Amerikanski : r Slovenec Katoliški list za slovenske delavce v Ameriki in glasilo Družbe sv. Družine. ŠTEVILKA 40 JOLIET, ILLINOIS, 14. AhRILA 1916 LETNIK XXY. 'ILLOVGI USMRTILI VEČ AMERIČANOV, "jna ladja "Denver" odposlana v Guaymas na pomoč napadenim in opustošenim krajem. Zviti Villa je baje zdrav. kbrisal sled za seboj z napačnim naznanilom, da je podlegel rani. k' Paso, Tex., 10. apr. — General poveljnik Carranzove posadke je nocoj naznanil, da "bi bi-čete dejanske vlade zmožne, zagotoviti si Izvira, po-rJuarezu, 1{ čete dei I* i takojšnje nadzorstvo nad Vilmin njegovimi razbojniki, če se ame-r|ske čete umaknejo iz Mehike". Nagnilo je sledilo izjavi generalštabne-® "ačelnika Scotta, da bi morali srna-namen ekspedicije za izpolnjen, ,'zfco se posreči, razkropiti Villova 'dela, ali "bržko bi mogle čete dejan-(Carranzove) vlade odvzeti ameri-četam to nalogo." Gavirovi dokazi. Mi imamo zdaj dovolj čet na razlaganje," je rekel general Gavira drugim. "Če smo Villo lahko i.' ugnali v kozji rog, ko je imel še «00 mož, 100 topov in dovolj vojnih , potem nam to gotovo ne bo tež-0 danes, ko je njegovih pristašev sa-1110 še na stotine (?). Ampak obširno °2c»lje je, v katerem je treba operi-j11'. in mala krdela se tam laglje zate-in 'skrivajo, nego večja bojna Vendar upamo, da Villo, ker je ''"jen, kmalu dobimo v svoje roke. In F® se to ne zgodi, ne bo mogel brez "ravniške pomoči dolgo živeti." Villa mrtev? ^ generalom Pershingom na fronti, jtotom zrakoplova v Columbus, N. M., • apr. — Čeprav je splošno mnenje tukajšnjimi Mehičani, da je Fran-i1 fsco Villa xnrtev, pravi general Per.sh-% da bo verjel poročilu samo tedaj, najde truplo razbojnikcivo in bo Poinano nad vsak dvom. Zasledovanje Ville blizu konca. Paso, Tex., 11. apr. — Zasledova-Je razbojniškega poglavarja Ville bo k eJkone dokončano v oseminštiride-''■h urah, kakor pravi neko poročilo, °spelo semkaj danes. . rejeto poročilo pravi, da je nazna-j0,O.° smrti Ville razširjeno po vsej ^ n' Chihuahui in severnerrl Durangu, dočim še izdaleka ni potrjeno, je pričakovati, da dospe končna novica v nekaj dneh. Samo dvoji možnosti sta, ki ju smatrajo tu za resnični v sedanjem položaju: Ali je Francisco Villa mrtev in njegovo zasledovanje samoposebi končano, ali pa je daleč na jugu v osrednjem Durangu. Če je zadnje res, pravijo častniki, da se mora ves načrt kampanje generala Pershinga popolnoma predrugačiti, ali pa zasledovanje sploh opustiti. Nove žrtve. San Diego, Cal., 12. apr. — Po danes semkaj dospeli brezžični brzojavki je bilo v soseščini Guaymasa, Sonora, več Američanov po Villovih razbojnikih usmrčenih ali ranjenih. Brezžična brzojavka je bila odposlana pomorskemu uradu v Washingtonu in je imela posledico, da je križarka "Denver", ki je začasno zasidrana v San Blasu, takoj prejela povelje, odriniti v Guaymas in tam pričeti primerno po-zvedovanje. Napad na Sierro Majado. El Paso, Tex., 12. apr. — Villovo krdelo, broječe več sto, morda nekaj tisoč mož, je napadlo kraj Sierra Ma-jada, ki leži pet milj onostran državne meje coahuilske. Razbojniki so odnesli vse, kar je bilo kaj vredno, ter razdejali ameriško lastnino v vrednosti več tisoč dolarjev. Zviti Villa. El Paso, Tex., 12. apr. — Ko je izbrisal svoj sled z napačnim naznanilom, da je podlegel svoji rani in bil pokopan, je Francisco Villa, razbojniški poglavar, utekel v južne dele mehikan-ske dežele, tako se glase današnja poročila iz Juareza. Skriva se baje v Sierri Madri, dočim ga ekspedicijske čete iščejo in sicer na krivem sledu. Majhno odločeno krdelo vabi Američane pod Pershingom v krajino, kjer zasledovanca ni. Spopad s policijo. Cleveland, O., 11. apr. — Dva policista. -sta bila tukaj davi pretepena po kakih 300 stavkarjih pred tovarno'Cor-rigan, McKiney & Co. Policijska re-serva je bila poklicana, da razkropi hrupno množico. Dve osebi sta bili prijeti. Krepelci in kameni so tvorili napadno orožje. Mezdna doklada. Milwaukee, Wis., 10. apr. — Tesarjem, nakladalcem voznega blaga in 9,-000 drugim delavcem St. Paulske železnice je bila dovoljeni mezdna doklada \Vi centa na uro. ROJ ZA VERDUN SKRAJNO SRDIT, Branitelji francoske trdnjave odbili več ljutih napadov po zmage navajenih nemških četah. Lahi poraženi blizu Rive. Obstreljujejo mirne slovenske vasi za fronto ob Soči. Boji drugod. Berlin, 10. apr. (Brezžično v Say-ville, N. Y.) — Avstrijski vojni urad je danes izdal sledeče naznanilo o vojskovanju proti Italijanom: "V Goriškem okrožju je sovražno topništvo obstreljevalo kraje za av-stro-ogrsko fronto. Neki zrakoplov, ki je pristal blizu Lucinica, je razdejalo avstrijsko topništvo. Drugod ob fronti se nadaljujejo običajni topniški spopadi. "V Suganski dolini so Italijani zažgali Caldonazzo s svojimi izstrelki. Sovražni zrakoplovi so spuščali bombe na Rivo. "Ob cesti v Tonale se je sovražniku posrečilo, da se je ustanovil v nekaterih prednjih zakopih južno od Spe-ronza." Lah obstreljuje kraje za fronto. Berlin, 11. apr. — V danes iz Dunaja dospelem dnevnem poročilu avstro-ogrskega vojnega vodstva je rečeno: "V več odsekih je bil danes topniški boj živahnejši. Sovražnik je sistematično obstreljeval vrsto krajev ležečih za našo fronto. Bombardiral je De-vin, južni del Gorice, bolnišnico v Št. Petru in druge vasi na Goriškem; St. Kathrein in Ukve (Uggowitz) na Koroškem ter Levico in Rovered na Tirolskem. Boj se vrši blizu Rive." Ofenziva proti Italiji? Rim, 11. apr. — Avstrijci in Ogri pripravljajo veliko ofenzivo ob italijanski fronti, po semkaj dospelih-brzojavkah. Tozadeven sklep je bil sprejet na nedavnem vojaškem posvetu med nadvojvodo Evgenom in drugimi avstro-ogrskimi poveljniki. Velika števila vojakov so bila odposlana od rumunske meje na laško fronto in velike množine streliva tja prepeljane iz notranjosti dežele. Dunajsko poročilo. Berlin, 12. apr. (Brezžično v Say-ville.) — Kakor poročajo iz Dunaja, je avstro-ogrsko vojno vodstvo danes naznanilo: lei Pn Verdunu rabijo težke topo-Ve> kakršni so prosluli v začetku vojne. v - .. Kaze učinek strasnega strelja- * n gf ei11skimi težkimi topovi na trd- i Co (fort). . Mapa kaže, kako se L a '"'tka severno od Verduna o- okrog višin douaumontskili r b, s Jn° Unijo in linijo, kakor je bila 1 K*. ace" a a ujetnika. Lojze Kastrun piše z R. skega svoji sestri: Draga moja sestra' Najprej Te lepo pozdravim in tako rudi starše. Naznanim Ti, da sem prejel.tvojo kartico. Ne veš, kakšno veselje me je obšlo, ko sem dobil po dolgih sedmih mesecih sporočilo od doma, da -te še vsi zdravi in živi! Verjemi mi, ljuba sestra, da sem se jokal od veselja, ko sem videl, da so to vrstice, ki jiii je pisala Tvoja roka. Rekel sem in zdihnil proti Bogu: Sam ljubi Bog, Ti mi ohrani domače še nadalje! To me veseli, da ste le zdravi in da Vas bi še našel, ko bo dal Bog toli zaželjeni mir. Meni ni hudega; sem zdrav in ravno na tem mestu, kot sem bil od začetka, kar sem v ujetništvu. Spominjam se pa vedno še na naš 27. pešpolk. Še bi bil rad v sredi naših vojakov, da bi pobijal Laha. Tudi tukaj sem se dolgo branil, saj veš, da sem bil dvakrat ranjen, pa sem še imel korajžo. Ali zdaj je tako odločeno, da moram biti ujet. Vas doma pa prosim, ne žalujte preveč! Res imate že dva brata v boju razen mene, a prepričani bodite, da tako veli volja božja; saj gre za vero, dom, cesarja! Želim vsem skupaj, da bi ostali zdravi. Vojakov pozdrav domovini. Pozdravljam te, domovja raj! Naj proslavim krasoto tvojo! Spomin kaj rad hiti nazaj tja v domovino mojo. Ko zopet pomlad prihiti na zlato polje tvoje, naj zalo s cvetjem te krasi, oj ti, domovje moje! Izza planin mi zarja mila prav kot doma se priigra, a pred menoj je zemlja tuja, mi svet neznan je, brez srca. I11 ko večerni mrak prihaja, se hladna, mrkla noč stori; kako vojak naj mirno spi? Kje naj si posteljo dobi? A postelja je že odbrana, tam sred skalovja, vrh gora; odeja tudi mi je tkana, iz svetlih zvezdic vrh neba. Pozdravljam te, domovja raj! Naj tebi le moj trud velja, in Gospodarju vojnih trum, ki tam kraljuje vrh neba. France Ravnikar, desetnik. bil v "Domu" zopet koncert. Udeležiti se ga je smelo tudi prosto moštvo. Sli-čni popoldanski koncerti in večerne kinopredstave se na