco in še oblečeno povrhu! Ko je med slovesno otvoritvijo iger presunljivo zameketala da je odmevalo po vsej Loki, je bilo nemalo smeha ... V tekmovanjih je sodelovalo 95 moških in 10 ženskih ekip s skupaj 450 tekmovalci in tekmovalkami. Doseženi so bili nasledili rezultati: Skupna uvrstitev: 1. TOZD Mehansko kovinski obrat 56 točk, 2. TOZD Gradbeni sektor Krško 53 točk, 3. Delovna skupnost skupnih služb 51 točk, 4. TOZD Gradbeni sektor Novo mesto 49 točk, 5. TOZD Strojno prometni obrat 38 točk, 6. TOZD Projektivni biro 33 točk, 7. TOZD Gradbeni sektor Ljubljana 32 točk, 8. do 9. TOZD TOGREL in TOZD Lesni obrat s po 27 točkami, 10. TOZD Gradbeni sektor Zagreb 24 točk, 11. PDE Mali Lošinj 19 točk. Mali nogomet: 1. TOZD Gradbeni sektor Krško, 2. TOZD Gradbeni sektor Novo mesto, 3. TOZD Gradbeni sektor Ljubljana. Odbojka: 1. TOZD Gradbeni sektor Krško, 2. TOZD Mehansko kovinski obrat, 3. PDE Mali Lošinj. Namizni tenis: 1. TOZD Gradbeni sektor Zagreb, 2. TOZD Strojno prometni obrat, 3. Delovna skupnost skupnih služb. Strelstvo: 1. Delovna skupnost skupnih služb, 2. TOZD Mehansko kovinski obrat, 3. TOZD Gradbeni sektor Novo mesto. Kegljanje: 1. TOZD Mehansko kovinski obrat, 2. TOZD Gradbeni sektor Ljubljana, 3. TOZD Gradbeni sektor Novo mesto. Balinanje: 1. TOZD Strojno prometni obrat, 2. TOZD Gradbeni sektor Krško, 3. TOZD Gradbeni sektor Novo mesto. Šah: 1. Delovna skupnost skupnih služb, 2. TOZD Gradbeni sektor Ljubljana, 3. TOZD Gradbeni sektor Novo mesto. Vlečenje vrvi: 1. TOZD Strojno prometni obrat, 2. TOZD Gradbeni sektor Zagreb, 3. TOZD Mehansko kovinski obrat ŠPORTNI DAN 1978 BO V KRŠKEM Športni dan PIONIRJA za leto 1978 bo v organizaciji TOZD Gradbeni sektor Krško, prihodnje leto v juniju. Ker slavi SŠD PIONIR prihodnje leto 25-letnico delovanja, bo športni dan posebej slovesno organiziran in bo posvečen 25-letnici. SŠD bo ob tej priložnosti izdalo v posebni brošuri kratko zgodovino razvoja SŠD s slikovnim materialom. Športna aktivnost v Krškem V TOZD gradbeni sektor Krško in TOZD Togrel poteka zelo živahno športno življenje. Kljub temu, da sta obe TOZD samostojni in tudi tekmujeta samostojno, pa vseeno koordinirata svoje delo na športnem področju. Zato se je tudi pododbor SŠD Pionir v Krškem letos razširil za enega člana in sicer tov. Janežiča, predstavnika Tog-rela. Prav tako pa je letos začela delovati tudi smučarska sekcija. Njen vodja je postal Slapšak Janko in tudi postal član pododbora Krško. Člani smučarske so se udeležili II. športnega dneva podjetja na Kobli. Krški TOZD je zasedel tretje mesto, Togrel pa sedmo. Dobro so se izkazali tudi nekateri posamezniki, ki so potem zastopali barve podjetja na 15. zimskih športnih igrah gradbenih delavcev Slovenije v Kranjski gori. Smučarska sekcija pa ne sodeluje samo na tekmovanjih. V letošnjem letu so se njeni člani udeležili skupnih priprav na Golteh ter začetnega in nadaljevalnega tečaja v Bohinju. V TOZD Togrel delujejo: smučarska in kegljaška sekcija ter sekcija za odbojko, mali nogomet, strelstvo, namizni tenis, vlečenje vrvi in šah. Športna in rekreativna dejavnost se v tej mladi TOZD šele razvija. V bodoče nameravajo v območju