mobetajo vsak dan. Moj dragi, ne moreš si misliti, kako človeku prijetno de, ko po večih mesecih tega čudnega življenja v gorah, med enakomernim pokanjem pušk in razsajanjem granat zopet enkrat sliši vesele zvoke godbe! Kakor pomladansko solnce privabi iz zemlje milijone cvetk, tako nekam obudi lepa godba v otrpljem srcu milijon lepih spominov—obudi veselje do življenja! V eni zadnjih kartic sem Ti obljubil, da Ti opišem natančno naše zabavali-šče. Bodi! Velika, enonadstropna, lesena stavba je postavljena v obliki križa. Na sredi se dviga stolpič. V pritličju je velika dvorana z odrom. Zadaj in na straneh so hodniki. Lični stebri podpirajo strop. Strop in stene krasijo izžgane slike. Okenj je dovolj, izhodov kar pet. Na eni strani dvorane je knjižnica, na drugi kantina. Pri prvi se dobi krepčila za dušo, — pri drugi za telo. Ako Ti omenim, da je pri drugi vedno bolj dren, kot je prvi, boš gotovo verjel. Po celi dvorani so postavljene mize, pri katerih komot sedi do 500 mož. Že iz tega kratkega popisa lahko spoznaš, da se naše zabavališče lahko kosa z marsikakim "društvenim domom" tam po deželi. Mislim, da v tem času marsikako društvo na kmetih počiva... Nič čudnega! Večina članov je na bojišču. Zdravstvuj! Tvoj Janko. s polnim zaupanjem na zmago in s trdnim pričakovanjem, da se vrnem. Boben poje in zastava v boj krvavi že vihra. Smrt me čaka ali slava; — Srce mi ne trepeta. Ne, nič se ne strašim; čutim se močnega dovolj, da vršim svojo dolžnost, s hladnostjo slovenskega junaka čakam trenutka, ko bo treba zgrabiti za moril no orožje. Z Bogom znane mi vasice, dragi moj domači kraj! Z Bogom ljubljene sestrice; bratec, roko mi podaj! Dragi brat! Ljubljene sestre! Tudi od Vas se moram posloviti — morda za vselej. Težko mi je, da Vam o-sebno ne morem podati še enkrat desnice; živo čutim v tem trenutku, kako bridka je ločitev; toda upanje 11a srečno svidenje me tolaži. Odhajam, kamor so odšli že tisoči in tisoči; a — koliko jih je, ki se ne bodo" vrnili nikdar! Koliko je ie grobov ob bojiščih — in koliko je grobišč, ki čakajo nas! Dolžnost mi veleva, da se Vam v IZ LAŠKEGA BOJIŠČA piše z dne 5. febr. praporščak J. M. svojemu prijatelju: Dragi! Lep, pom-ljiv je bil včerajšnji dan za naš polk! Slovesno smo praznovali naš "polkov-ni praznik", spomin 4. febr. 1915 na Kastelik vrhu. Obenem je bilo včeraj otvorjeno zabavališče, o katerem sem Ti že poročal, da ga gradijo tu v našem selišču. "Naš dom" lahko imenujemo po pravici to veličastno stavbo, ker tu notri bodo našli vojaki, ki pridejo sem doli na odpočitek, ob pro stih večernih urah primernega duševnega razvedrila ob zvokih godbe in petja, pri kino-predstavah in v knjiž nici. Poslopje je bilo za včerajšno slavnost zunaj in znotraj primerno okrašeno. Velikanska dvorana, ki itna prostora za 1000 ljudi, je bila prav o-kusno dekorirana; da, zlepa nisem videl tako lepo dekorirane dvorane. Morda Te bo zanimalo, ako Ti napišem par stavkov o slavnosti sami. Do-poludne ob 9. uri je bila v "Domu sv. maša. Prostorna dvorana je bila polna moštva in častnikov. Med sv mašo sta se vrstila godba in petje Bil sem zadaj na koru med pevci. Pogled po okrašeni dvorani, pogled skozi ovenčane stebre na ličen oltarček gori na odru in na zbrano množico, se mi je zdel veličasten. Veličasten je bil posebno trenutek, ko je po sv. maši zasvirala godba in ko je iz par sto grl zadonela cesarska pesem! — Popolu-dne ob 2. uri je pričakovalo častništvo in moštvo zunaj zabavališča visokih gostov. Po prihodu istih se je dvora-rfa napolnila do zadnjega kotička. Slav nost se je pričela... Vrstili so se pozdravni in slavnostni govori, godba in petje. Krasen je bil poetičen prolog ki ga je zložil in govoril g. kurat T . • Godba je svirala dovršeno. Poleg slovenskih pesmi "Domovini" i«1 dom med bojni grom", sta se peli tudi dve nemški. S "cesarsko himno" i« trikratnim slava-klicem smo pozdravili ljubljenega vladarja. V najlepšem spominu gotovo ostane ta dan vsem udeležencem. Danes popoludne od 3. do 6. ure je Dragocene obleke. Razkošnost v oblekah, ki je došla do vrhunca, vendar ni tolika, kot je bila nekdaj. V starih, dobrih časih se je porabilo mnogo več; cela imetja in bogastva so se dajala n. pr. za kako paradno uniformo. Znano je, da je neka obleka Henrika III. veljala 150,000 fr. Vojvoda bughingamski je imel 27 o-blek, katerih vsaka je veljala 35,000 frankov. Pri kronanju Karola I. je nosil ta vojvoda haljo, ki je bila vredna pol milijona. — Obleka, v katero je bil Ludovik XIV. leta 1669. oblečen ko je sprejel turškega poslanika, je bila od nog do glave posuta s dragocenimi kamenji in prevezana z zlatom v vrednosti 14 milijonov frankov. Ko so vojske, za časa njegovega vladanja, izpraznile državne blagajne, se je moral odločiti da živi skromnejše, in se je zadovoljil ob prihodu perzijskega poslanika z malo bolj skromno obleko, vredno 12 milijonov frankov. Na dvoru Ludovika XV. smatralo se je, da se ne sme nositi obleka, ki bi bila vredna manj kot 6000 frankov. Vojvoda krojski je imel pri neki ženitnini obleko, vredno 30,000 frankov, a ob priliki kronanja Ludovika XVI. obleko za 40,000 frankov. Na dvoru Frana I. je bila navada, da se je ena obleka kakor tudi čevlje obleklo samo enkrat. Pod Ludovikom XIII. so plemiči na dvoru menjavali po večkrat na dan svoje široke ovratnike iz čipk in svile, in vsak tak ovratnik je veljal po šest do sedem tisoč lir. Tudi ženske obleke so bile zelo drage. Tako kronika bilježi, da je bila 1. 1375. kupljena neka ženska obleka za 13,000 funtov. Hčer Henrika II. Elizabeta, je oblekla vsako obleko samo dvakrat. Takrat so se nosile obleke, preprežene z zlatimi žicami in zlatimi vrvicami. — Iz tega ledi, da so v srednjem veku velikaši potrošili več za obleke, kot danes naj-razkošnejši ameriški milijonarji. Plače poslanikov. Angleški poslaniki v Parizu, Beroli-nu, na Dunaju, v Rimu, v Peterburgu imajo po 163,800 do 210,000 K letnih dohodkov ter stanujejo v lastnih po-slaniških palačah. Francoski poslaniki dobivajo letne plače 112,320 do 178,-200 K in prebivajo v palačah, ki so last ali pa samo v najemu francoske republike. Avstro-ogrski poslaniki imajo 145,000 do 210,600 K letne plače, ruski 149,760 do 178,200 K, italijanski 102,960 do 112,320 K. Ameriški poslanik v Parizu ima na leto 81,900 K, angleški 210,600 K ip prosto stanovanje v angleški državni palači. Nemški poslanik v Peterburgu dobiva letne plače 175,000 K ter stanovanje v palači, ki je stala 2,600,000 K. Angleški poslanik v Berolinu ima letno 210,600 K in stanovanje v palači, ki jo je leta 1814. kupila angleška vlada za 622,080 mark, a ki jo cenijo dandanes na 7,000,000 kron. nas spremlja ves dan in ovira v našem dnevnem opravilu. Očividno je, da naš ustroj ni v redu in je dobro, zanesljivo krepilo potrebno, ki odstrani vzrok in nas usposobi, da se vrnemo k svojim dnevnim dolžnostim osveženi in izpočiti. Kadarkoli se pojavijo prvi znaki tega čuta utrujenosti, ne odlašajte zauživati Trinerjevo ameriško zdravilno grenko vino. To zanesljivo zdravilo prežene iz vašega ustroja pline, ki bi vas utegnili polagoma zastrupiti in vam podkopati moč; pomore vašim prebavilom, da primerno opravljajo svoje delo, in usposobi vaše telo, da posname iz uživane hrane kar največji znefcek energije. V lekarnah. Cena $1.00. Jos. Triner, izdelovatelj, 1333-1339 S. Ashland ave., Chicago. * * * Kadarkoli potrebujete linimenta, ho-četedobrega, ki je koristen v vsakovrstnih mišičnih bolečinah, oteklinah itd. Triner's Liniment je zanesljiv in izdaten. Glejte, da ga imate vedno pri roki v času potrebe. Cena 25c in 50c, po pošti 35c in 60c. — Adv. . Zahvala. Spodaj podpisani se najiskrenejse zahvaljujem slavni Družbi Sv. Družine za hitro in točno izplačanje smrtmne za mojo pokojno soprogo, ki je pred nekolikimi dnevi v Gospodu zaspala. Prejel sem vsoto $250.00 v pokritje vseh zahtev glede imenovane smrtmne- Priporočani slavno D. S. D. vsem rojakom za obilen pristop, ker ne vemo ne ure ne dneva kdaj bomo rabil' podpore za bolezen lai smrt. Joliet, 111., 10. aprila 1916. Nich. Jurjevich. Zahvala. Slavnemu društvu sv. Cirila in Mf" toda št. 8 K. S. K. J. izrekam tem potom iskreno zahvalo za