tovarne zgraditi igrišče za odbojko in mali nogomet ter urediti prostore za strelsko sekcijo. Vse to nameravajo zgraditi z delovnimi akcijami, ki jih bo vodila športna sekcija, nakupili pa bodo tudi vso najbolj potrebno opremo. Letos namerava ta sekcija sodelovati na več tekmovanjih. Zato se že skrbno pripravljajo za nastop na športnem dnevu podjetja. Za nastop na XVI. delavskih športnih igrah občine Krško pa so že prijavi li po eno ekipo za kegljanje, odbojko, mali nogomet, strelstvo, namizni tenis, vlečenje vrvi, kros, atletiko, plavanje, rokomet in šah. Prav gotovo jim volje ne manjka, sodelovanje s krško TOZD pa jim bo koristilo pri premagovanju začetnih težav. V sektorju Krško se prav tako pripravljajo na športni dan podjetja ter za sodelovanje na DŠI občine Krško, ki deloma že potekajo. Za nastop na teh igrah so prijavili po eno ekipo za lahko atletiko, mali nogomet, odbojko, kegljanje, šah, namizni tenis, streljanje, vlečenje vrvi, kros in balinanje. Upajo, da se bodo letos uvrstili še bolje kot lani. Za sodelovanje in dosego dobrih rezultatov na vseh tekmovanjih je potrebna redna vadba. V ta namen so v vseh športnih panogah oziroma sekcijah določili vodje, ki skrbijo za aktivno delovanje le teh. Prav tako so prijavili štiri člane na seminar za vodje rekreacije, ki ga organizira ZTKO Krško. Letos nameravajo nabaviti tudi nekaj rekvizitov, ki so za treninge res nujno potrebni (mreža za odbojko, žoge, šahovske komplete, loparje, copate itd.). Za treninge uporabljajo športne objekte, ki so raztreseni po vsem Krškem. Pogrešajo balinišče, ki se je moralo umakniti novi tovarni magnefitne celuloze. Zato so pri samskem domu na Resi že začeli pripravljati novo balinišče. Sindikalna organizacija DSSS je v juniju priredila za svoje člane izlet na Tolminska Udeleženci so obiskali vas Sedlo na potresnem območju, kjer je PIONIR zgradil prizadetim nova domovanja, ogledali pa so si tudi partizansko bolnišnico Franja (na sliki) (Foto: EDO FRANTAR) V letošnjem letu praznuje mesto Krško 500-letnico podelitve mestnih pravic. Športniki obeh TOZD se bodo aktivno vključili v program proslav in tekmovanj. Za ugledno predstavitev podjetja na športnem področju želijo opremiti svoje športnike s trenirkami s simbolom „Pionir". Zato so že vložili prošnjo naslovljeno na gospodarski odbor, da jim odobri sredstva za nakup trenirk, saj so sredstva namenjena športni sekciji odločno preskromna. Vendar kljub temu, da dbsegajo športniki zelo dobre rezultate, športno življenje v obeh TOZD Še ni zaživelo, tako kot bi bilo zaže-Ijeno. Še vedno je premalo tistih, ki se vključujejo v organizirano vadbo in se zavedajo, kakšne koristi jim prinaša šport. Trenutno je le 28 članov iz krškega sektorja vključenih v vrste SŠD, število članov iz Togrela pa še ni ugotovljeno. Vsekakor bo potrebno še veliko truda, da bo šport v obeh TOZD zasijal s tisto energijo, ki mu pripada. GORAN ROVAN Uspeh pomlajene ekipe TOZD gradbeni sektor Krško se je udeležila občinske lige v borbenih igrah, ki je potekala na kegljišču KK Krško pod pokroviteljstvom občinskega sindikalnega sveta. Tekmovanje je po štirih nastopih končano, na njem pa je