hitro izplačuje smrtnine po mojem pokojnem s°' progu Louis Kalčiču ter obenem Prl' poročam omenjeno društvo vsem rojakom in rojakinjam. Joliet, 111., 11. aprila 1916. Vdova Frances Kalč"' Kinematograf za otroke. Kakor poročajo iz Kodanja, so tamkaj osnovali posebno kinematografsko gledališče, ki prireja predstave, primerne mišljenju in čustvovanju otrok. Da more kinematograf izhajati tudi s takimi predstavami, je dokaz to, da je omenjeno kinematografsko gledališče od svojega početka vedno nabasano polno. Kakor poročajo, hočejo poizkusiti z napravo enakih kinematografov tudi na Švedskem, da se obvaruje na ta način mladina pred pogubnimi vplivi večine kinematografskih gledališč. Na Švedskem celo upajo, da bo do dobili v ta namen podporo celo od države. Čut utrujenosti. Včasih se nam zdi, da nam je ponoč-ni počitek prav malo koristil, da smo tako utrujeni zjutraj, kakor smo bili, ko smo šli počivat. Ta čut utrujenosti a Mr. Clemens Raducha, 324 Palmer St., Detroit, Mich., je rabil Severo-to Zdravilo za obisti ill jetra ko je imel obistno nepriliko ter nam je pisal: "Bil sem bolan več kot eno leto in pol. Potem sem izvedel o Seve-rovem Zdravilu za obisti in jetra ter sem bil olajšan. Radi tega lahko priporočam to zdravilo vsim, ki trpijo vsled obistnih neprilik." S s s a a Kadar vas hrbet boli a a a a a a a a a a a a a a iščite vzrok. Mogoče je, da ga povzroča kaka obistna neprilika in zato rabite Severa's Kidney and Liver Q ___ ■ (Severovo Zdravilo za obisti in jetra) ki KPlllPflV vas bo spravilo na pot k zdravju. Rabi IIwIllwMW se naj v slučajih vnetja obisti ali mehur-ja, zadrževanja ali puščanja goste vode, oteklih nog in bola v hrbtu katerega povzročajo obistne nepri* like in v slučajih zlatenice ali kislega želodca. Izkazalo se je tudi kot zelo uspešno za odpravo močenja postelje pri otrocih- K Sk se poniwafi' tudi Pojavlja med časom obistnih neprilik in da se BJ AlM|J«IVa pomaga zdravljenju, naj se rabi tudi S£VERA'S BALSAM S g OF LIFE [Severov Življenski Balzam] kateri je že večkrat gj g izkazal svojo vrednost v zvezi s Severovim Zdravilom za obisti in jetra. Cena Severovega Zdravila za obisti in jetra: 50c a $1.00. Cena Severovega Življenskega Balzama: T3c. a a_ Vprašajte vašega lekarnarja za Severove Pripravke. Ako vas ne more založiti, na-- - ročite jih od nas. W. F. SEVERA CO., Cedar Rapids, Iowa g A. Nemanich, St. A. Nemanich, Jr> Chicago Phone 2575 A. Nemanich & Son BANK Real Estate Insurance Loans Renti^ i V lastnem domu 1002 N. Chicago St., Joliet, 111. Sprejemamo vloge in jih obrestujemo po in jamčimo absolutno varnost. Kupujemo in prodajamo zemljišča v mestu in na deželi. Zavarujemo hiše in pohištva proti ognju, nevihti (tornado) ali drU gi poškodbi. Kupujemo in prodajamo, ali posojujemo denar na Steel Stocks. Pošiljamo denar na vse kraje sveta po dnevnem kurzu. Posojujemo denar na zemljišča in hiše. Izvršujemo terjatve in poslujemo kot administratorji, varuhi, ko11 zervatorji ter v vseh enakih zadevah. Iz malega raste velikot Resničnost tega pregovora je neovrgljiva. Ako želite imeti ** starost, začnite hraniti v mladosti. Mi plačamo po 3 %—tri od sto—3% ali P* na prihranke. Z vlaganjem lahko takoj začnete in to aH osebno pismeno. Vse uloge pri nas so absolutno varne. Naša banka Je nadzorstvom zvezne vlade. Mi imamo slovenske uradnike. The Joliet Nation®' Bank JOLIET, ILLINO'5 Kapital in rezervni $400,000.00. J IZ STARE DOMOVINE. J KRANJSKO. .J — Darovi iz Amerike. Iz seje ljubljanskega občinskega sveta dne 7. marca 1916 poroča '"Slovenec" med drugim sledeče: Župan dr. Tavčar navaja razne došle darove, med njimi Slovenski dobrodelni klub v Jolietu (predsednik Fran Skole) kot čisti dohodek "Prizoritve "Desetega brata" za ranjene vojake 517 K. — Rdeči križ Ljub-'iana v New Yorku (tajnik Josip Pav-'■e) zbirko tamošnjih Slovencev za slovenske ranjence in invalide 800 K. Dvor Baraga reda katolišk ihborštnar-Jev (Order of Foresters) (slovenski oddelek) v Clevelandu za najbolj bed-ne slovensko-goriške družine 760 K. Vsem gospodom sem se zahvalil in se 'Zroče darovi svojemu namenu. ' ~~ Za varnost. Sporazumno z etap-•»m poveljstvom je c. kr. deželni predsednik baron Schrwaz v Ljubljani iz-, dal varnostno svarilo in opomin, kako ravnati, če bi se zopet pojavili nad Westom sovražni letalci: 1. Bližanje 'etalcev se bo naznanilo s strelom na Ljubljanskem gradu; obenem se bo °n_di na stolpu obesila ponoči rdeča 'uč, podnevi rdeča zastava. 2. Občinstvo se mora v tem slučaju podati ta-kpj na varno. 3. Izstrelkov ne sme n'hče pobrati ali odnesti. — Plat zvona. Ker je določeno, da J*0 sedaj v Ljubljani dohod sovražnih etalcev naznanjal strel, se je ukazalo, da se bo v slučaju požarja zopet bil Plat zvona po vseh cerkvah, osobito v Nižini ognja. Na stroške mestne občine ljub-Janske je bil pokopan šolski učenec Stanko Zvršen, ki mu je nit življenja .^trgala bomba laškega zrakoplovca. "Ogreba se je udeležila deška mladina Jubljanskih šol pod vodstvom učiteljeva. Voz, v katerem je bilo položeno mlado truplo, so peljali štirje konji. ~~ Lavorov venec. Deželni odbor Sanjski je dovolil 1000 K, da se nabavi železen lavorov venec, ki bodo na njegovih listih vrezana imena kranj skih junakov iz sedanje vojske. Venec 1)0 visel med venci drugih dežela na ^•nanjih vratih cesarskega dvora na Dunaju. Naklada na pivo. Deželui odbor kfanjski je v seji dne 23. februarja slc'enil, da se deželna naklada na pivo ^ letu 1916. izjemoma zviša od 4 na 8 kron. Popis gov. živine in prašičev. Da ,Se dobi jasen pregled, koliko je živine "J Prašičev v deželi, je c. kr. deželna ada za Kranjsko odredila popis živi-Ile Po stanju z dne 6. marca 1916. Ta p°sel so v Ljubljani izvršile tri komi-jjJe- Na Barju, to je v Črni vasi, na 0v'ci in Havptmanci ter Karolinški gemIji_(od št. 24 dalje) kakor tudi v P- Šiški se je popisovalo od hiše do se. V pravem mestu s predmestji, alJe z Dolenjsko cesto ter Hradecke-vasjo pa se je popis vršil dne 6. in ■ marca vselej od 8. zjutraj do 2. ure !J°Poldne v mestni posvetovalnici na ma8istratu. Odlikovanje. V priznanje zaslužil83 t'e'ovanja v prid Rdečemu križu " Podelil Nj. c. in kr. Visokost nad- ^°Jvoda Fran Salvator g. Franu Jera- • vratarju v deželnem dvorcu, bro-asto častno medaljo Rdečega križa z Jno dekoracijo. • y~7 Odlikovanja pri 27. dom. polku, ^^jaški zaslužni križec 3. vrste z voj-dekoracijo je dobil stotnik Josip j rasek. — Srebrno hrabrost svetinjo j; Vrste sta dobila kadeta Sigismund ^'jstner in Anton Gaspari. — Srebrno cU °.Stno sveti"j° 2- vrste Je Jol:)il ,j;«nik Anton Strumbelj. — Brona- 'lrabrostno svetinjo so dobili: pod- niuet.nika Jak°t> Kofolj in Peter Peč- b ' ,nfanteristi Anton Slivnik, Alojzij And1"-61, Franc Mihe,ič' Ivan Kurent, ka i Kovačič in Anton Trsoglav, l't Miroslav Motka in enol. prost. rednik Miroslav Kaiser. Polk 'kovanja Pri 27- črnovoj. peš-t|, • Nemško vojno zaslužno sve-S? dol>il': štabni narednik Anton tiri"' čet0V0(1ia Josip Kren in infan-st Avgust Tossi. I)raginjske podpore ljudskošol-pre,)|U ln Ineščanskemu učiteljstvu. Na °db (*e*e'ne£a glavarja je deželni sklenil draginjske podpore v So V !Zmeri in enakem obsegu, kakor e ^Plačale oktobra 1. 1915. m^",.^aKotovitev letošnje paše in kr-redlj ,'ener Ztg." prinaša vladno na-19]5°' kl lansko naredbo z dne 6. maja «avi ° za^ot°vitvi paše in krme ob->HinjJ'1 tudi za letošnje leto in jo sprc- Wni ••am° v toliko' da ilnai0 žetvene 1. t)1's!Je seznam zemljišč predložiti do iunjj®Ja' Posestniki pa morajo do 15. ^-'fuati, da sami rabijo svoja stre; 7'allva,a slovenskim bolniškim ska d Prejel je "Slov.": Slovcn-tUUi >ta. vedo' kaj v°iska- Zat0 Prija ravnaJO z nami po bolnišnicah s«m in let)°- 2e na soški fronti ^Poznal požrtvovalnih slovenskih deklet, še bolj pa potem v bolnišnici v Ljubljani. Izkusil sem sam na sebi in videl na drugih, kako lepo, potrpežljivo ■ in neutrudno strežejo slovenske strežnice in usmiljene sestre ranjenim in bolnim vojakom. Velikokrat sem vzdihnil sam pri sebi: Sam Bog vam bodi večni plačnik! Slovenski vojaki ne bomo nikdar pozabili vaše dobrote in vašega požrtvovalnega dela, s katerim ste nam lajšale in nam še lajšate naše trpljenje; do smrti vam bomo hvaležni. Ve žene in dekleta pa, ki ste ostale doma, ne pozabite isvojih dragih v vojskini službi, pišite jim pogosto in pošiljajte jim poštene slovenske liste in knjige. S tem jim storite neprecenljivo dobroto. Ko bomo pa z božjo pomočjo in z združenimi močmi premagali vse sovražnike in se zmagoslavno vrnili domov, tedaj nanl pripravite šopke in vence, ki smo jih in bomo jih še pošteno zaslužili. Bog z vami in z nami! Anton Bezjak iz Sv. Antona v Slov. Goricah. — France Nemec mrtev. Kakor da bi bil slutil svojo bližnjo smrt. Dne 10. dec. piše svoji materi v Dob pri Domžalah: "Ne žalujte preveč za menoj! Če bo božja volja, pridem domov; če mi je pa Bog namenil, da bom moral dati svoje mlado, cvetoče življenje za domovino, se pa vidiva ta mgori, kjer bo vedno mir. Sedaj pa Vam podam svojo desno roko v slovo in Vam zakličem: Z Bogom! Z Bogom! Na svidenje nad ezvdzami!" Ni še poteklo lansko leto, do dobi mati pismo, pisano s tujo roko, ki ji naznani, da se je Francetova slutnja uresničila. — Zvon sv. Martina je tudi Tebi zapel zadnjo pesem, France! Kolikrat smo bili skupaj v društveni sobi, pri igrah. Bil si član društva ne samo po imenu, ampak po delu. In uprav delavnih članov nam tako manjka! Ljubil si svojo domovino. "Iz srca rad grem v boj za domovino in želim, da se enkrat zmagoslavno vrnemo domov." Tako mi pise's z bojnega polja. Vrnil si se, a ne domov, ampak iz zemeljske tujine si se preselil v svojo pravo domovino, kjer se zopet vidimo. — Franc Podlogar mrtev. Na ruskem bojišču je padel ta vrli mladenič iz Dolske župnije. Mladi Franc je bil med najmlajšimi vojaki pri 17. pp. Silno hud udarec je bila njegova smrt za vse domače, zlasti za starše. Toda — klicala ga je domovina na brambo, p;i klical ga je tudi Bog, ki ga je ljubil. — Na konju črnogorskega - kralja. Ko >o naši zasedli Lovčen, je zasijal žarek veselega upanja tudi vojakom, ki so bili v črnogorskem ujetništvu. Med njimi je bil tudi Slovenec Franc Pikon z Dobrave. Ob potopu ladje "Zenta'' si je rešil življenje s tem, da je plaval 100 ur daleč po morju do črnogorske obale. Tu je bil pridržan kot ujetnik. Ko so Črnogorci bežali iz Lovčena, so zasedli on in še dva druga tovariša konje črnogorskega kralja v Podgorici in bežali v noči proti Cetinju, kjer so bili že naši vojaki. Konje so izročili poveljniku. Pikon je prišel v Pulj in dobil 14 dnevni dopust. — "Odstopil je od županstva občine Trebeljevo, ki obsega župnije Prežga-nje, Janče in Stango, župan Jožef Gale. Celih 23 let je kot župan neumorno deloval v blagor občine, ter nastopal vselej odločno kot mož katoliškega mišljenja in življenja. Bil je silno vesten na korist občine, tako da ga je prisilila, da je odložil župansko čast. Za župana je sedaj izvoljen Anton Štrumbelj, ugleden posestnik iz Velikega Trebeljevega. — Dober kruh. V Ljubljani pečejo sedaj kruh iz zmesi, v kateri je peti del koruzne moke, vsa ostala je pšenična. — Častni meščan škofjeloški. Občinski odbor v Škofji Loki je imenoval soglasno okrajnega glavarja v Kranju, g. Fr. Schitnika — zaradi mnogih zaslug v prid mestu — častnim meščanom. — Davek na žganje. Državni zakonik objavlja cesarsko naredbo, ki vnovič zvišuje doklado k davku na žganje in sicer za 40 vin. pri litru. — Nove krone pridejo v promet. Namesto sedanjega cesarskega orla bodo imele novi mali avstrijski grb, za Ogrsko kovane krone bodo pa nosile ogrski grb. — Nesreča. V Ljubljani je voz električne železnice povozil na mestnem trgu dečka Karla Garbajs. Kolo mu je odtrgalo nogo. — Nesreče. Sprejeti so bili v bolnico Usmilj. bratov v Kandiji sledeči ponesrečenci: Jože Ozimek, posestnikov sin iz Gor. Podšumberka. Zlomil si je desno nogo v stegnu. — Anton Novak, premogar na Mirni. Zlomil si je levo nogo v stegnu. — Zvonomir Vitek, učenec ljudske šole v Mokronogu. Zlomil si je levo nogo v goleni, ko se je sankal na snegu. — Janez Go lob, posestnik na Srebrničah, se je po nesrečil pri krožni žagi. Žaga mu je prerezala palec in dlan do sredinca na desni roki. — Obžgala se je. Marija Šterk iz Staregatrga pri Črnomlju je 15. febr. t. 1. prižgala svetilko petrolejko zraven postelje. Ta se ji je prevrnila in vžgala se je postelja. Šter, katera je ležala v postelji, je zadobila opekline in je vsled teh umrla. ■ — Škocijan pri Mokronogu. Naša hranilnica je zaključila svoje račune za 1. 1915. Ti izkazujejo 410,447 K 9 vin. prometa. Vložilo se je 93,313 K 27 vin., vrnilo pa 49,967 K 40 vin. Rezervni zaklad je narastel na 10,100 K. Pa dasi je bilo toliko denarja vloženega in vrnjenega, vendar ga je še prav veliko med ljudstvom. Še vedno se dobe namreč nekateri zlobneži in ne-vedneži, ki ljudi hujskajo zoper hranilnice, češ, da denar v njih ni varen, da ga sploh ne sprejemajo več, da bodo morali celo vlagatelji hranilnicam plačevati, da bodo iste sprejemale njih denar itd. itd. In takim hujskačem, pa kakemu vražarskemu ženišču, ki vedežuje in prerokuje prihodnje reči o vojski, o vojakih, o padlih, ujetih itd., takim se tako zvesto verjame, da bi človek ne mislil, da živimo v 20. stoletju. O koliko je še lahkovernosti in prazne vere med ljudstvom! Denar po hranilnicah je popolnoma varen; mogoče je le, da bodo morale hranilnice vsled tega, ker je preveč denarja, znižati obrestno mero za vloge, pa vkljub temu bo denar še vedno boljše in varnejše spravljen po hranilnicah, kakor doma. — Vače. Najlepše poslopje na trgu Vače je danes šola in kaplanija, ki je pod skupno streho. Leta 1903. je pogorelo. Kaplanija se je temeljito pogasila pri požaru šele enajsti dan, pa se je potem šele enajsto leto popravila. Šola se je kmalu razširila in pozidala ter plačala že koncem leta 1914. Kaplanija se je konečno popravila 1. 1914. z 20 odstotno naklado za dve leti. Ker pa je za domačo občino trg Vače pobrala davkarija pomotoma za 1. 1914 in 1915. namesto po 20 odst. vsakikrat po 40 odstotkov, zato ima občina Vače iz 1. 1915. tisoč kron preostanka, ki se porabijo za 1. 1916. Vsled tega ima letos samo po 20 odstotkov občinske naklade. — Iz politične službe. Prestavljeni so bili okrajni glavar Friderik Ma-thias iz Krškega k okrajnemu glavarstvu v Radovljico', deželnovladni tajnik Pavel Svetec iz Litije k okraj, glavarstvu Krško in okr. nadkomisar Hugo Hofbauer pi. Hohenwall iz Ljubljane k okrajnemu glavarstvu v Litijo; obenem se jim je izročilo vodstvo navedenih uradov. ? — Ponesrečil je težko pri rezanju sena in slame Martin Pire, posestnik iz Matenje št. 28 pri Ljubljani. Sla-moreznica mu je odtrgala štiri prste desne roke. Poškodovanec se zdravi sedaj v deželni bolnici. — Skočila je z okna prvega nadstropja 37. febr. zjutraj Jožefa Teram, 26 let stara služkinja pri ravnatelju v kemični tovarni v Mostah, stanujoča istotam. Pri padcu si je zlomila desno nogo ter se težko poškodovala čeljusti. Poškodovanko so takoj prepeljali v deželno bolnišnico. Baje se je že pred par dnevi čudno vedla ter je dejanje storila najbrže v hipni zmedenosti. — Umrl je 27. febr. v deželni bolnišnici Anton Fiala, jetniški paznik, v starosti 70 let, .... - ŠTAJARSKO 1 det 3. gor. top. p. Oton Wernitschnigg. — Bronasto hrabrostno svetinjo so dobili: topničar (častniški Sluga) 4. trd. top. bat. Anton Lavrenčič; desetnik Čičigoj Mihael pri 9 cm bateriji v Tullnu; desetnik 11. drag. p. Frančišek Pavlica. Železni križ prve vrste je dobil generalni major dr. jur. Karel Bardolft. —Pohvalno priznanje se je izreklo nad. stražmojstrom: Ignacu Dobnikar, 12. dež. orož. pov.; Bogomiru Einspie-ler, Viljemu Wiedmann, Francu Vovk, Francu Ladinek in Jakobu Kačičnik, vsi pri 6. dež. orož. pov. — Srebrno hrabrostno svetinjo 1. vrste so dobili: nad. straimojster 12. dež. orož. pov. Anton Smrekar; finančni višji nadled-nik Ivan Mervič prideljen 7. dež. orož. pov.; nad. stražmojstra Alojzij Toni in Martin Lorbar, oba pri 12. dež. orož. pov. — Srebrno hrabrostno svetinjo 2. vrste je dobil nad. stražmojster 7. dež. orož. pov. Anton Pogačar. L KOROŠKO. j — Božja kazen. Stotnik Sporer je sporočil nekemu koroškemu župniku, da so nekaj naših vojakov presenetili plazovi. Na pomoč poslano moštvo je pa laški izdajalec napadal in obstreljeval, žal ne brez uspeha. Vrli naši akrnjski vojaki