sodelovalo 16 ekip iz različnih delovnih organizacij. Ekipa Pionirja je s svojo pomlajeno ekipo zasedla odlično tretje mesto s 1978 podrtimi keglji za prvouvrščeno ekipo Celuloze I z 2140 in Celulozo II z 2101 podrtimi keglji. Kegljači krškega sektorja so na tem tekmovanju dosegli naslednje rezultate: Arh Jože 361 (v 4. nastopih), Deskar Ivan 140 (v 2 nastopih), Radič Ivan 224 (v 3 nastopih), Rajzl Marjan 137 (v 2 nastopih), Ramič Muharem 299 (v 4 nastopih), Rovan Ivan 383 (v 4 nastopih), Strupeh Sandi 385 (v 4 nastopih) in Žiberna Janez 76 (v enem samem nastopu). Med posamezniki je v skupni uvrstitvi Strupeh Sandi zasedel četrto, Rovan Ivan pa šesto mesto! Ekipa krškega sektorja si je s tem priborila pokal OSS v trajno last, kar je za tako pomlajeno ekipo res velik uspeh. GORAN ROVAN Na malico ... (Foto: GORAN ROVAN) Na Športnem dnevu Tako so delavci TOZD Mehansko kovinski obrat okrasili svojo Katrcoza letošnji Športni dan in njihova napoved seje uresničila: prehodni pokal zmagovalca je tega dne res postal njihov . .. Navijačev ne prežene še takšna vročina, ta ugotovitev je obveljala tudi za letošnji Športni dan na Loki Delavci TOZD Gradbeni sektor Novo mesto so imeli kot organizator Športnega dne veliko dela, vse napore pa so, kot kaže slika,prenesli športno in z nasmehom Tekmovanja v šahu so bila na Športnem dnevu v Domu JLA smo ujeli v objektiv Mali nogomet je na Športnem dnevu pritegnil veliko strastnih navijačev Balinarji na Športnem dnevu vneto sledijo odvrženi krogli in čakajo trepetajočih src, do kod jo bo neslo ... živa kronikam V času od 8. maja do 7. julija 1977, je prišlo do naslednjih kadrovskih sprememb: LASTNOST DELAVCA V ZDRUŽENEM DELU SO PRIDOBILI: Milan Petrovič, gradb. tehnik in Pavel Blatnik, kopirant v TOZD Projektivni biro, Franc Blažon, dipl. inž. arh. v TOZD Projekt, biro., Martina Burgar, ekonomist, Jožica Ljubi, ekon. tehnik, Janez Puš, dipl. gradb. inž., Slavka Strašek, mater, knjig, in Alojz Malenšek, oper. ref., vsi v Delovni skup. skup. služb, Alojz Fink, avtomehanik in Stanislav Fabjan, kovač — oba v TOZD Meh. kov obrat. IZ JLA SO SE VRNILI: Sašo Fabjan, avtomehanik, Ferdinand Fink, avtomehanik, Vladislav Gotlib, avtoličar in Marjan Cimermančič, avtomehanik — vsi v TOZD Meh, kov. obrat, Mirko Bobič, mizar, Slavko Keglovič, mizar, Albin Kralj, mizar in Marjan Murgelj, delavec — vsi v TOZD Lesni obrat, Zvone Vidmar, gradb. tehnik v TOZD gradb. sektor Krško, Slavko Selak, strojnik TGM v TOZD SPO. V JLA SO ODŠLI: Dejan Popovič, dipl. inž. arh. iz Delovne skup. skup. služb, Dragutin Sajko, mizar iz TOZD Lesni obrat, Matej Slivnik, delavec iz TOZD Lesni obrat in Henrik Urbič, avtoklepar iz TOZD Meh. kov. obrat. Novo sprejetim in tistim, ki so se vrnili iz JLA želimo dobro počulje in veliko delovnih uspehov, tistim, ki so odšli v JLA pa da bi jim kadrovski rok čimprej minil. BILTEN je glamlo kolektiva SGP „PIONIR" Novo mesto. Izhaja enkrat na mesec v nakladi 3500 izvodov. Odgovorni urednik je Marko Svetina dipl. iur., člana uredniškega odbora pa sta Rudi Fabjan in Aleksander Strupeh. Stavek, filmi in prelom ČZP DOLENJSKI LIST. Ofset tisk: KNJIGOTISK Novo mesto.