so pa kljub temu vršili samaritansko delo in rešili vse zasute može, razen enega. Božja kazen je pa Lahu sledila za petami. Nanj so se vsuli veliko hujši plazovi, kot na naše; pokopali so mnogo ljudi, ki jih pa niso rešili, ker so mislili, da smo tudi mi tako brezvestni, kakor oni. C PRIMORSKO. J generalnemu majorju Jožefu Breit in njegovim postavnim dedičem ogrsko plemstvo s pridevkom "pl. Doberdo". — Umrl je v Ajdovščini krošnjar Lovro Barčar iz Selc pri Batnjah. — Cene živil v Trstu, 29. febr. Koruzna moka 76 vin., fižol 96 vin., kava 4 K 40 vin., bela moka' (0) 1 K 20 vin. kilogram. Olje 7 K 60 vin. liter. HRVATSKO. — 51 odvetnikov je bilo poklicanih v vojaško službo od početka vojske do zadnjega decembra 1915 — samo na Spodnjem Štajerskem. — V črevljarski zadrugi (mirenski) Vrbovcu na Štajerskem je zaposlenih okoli 300 oseb, v okolici pa živi kakih 800 ljudi iz Mirna, Orehovelj, Rupe, Peči, Bilj in Vrtojbe. V Vrbovcu so otvorili slovensko šolo, ki vanjo pohaja 80 slovenskih otrok. Zadruga izde la800 parov črevljev na dan. — Dvojno odlikovanje dijaka-voja-ka. Dijak graške realke Polz je bil pri Sv. Mihaelu težko ranjen in odlikovan z veliko srebrno svetinjo. Zato so hrabremu mladeniču na slovesen način izročili zrelostno spričevalo. Zbrali so se učenci višjih razredov realke, ves profesorski zbor z deželnim šolskim nadzornikom in starši odliko-vanca. Njegov profesor je imel nagovor, V katerem je poudarjal, da je mladi junak na hribu Sv. Mihaela sijajno prestal maturo. — Odlikovanja. Srebrno hrabrostno svetinjo 2. vrste so dobili: rač. podčastnik 22. dom. polj. havb. div. Karel Seljak, čmovojnik 157. črnovoj. bat. Ivan Oprisnik in tit. ognjičar 5. pozicijske baterije Oskar Srebernig. — Bronasto hrabrostno svetinjo so dobili: desetniki Hubert Tome, Franc Maj-lienič in Franc Mraz, infanteristi Jernej Komšak, Miroslav Ferčko in Karel Fras, vsi pri 153. črnovoj. bat.; tit. četovodja Josip. Gregorič in infanterist hrane Rustja, oba pri 27. pp.; desetnik 157. črnovoj. bat. Feliks Ogris; desetnik 22. dom. polj. havb. div. Ivan Pod-javoršek. — Nemških "Kazin" ne bo več. Kazina je namreč za nemški jezik tujka, zato so Nemci po nekaterih mestih "Kazine" prekrstili v "Deutsches Volkshaus". — Odlikovanja. Srebrno hrabrostno svetinjo 2. vrste je dobil rez. ka- — Največja nevarnost. Nedavno smo čitali: "Predmestno žensko barab-stvo, ki ne moli, ne posvečuje nedelj in praznikov, se lepo oblači pa dobro je in pije, ki ima za plačilo na prodaj vse, tudi zdravje, je za sedaj tu v fronti in v zaledju pač naša največja narodna nevarnost." —• Vojska — je šola. Dopisnik iz Gorice je zapisal v "Slovencu" tudi tole tožbo, ki naj bi odprla oči osobito oblastnikom in javnim činiteljem: "Vojska je huda šola, v kateri se bomo radi aH neradi morali marsičemu privaditi in marsičesa odvaditi — posebno mi moški! Poudarjam: moški! Nasploh sicer našemu ženstvu ne smem in ne morem očitati ničesar, glede velikega dela naših žen in deklet moramo reči: klobuk z glave pred njimi in vsa čast jim! Pa veliko, veliko jih je, ki ne delajo ravno časti svojemu spolu. Posebno tu v G. To vprašanje je eno najžalostnej-ših poglavij življenja tu blizu fronte. Kdor ima oči odprte in vidi to in ono, mora z žalostjo zaklicati: Kam plo-vemo? Kaj bo iz tega, če pojde to tako naprej in če merodajni činitelji pravočasno z vso odločnostjo ne posežejo vmes, da se kuga med našim ljudstvom ne razpase. Človeka mora to bolj boleti, nego vse drugo po vojski povzročeno razdejanje. In kako razlagati take odredbe, kakor je n. pr. bila menda izdana za T. v naših gorah. Večina ljudi mora proč, le dekleta smejo ostati, ker so potrebna kot perice .. . LTpam, da morda vendarle, ta stvar ni resnična; če je pa — potem je to več kot žalostno! — Iz Gorice, dne 23. februarja. Vreme je deževno in hladno. Nekaj ulic v mestu je kakor izumrlih: Morelli, Korzo, Tržaška, Placuta. Ponoči ni slišati v mestu najmanjšega glast^ — Danes proti večeru je slišati od daleč neprestano gromenje topov. — V neki hiši v Vrtojbi je vojak za šalo kazal domači 171etni hčeri revolver; orožje se je po nesreči sprožilo in dekle je padlo vpričo starišev in drugih domačih smrtno zadeto na tla. V par tre-notkih je bila mrtva. Vojak se je ves prestrašen takoj sam javil predstojnikom. — Radi pomanjkanja krme so kmetje prisiljeni prodajati zadnjo živino; teleta so po 3 krone, voli po 2 K in krave po 1 K 80 vin. kilogram žive teže. — Danes popoldne so močno padale granate proti Kromberku, a dosedaj ni znana nobena nesreča. Ar-tiljerijski boji se nadaljujejo. — 24. februarja. Celo noč in dan je deževalo in so gromeli topovi. Proti večeru je ogenj polagoma pojenjaval in končno je postalo prav mirno. — V Št. Andrežu, ki šteje 315 hiš in je oddaljen od Gorice le 5 minut, stanuje , še 15 družin, skupaj 75 oseb. Vštete so tudi štiri družine z Mirenske ceste, ki spadajo v štandrežko občino. Ena teh družin — Ludman — ima še gostilno odprto ("Pri vipavski železnici"). Nepoškodovanih hiš v Štandrežu je še 25. Najbolj vztrajen je posestnik Peter Budal, ki se še ni ganil od doma, dasi je komaj 100 m oddaljen od strelskih jarkov. On je že tudi svoje njive obdelal, na katerih ima največ krompir in špargele. On edini ima še par volov v vasi, tako da pomaga še drugim z njimi obdelati zemljo. — Dež in gromenje topov. Posebno po polnoči in proti jutru so v enomer peli naši topovi in na vse zgodaj je bilo videti krog sto laških ujetnikov, ki so jih naše straže vedle skozi mesto proti Št. Petru; vmes so bili že tudi prav stari Italijani. Drugače nič novega. — "Pl. Doberdo". Cesar je podelil — Grof Pejačevič, bivši hrvatski minister, ki se je nahajal ves čas, odkar se je pričela vojska, v francoskem u-jetništvu, je bil sedaj zamenjan in se je vrnil v svojo domovino. Pripoveduje, da je na Francoskem vse razpoloženo za mir, da pa Anglija ne miruje in tira svoje zaveznike v nadaljno bojevanje. — Hrvatski umetnik na fronti. R. Frangeš-Mihanovič, znameniti hrvatski kipar, je bil s profesorjem Ivekovi-čem že drugič na jugozapadnem bojišču. Po zahtevi hrvatskih mest, ki so vojskovodjo generala pl. Boroeviča izvolila za častnega meščana, je izdelal reliefno doprsno podobo Boroevičevo v naravni velikosti. Podal se je s svojim tovarišem tudi v Gorico, kjer si je ogledal pobliže vojaško življenje, trans porte, podrtije, in na stotine pisanih slik, ki jih nudi vojni čas ob fronti. — Blagoslov sv. Blaža. Dalmatinci in Hrvatje posebno časte sv. Blaža. Tudi tam na obsoški fronti so se spomnili svojega zavetnika; domači dalmatinski domobranski polk, ki nosi težo dneva na Oslavju, je oskrbel na dan sv. Blaža sv. mašo. Nad 1000 mož s častniškim zborom se je udeležilo slovesnosti ter prejelo blagoslov sv. Blaža. Ta dan so tudi imeli blagoslov lepe zastave sv. Blaža, ki so jo vrli Dalmatinci poslali kot dar polka mestu Dubrovniku. — Major Turudija, podpolkovnik. Slavni dalmatinski poveljnik major Turudija, ki tako zmagoslavno vodi ju- naške Dalmatince na soški fronti, je izrednim potom povišan za podpolkovnika. Turudija je po rodu iz Bosne. — Umrla je v Šibeniku soproga drž. in dež. poslanca dr. Ante Dulibiča gospa Amalija Dulibič. Slovencem in Hrvatom naznanjujemo, da izdelujemo in prodajamo fine cigare: 7-Lutra 10c- Minikin 5c Mike's Best 5c Michael Kochevar, Chicago'., Phone 1689-L Northwestern Phone 809 1208 N. Scott St. JOLIET, ILL. | CHARLES D. DIBELlf § ADVOKAT—LAWYER Bldg., Joliet S NE 298:---S rite s sodnijo S Soba 508 Woodruff ^--: CHICAGO PHONE Kadar imate kaj opravite obruite se k meni. g Govorimo slovenski jezik. ^ Kolektujcin in tirjam vsako vrstne dolgove. Ali pa se oglasite pri S H. J. TERDICH, 1104 CMcagO St- G. Sretlicicli J. Horwath THE CAPITOL BAR 405 CASS ST., JOLIET, ILL. Edina slovenska-hrvatska gostilna ▼ osredju mesta. Kadar se mudite na vogalu N. Chicago in Cass St. vstopite k nam za okrep-čila vseh vrst. DOBRODOŠLI ! Ta banka plača 3% obresti na vlogah Joliet Trust & Savings Bank Barber Building, Joliet, 111. Glavnica $100,000.00 Jamstva M $50,000.00 ARCHIBALD J. McINTYRE, Pred. ERVIN T. GEIST, kasir. THOS. F. DONOVAN, Podpred. TA BANKA JE POD DRŽAVNIM NADZORSTVOM. I f JdlietA \ I i—C / J I x vlRusy A I i (//Savings! i V y/ Bank/ J % l f\ -STRANI OBSEGA- 4-3 U Veliki Slovensko-Angleski Tolmač prirejen za slovenski narod na podlagi drugih mojih slovensko-angleških knjig za priučenje ANGLEŠČINE BREZ UČITELJA. Vsebina knjige je: Slov.-Angl. Slovnica, Vsakdanji razgovori, Angleška pisava, Spisovanje pisem, Kako se postane državljan poleg največjega Slov.-Angl. in Angl.-Slov. Slovarja. Mnogobrojna pohvalna pisma od rojakov širom Amerike dokazujejo, da je to edina knjiga brez katere ne bi smel biti nobeden naseljenec. Cena knjige v platnu trdo vezane je $2.00, ter se dobi pri: V. J. KUBELKA, 538 W. 145 St., New York, N. Y. Mestna Hranilnica Ljubljanska Ljubljana, Prešernova ulica št. 3. NAJVEČJA SLOVENSKA HRANILNICA! Koncem leta 19-15 je imela vlog.......................K 48,500,000.— Rezervnega zaklada ..................................K 1,330,000.— Sprejema vloge vsak delavnik in jih obrestuje po =41 %= brez odbitka. Hranilnica je PUPILARNO VARNA in stoji pod kontrolo c. kr. deželne vlade. Za varčevanje ima vpeljane lične domače hranilnike. Posoja na zemljišča in poslopja na Kranjskem proti 5% odstotkov, izven Kranjske pa proti 5J/i odstotkov obrestim in proti najmanj tri-četrt odstotkov odplačevanju na dolg. ^ Amerikanski Slovenec Ustanovljen I. 1891. Prvi, največji in edini slovenski-katoliški list za slovenske delavce v Ameriki ter glasilo Družbe sv. Družine. Izdaja ga vsaki torek in petek Slovensko-Ameriška Tiskovna Družba Inkorp. 1. 1899. v lastnem domu, 1006 N. Chicago St. Joliet, Illinois. Telefoni: Chicago in N. W. 100. Naročnina: Za Združene države na lete.....$2.00 Za Združene države za pol \eta.$1.00 Za Evropo na leto..............$3.00 Za Evropo za pol leta...........$1.50 Za Evropo za četrt leta..........$1.00 PLAČUJE SE VNAPREJ. Dopisi in denarne pošiljatve naj se pošiljajo na: AMERIKANSKI SLOVENEC Joliet, Illinois. Pri spremembi bivališča prosimo naročnike, da nam natančno naznanijo POLEG NOVEGA TUDI STARI NASLOV. Dopise in novice priobčujemo brezplačno; na poročila brez podpisa se ne oziramo. Rokopisi se ne vračajo. Cenik za oglase pošljemo na prošnjo. AMERIKANSKI SLOVENEC Established 1891. Entered as second class matter March 11th, 1913, at the Post Office at Joliet, 111., under the act of March 3rd, 1879. The first, largest and only Slovenian Catholic Newspaper for the Slovenian Workingmen in America, and the Official Organ of Holy Family Society. Published Tuesdays and Fridays by the SLOVENIC-AMERICAN PTG. CO. Incorporated 1899. Slovenic-American Bldg, Joliet, 111. Advertising rates sent on application. CERKVENI KOLEDAR. 16. apr. Nedelja Drogo. 17. " Pondeljek Rudolf; Anicet. 18. " Torek Apolonij; F.levet. 19. " Sreda Leon IX., papež. 20. Četrtek Veliki četrtek. 21. " Petek Vel. petek. 22. " Sobota 1 Vel. sčbota. CVETNA NEDELJA. Sveto Rešnje Telo — prava enako, pravnost. Z današnjo nedeljo *mo pričeli veliki teden. Največjih skrivnosti naše Vere se spominjamo te dni. Spominjamo se velike ljubezni Zveličarjeve, ki se prav posebno kaže v vstanovitvi sv. Rešnjega Telesa in v njegovem brit-kem trpljenju in grozni smrti. Te dni nas opominja prav posebno sv. cerkev, da naj se okoristimo s temi dokazi božje ljubezni s tem, da vredno sprejmemo, ako tega še nismo storili, velikonočno sv. obhajilo z živo vero in veliko pobožnostjo. Brez božje pomoči, ne moremo pošteno, krščansko živeti. Ki nam le posvečujoča milost .potrebna, marveč potrebna nam je tudi dejanska milost. Obojo milost nam •dele ali pa množc sv. zakramenti. Ako ne sprejemamo pogostokrat sv. zakramentov, bomo vedno ostali v dobrem .slabotni in omahljivi, v križih in težavah pa malosrčni in obupani. Poslušaj tedaj, dragi bravec, glas sv. cerkve, ki te vabi in pod smrtnim grehom celo sili k obhajilni mizi v velikonočnem času. Pa ne le zdaj, marveč prav pogostokrat sprejmi Jezusa v zakra-'lneiltu sv. Rešnjega Telesa, kajti ne le cerkev, marveč tvoj Odrešenik in prihodnji sodnik sam te vabi in kliče rekoč: "Pridite k meni vsi, kateri se trudite, in ste obteženi, in jaz vas bom poživel." Vselej pa, kadar se približaš angeljski mizi, sprejmi nebeškega svojega gosta > tolikim spoštovanjem, kakor so ga sprejele današnji dan spoštljivo judovske množice, ko je prihajal v slovesnem sprevodu v ejruzalem. Svet mnogo govori in piše o enakosti in enakopravnosti, a zastonj je boš iskal v življenju. Ako hočeš videti lep zgled enakosti in enakopravnosti, poklekni k angeljski mizi, tam smo vsi ednaki, vsi enakopravni. Govori se mnogo o enakopravnosti, češ vsi smo otroci enega Očeta, zakaj tedaj se jednemu dobro drugemu pa slabo godi? Zakaj eden vkazuje, drugi pa vboga? Zakaj je ta bogat, drugi ubog? Zakaj v nekaterih ulicah sijajne marmornate palače, v drugih pa u-boge, razdrapane koče? In vendar je vsak izmej nas človek, vsak otrok istega nebeškega Očeta, vsak ud edne in iste velike človeške družine. V starih časih se o tej enakosti ničesar ni čulo, postave, veda in napačne vere so zani- kale to jednakost. Prvi, ki je to jed-nakost učil, bil je Jezus Kristus, ki je učil, da smo vsi otroci jednega Očeta, ki je v nebesih. Premišljuj le par stavkov Jezusovega vzvišenega nauki in spoznal boš, kako resno je povdar-ja! enakost: "Vi pa se ne pustite uče-nikov imenovati, zakaj eden je vaš u-čenik, vi pa ste bratje. In nikogar ne imenujte na zemlji svojega očeta, zakaj eden je vaš Oče, ki je v nebesih. Ne imenujte se učenikov; zakaj eden je vaš učenik, Kristus. Kateri je naj-veči med vami, bodi vaš služabnik." "Ljubite se mej seboj, kakor sem jaz vavs ljubil." Zato je sv. Pavel, ko je krstil Onejima, sužnja, pisal njegovemu gospodarju Filemonu glede Onejima: 'S'prejmi ga kakor moje srce, ne več kakor sužnjega, ampak namesto sužnjega preljubega brata. Ako me "imaš tedaj za tovariša, ga sprejmi kakor mene." Ako pa so ljudje enaki in enakopravni po naturi, s tem še ni rečeno, da bi morali biti jednaki tudi v družabnem življenju. Vsak nima prilike, sredstev in zmožnosti, da bi si pridobil velike izobrazbe; zato imamo učene in neučene ljudi. Tudi ne dela ne vsak; so nekateri, ki lenobe smrde, in so drugi, ki se od ranega jutra do poznega večera trudijo; so nekateri ki zapravljajo svoje premoženje, drugi pa, ki ga množe in kupičijo. Je torej družabna razlika mej izobraženimi in neizobraženimi, mej bogatimi in ubo gimi. Ali boš mar svojega bližnjega oviral v učenju ali delu, le za to, da oT stane tebi enak neučen in nepremo-žen? Ako bi hotel to storiti, bi storil veliko krivico, ker bi oviral svojega bližnjega v njegovi prostosti. Isto-tako pa si krivičen, ako mu odrekaš pravico do užitka sadu njegovega učenja ali dela, ako mu odrekaš pravico do zasebnega premoženja, katero si je pridobil z dobro porabo svojih dušnih in telesnih zmožnosti. Popolna družabna enakopravnost je torej nemogoča in bila bi tudi krivična. Da se pa ta nejednakost ne občuti prehudo, zato je skrbel naš Zveličar, ki vkazuje bogatim skrbeti za reveže. "Gospod oboža in obogati, poniža in povikša. On vzdigne potrebnega iz prahu, in iz. vleče siromaka iz blata, da sedi pri knezih, ter sprejme veličasten sedež.". "Bog ne bo nikomur gledal na obraz in se ne bo bal mogočnosti nobenega, zakaj on je nizkega in mogočnega vstvaril in za vse enako skrbi." Zato kliče Bog sam gorje onim bogatinom, ki nočejo skrbeti za uboge in onim mogotcem, ki prezirajo svoje podanike. V potrdilo teh svojih naukov je vstanovil zakrament sv. Rešnjega Telesa, ki je ob jednem zakrament prave kraščanske jednakopravnosti. Premišljuj in občuduj, dragi bravec, milega Zveličarja v dvorani zadnje večerje. On se prepasa s prepasnikom in začne umivati noge apostolom, za-toda, da more to ganljivo dejanje zdru žiti s pomenljivim naukom: "Veste, kaj sem vam storil? Vi me kličete: Učenik in Gospod! in prav pravite: | sem tudi. Ako sem tedaj jaz, Gospod in Učenik vam noge umil, morate tudi vi eden drugemu noge umivati. Zgled namreč sem vam dal, da ravno tako, kakor sem jaz vam storil, tudi vi storite." Za tvaririo najsvetejšega zakramenta izvoli Gospod kruh in vino. Kaj je kruh? Kaj je vino? Oboje obstoji in je napravljeno iz mnogoterih zrn oziroma jagod. Tako obstoji tudi cerkev iz posameznih uvodov, ki so med seboj združeni v edinosti in ljubezni. Zato pa pravi sv. Pavel: "Mi smo, dasi nas je veliko, en kruh, eno telo vsi, kateri se enega kruha vdeležujemo." Pri angeljski mizi smo vsi jednaki, vsi vživamo isto jed, nihče več ali manj. Tukaj nihče ni odlikovan, nihče ni zapostavljen. Vsak se sme in mora te mize vdeležiti bogatin v svili in zlatu, berač v raztrganih cunjah, sodnik v svoji oblasti in jetnik v svoji spokor-nosti. Pri oblifrjilni mizi odloži vladar svoje žeslo, papež svoje pastirsko palico in vojak svojo sablo. tukaj neha vsaka razlika in vsak se mora enako -kesano trkati na svoja prša. Vse brez izjeme kliče in vabi Jezus, zlasti pa one, ki se trudijo in so obteženi. "Pridite k meni vsi, kateri se trudite, in ste obteženi; in jaz vas bom poživel.** O kako presrčno, kako ganljivo vabilo! Ali se mar, dragi bravec. ne boš odzval temu preprijaznemu vabilu? Gospod ima pripravljenih za te prav mnogo tolažb. Z njim združen našel boš mir vesti, pogum v težavah, pomoč v življenju in tolažbo v smrti. REV. J. P. ALI JE VEENO, KAJ VERUJEMO. Priobčuje Rev. J. Plaznik. Katera je prava vera. (Nadaljevanje.) Ker protestantovske cerkve nimajo enotnega pravila, nimajo tudi nobene prave edinosti. Razdelitev, nesoglasje in razkol zaznamujejo protestantovske cerkve od njihovega rojstva do danes. Needinost je napotila Calvina da je pisal reformatorju Melanchtho-nu: "Razkol, kateri je med nami, ne sme biti znan prihodnjosti; kajti nič ni tako smešnega, kakor to, da se mi, ki tsmo se ločili od celega sveta, ne ujemamo od začetka reformacije." (Pismo 141). Na to je Melanchton odgo voril: "Laba, z vso svojo vodo, bi ne mogla napraviti dovolj solz, da bi se opralo zlo, katero je prinesla razkolna reformacija." (Lib. II., Epist. 202). Podobno govori tudi Theodore Beza. nek drugi reformator: "Naši ljudje slede vsakemu vetru. Ce veš kaj verujejo danes, ne veš kaj bodo verovali jutri. Niti ene točke ni, katero bi nekateri imeli za versko resnico, da bi je drugi ne zavrgli kot brezboštvo." (Epist. ad And. Dudit.) Pa ne samo, da se razne verske skupine ne strinjajo med seboj, kakor bi kdo pričakoval, ampak člani ene skupine se ravno tako ne strinjajo. Kar je bilo pri njih verska resnica, zavrženo danes kot nevera. Vsa doba od začetka protestantstva, cela štiri stoletja je nastlana s podrtijami zavrženih naukov, katere so najprej pridržali, potem dvomili o njh, nato jih spremenili, nazadnje pa zavrgli. Da je pekel večen, da je vera potrebna, da so zakramenti potrebni, da je bila Marija devica, da je bil Zveličar Bog in veliko drugih naukov so spravili v knjigo pravljic. Tako je v nekaterih cerkvah ostalo le malo skupnega razven tega, da je Bog naš oče in da smo vsi ljudje bratje in sestre, kar bi bil vsakdo lahko oznanjal v Rimu, brez da bi se mu bilo treba bati, da bi z življenjem moral plačati svoj nauk. Ce bi mogel Luther ali Calvin ali Zwigli ali kak drugi takozvani reformator obiskati cerkve, katere je vstanovil pred tristo leti, bi ne našel ničesar drugega svojega, kakor ime. Kjer ni vezi edinosti s preteklostjo, tudi ni verske vezi med sedanjimi člani. Zelo težavno je najti le nekoliko članov ene protestantovske cerkve, kateri bi se vjemali v vseh verskih točkah. Vsak ima svoje mnenje o stvari. Zato se stare ločine vedno cepijo v nove; njihova imena so ravno tako čudna, kakor so čudni njihovi nauki. Za zgled vzemimo baptistovsko cerkev, o kateri pravijo, da šteje štiri milijone vernikov v tej deželi. V svojih naukih se tako slabo vjemajo, da je iz nje zrastlo trinajst novih ver, katerih vsaka trdi, da ima pravi evangelij. Od tod pridejo navadno severni baptisti, navadni južni baptisti, navadni črni baptisti, baptisti šesterih verskih odstavkov, baptisti sedmega dne, baptisti proste volje, baptisti izvirne proste volje, splošni baptisti, združeni baptisti, ločeni baptisti, baptistovska Kristusova cerkev, prvotni baptisti in nazadnje stari dvovidni v duhu predestinacijski baptisti. Enake razmere vladajo v drugih verah. Tako ima presbiterijan-ska cerkev dvanajst razločnih oddelkov, ki se vsi v veri razlikujejo, meto-distovska sedemnajst, luteranska dvaindvajset. Da tudi tam, kjer se stara vera ne deli v nove sekte, se vjemajo le v tem, da so vsi r.eedini. Kar je rekel Dr. Ryle, anglikanski škof v Liverpool, pred nekaj leti o svoji cerkvi, se deloma ali popolno strinja z drugimi protestantovskimi cerkvami: Angleška cerkev je v takem zmešanem stanju, brezvladju in brezpostavnosti, da se* ne brigajo čisto nič, kaj duhovnik veruje." Za zgled smo videli Rev. Dr. Samuela T. Carter, iz nassauskega prezbiterstva, na Long Islandu. Ta ilovek sploh ni maral verjeti, da je človek grešil, da je bil odrešen. Zavrgel je tudi druge osnovne nauke vvestminsterske veroizpovedi. Prezbi-terijanci so določili, da naj brat Carter ostane vseeno združen z njimi, kljub njegovi neveri. Gotovo je. da kjer se take reči gode, tam ne moremo iskati verske edinosti. (Nadaljevanje sledi J izjavile, da so neločljivo zvezane in so podpisale pomenljivo pogodbo dne 5. avgusta. Nedavno sta se Japonska in Italijanska pridružili. Pogodba se je dne 30. novembra 1915. v Londonu podpirala. Lahko se torej verjame, da spadajo neumne govorice o kakem posebnem miru, ki se vedno iznova ponavljajo, enkrat za vselej med laži: države, ki so pogodbo podpisale, ne smatrajo mednarodne obveznosti za papirno cunjo." Dne 24. februarja je pa angleški ministrski predsednik Eskvit (Asquit) izrekel te-le besede: "Kar sem povedal dne 9. nov. 1914, to ponavljam sedaj. Meča, ki ga nismo radi potegnili, ne bomo nikdar zopet vtaknili v nožnico, dokler ne dobi Belgija, in pristavljam, Srbija, v polni meri vsega in več kakor vse, kar sta žrtvovali, dokler ni Francoska zavarovana proti vsakemu napadu, dokler niso pravice malih narodov v Evropi postavljene na trdno podlago, in dokler ni vojaško go-spodstvo Prusije popolnoma in končno uničeno.. ." Te izjave so tako jasne, da opravičujejo našo trditev o škodljivosti prenagljenih govoric o miru. Nespametno je ne hoteti videti nevarnosti, ali reči, ki so žalostne, katerim pa se ni moč izogniti. Bog daj, da bi se naše želje glede na mir kmalu izpolnile, ampak naša dolžnost je, da se pripravimo za vse slučaje in tudi za ta, da utegne vojska trajati še daljšo dobo. Zdaj pridejo pomladanska dela in za ta dela je treba izredne pridnosti, skrbnosti in previdnosti. Kdor bega ljudstvo sedaj, ga tudi odvrača od te najbolj potrebne reči. Bodimo upanja polni! Naša armada prodira v Albaniji. Za Srbijo in Crnogoro pada tudi ta zemlja v naše roke. Lah je mislil, da ima tam ljudi zase. Usedel se je s svojimi vojaki v Draču in v Valoni. Drač je zdaj očiščen; Lahov ni več tam. Naši vojaki so ga zasedli. Na Valono pa pritiskajo Bolgari. Na francoski bojni črti pada najmogočnejša francoska trdnjava Verdun pod nemškimi možnarji. Toda pri vsem trdnem zaupanju ne poslušajmo govoric, ki nimajo stvarne podlage. Pripravljeni bodimo, kakor bi bilo treba čakati na mir še več nego leto dni, ohranimo si pa vedro in uda-no srce in delajmo in skrbimo, kakor bi se že jutri sklenil. Potem bo prav! — "Domoljub", 2. marca. Predsednik:............Dr. Jakob Seliškar, 6127 St. Clair Ave., Cleveland, 0. Podpredsednik:..................G. Josip Dunda, 704 Raynor a ve., Joliet, W Tajnik in duhovni vodja: P. Kazimir Zakrajšek O. F. M., 21 Nassau At«-. Brooklyn, N. Y. Vsa pisma, pristopnina naj se naslavlja: "Zveza Katoliških Slovencev", » Nassau Ave., Brooklyn, N. Y. ZGODOVINA DENARJA. O MIRU. Zadnji čas so se zopet razlezle go-oriVe. da je pričakovati skorajšnjega miru. Nekateri so celo vedeli, da bo mir sklenjen v treh mesecih. Poudarjali smo že in to ponavljamo zopet, da se mora šteti med sovražnike ljudstva ne samo tisti, kdor brezvestno širi lažnive žalostne novice, ampak tudi tisti, kdor laže o veselih rečeh. Vse, kar bega ljudi, jih moti pri njihovem delu, je škodljivo. Nihče bi bolj od srca ne ,ozdravit srečnega trenutka, ko bi zazvonili zvonovi v pozdrav častno sklenjenemu miru, kakor mi in vsa naša "Domo-ljubova" družina, toda neresnica rodi samo napačne, £elje in vpliva pogubno na vse strani... Kar se tiče bližnjega miru,, imamo kakor bi nalašč hoteli ttiji ministri zavrniti lažnive sanjače, prav iz zadnjih dni z Ruskega in z Angleškega uradne izjave odgovornih zastopnikov vlade, ki nam pričajo, da ni misliti na kak bližnji mir, in da je torej treba še mnogo težkega, pa tudi trdno upamo, uspešnega dela naših in z nami zvezanih vojakov, predno bodo sovražne države spoznale, da je vsako daljno prelivanje krvi njim samo v škodo, in da tistih ciljev, ki so -si jih zastavili, ne bodo dosegli. Dne 22. februarja je minister Sazo-nov v ruski dumi rekel te-le besede: ''Izjaviti moram, da ostane vlada kakor doslej neupogljiva v sklepu nadaljevati boj, dokler ne bo sovražnik premagan. To je bil in je sklep ruskega ljudstva in njegovih zvestih zaveznikov... Nagon, ki nas vodi, da sebe ohranimo, zahteva, da sd uniči neizprosna sebičnost in ropaželjna pohlepnost, po katerih se pozna pruski duh. Prusi se morajo enkrat za vse lej prisiliti, da bodo brez moči---veste, da so Rit-sija, Francoska in Angleška zato, da bi naredile konec laz nivim govoricam, ki so jih sovražniki razširjali o posebnem miru katerega izmed zaveznikov, že začetkom boja 2e v starem veku so kovali novce iz najrazličnejših kovin. Špartanci in Bi-zantinci so imeli novce iz železa. Si-rakužani so kovali denar iz čina. Drugi narodi so imeli denar iz zlata, srebra in pa bakra, celo iz medi. Feničani ■so bili prvo ljudstvo, ki je rabilo denar. Grki in Rimljani so imeli na svojih novcih vtisnjene živali. Cezar je dal prvi natisniti na novce svojo sliko, kar so potem posnemali vsi njegovi nasledniki. Na najstarejših novcih niso vtisnjene nobene besede. Denar iz poznejših dob pa ima tudi že besedilo, kar znanstvenikom zelo olajšuje raziskovanje. Sčasoma so dobivali novci tudi imena. V 10. stoletju so koyali na Nemškem prve novce, katere so imenovali: rimski srebrni denarius ali pfenig, in soli-dus. Prvi novce te vrste so bili kovani le na eni strani, njihova oblika je bila zelo neokusna in nerodna. Bili o iz srebra ali pa iz zlata. Solidus je. bil vreden 20 do 24 petič, pozneje še več. Denarius je bil iz srebra, včasih tudi iz zlata, navadno pa iz bakra. Potem so imeli še takozvane brakteate, ki so bili iz samega zlata, ali iz samega srebra. Brakteati so bili v veljavi še od 12. do 16. stoletja, a niso bili razširjeni v vseh delih Nemčije. Prvi krajcarji so zagledali beli dan 14. stoletju in sicer na Tirolskem. Imeli so okovan križ, zato je nastalo tudi nemško ime "Kreuzer". Krajcarje so kovali prvi bizantinski misijonarji. V Bizancu so že ob času Konstantina Velikega kovali na novce križ. Krajcarji so bili bakreni in veliko je ohranjenih do danes po različnih denarnih zbirkah. Na nemškem imajo denar, ki se imenuje marka, ki je tehtala ob svojem postanku 22 lotov, v letu 1042 le še 16 lotov ali pol funta. Da bi markjne teže ne zmanjšali še bolj, so ji vtisnili znamenje, marko (iz latinske besede marcus, to je kladivov, ki je bilo Nemcem staro posvečeno znamenje). Nekatera mesta so kovala lasten denar, na katerem je bila vtisnjena slika do-tičnega mesta. Ti novci so v teku časa postajali vedno lažji, le marke so obdržale svojo težo. Od drugih novcev se je tudi odlikovala v tem, da ni bilo treba za njeno izdelavanje nobenih posebnih pravic. Prve petice je dal kovati leta 1286 češki kralj Vencelj II. V poznejših časih so petice največ kovali v Meis-senu na Saškem in na Hesenskem. Imele so zelo pripravno obliko, zato so se kmalu povsod udomačile. Prve cekine je dal kovati sicilijski kralj Rogerij leta 1140. Tolarje so pričeli kovati na Češkem v Jachimovu leta 1519. Zelo hitro so se razširili po vsi Nemčiji. Kmalu nato so pričeli kovati polovične, tretjiiiske, četrtinske in osminske tolarje. Goldinarji ali florini so dobili ime po mestu Florenci, kjer so bili izdani leta 1252. Bili so zlati. Na Nemškem so jim rekli renski goldinarji — odtod naš rajniš. V Berolinu imajo v državnem arhivu shranjeno listino iz leta 1322, iz katere je razvidno, da so že tega leta napravili poizkus za vpeljavo enotnega denarja. Poizkus se ni obnesel. Sličen poizkus so napravili potem še dvakrat a obakrat je bil brezvspešen. žava, spraviti ukradeno blago brez vsakega suma iz trgovine na varen Pr0" stor. V zgodnjih jutranjih urah so nažgali plinove svetiljke ter potegni'1 kvišku železne šaluzije na izložbeni'1 oknih. Nekateri izmed njih so oble* čeni v predpasnike pometali pred trgovino in umivali okna, medtem ko Je nekdo drugi poiskal hitro primeren voz, v katerega so naložili blago. ta način niso zbudili nobenega sun>ai ker je vsakdo mimoidočih mislil, da se je kljub zgodnji uri delo v trgovini ze pričelo. Tatovi so srečno odnesli tj' kradeno blago. — Neka poljska grof'; ca, ki se je večkrat vozila po železni« na Dunaj iz Krakova, v čegar blizm1 je imela svoje posestvo, je bila skoro vedno med potjo okradena. Nazadnje pred kakimi petimi leti, ji je zmanjkalo iz dobro zaklenjenega kovčega dragocenosti za 30,000 K. Policija je pregovorila grofico, naj zopet potuje P" isti progi. Na železnico pa se je oddalo izredno velik kovčeg, čegar vred-nost je bila zelo visoko označena. ^ tem kovčegu pa je bil skrit to pot nek tajni policist. Naenkrat je čul detektiv med vožnjo, da nekdo z vso la'1' koto odpira ključavnice kovčega. Is0 je-odprl pokrov, se je dvignil iz kovčega detektiv in pred njim je stal železniški sprevodnik, ki je imel ponarejene ključe. — Neki celi družini v ma' lem mestu, ko se je vrnila ponoči utrujena s plesne zabave, so tatovi pokradli vse vrednosti in sploh vso oblek0' naj je bila v omarah ali pa zunaj kJe po stenah, kakor tudi vse perilo. lz' med domačih se ni nihče zbudil 111 zjutraj so morali ostati vsi v postelja'1' ker niso imeli čisto nič za obleči. ZLOČINCI IN NJIHOVE NAVADE. Draždanski državni pravdnik dr. Erich Wulften je izdal knjigo, v katerih opisuje razne kriminalne slučaje, ki niso zanimivi sajno vsled svoje kurijoznosti, temveč označujejo zlo-činstvo v vseh potezah in raznovrstnosti. Ta knjiga je nekaka zgodovina zločinstva z njegovimi temeljnimi pogoji, zunanjimi vplivi in tipičnimi "uspehi". Navajamo samo nekoliko zanimivih zločinov iz te knjige. — Tat površnikov n. pr. opozori v Monako-vem gostilničarja, predno zapusti restavracijo, da je med njegovimi gosti znan tat površnikov. Gostilničar pokaže v svojem prvem razburjenju o-značenemu gostu vrata. Medtem pa sname pravi tat s kljuke površnik po nedolžnem obdolženega gosta, ga o-bleče in odide skozi druga vrata, medtem ko se gostilničar in gost prepirata in ne pazita na obleko. — Zločinec Tom Gerhardam, ki je bil leta 1711, obešen v Tyburnu, je imel malega bo-lonješkega psička izučenega, da je z veliko spretnostjo iztrgal ljudem na cesti iz rok denarnico ter stekel ž njo k svojemu gospodarju, ki ga je čakal na kakem oddaljenem prostoru. — V Berolinu so zločinci vlomili v neko prodajalno ter naložili v tri velike zaboje raznovrstnega blaga. Ker pa se je že začelo svitati, j ebilo seveda te- fMrsr 3 cor KTiRiCiSarettes POZOR! POZOR! SPOMLADNE OBLEKE. Čedne in moderne obleke za odrt«1* i; in mladino se dobe pri nas, kakor t« delamo v popolno zadovoljstvo oble''® po meri. Velika zaloga najmodernejih kloku kov in kap vseh velikosti. Posebno velika zaloga trpežnih č'f Ijev visokih in nizkih za moške, ske in mladino. Mi imamo najlepše srajce, kolare itd. Vse naše blago jame"0 ter povrnemo denar, ako ni v pop"' zadovoljnost. Z vsakim nakupom dajemo 4 vredne znamke ali pa register tik® izvzemši na oblekah delanih po Vaši naklonjenosti se Pf'P0^ 'Prva Slovanska Trgovina" na »ev«f strani mesta. Frank Jurlčic 10«1 n. Chicago St. JOLI*t, IRUHE IN PISANICE P -ZA- VESELO VELIKONOC najraje pošiljajo rojaki in rojakinje iz Amerike svojcem v staro domovino V GOTOVEM DENARJU To Vam pa najsigurneje, najhitreje, najcenje in najtočneje izvrši stara in zanesljiva domača tvrdka AMERIKANSKI SLOVENEC 1006 N. Chicago St. (Bančni Oddelek) Joliet, IUinoU PRAVE CENE DENARJA NAJDETE NA PRVI STRANI "A.S." Mi garantiramo vsako pošiljatev, da denar 110 bo zgubljen. Ko smo prepričani, da ni bil izplačan, denar vrnemo.- Družba sv. Družine (THE HOLY FAMILY SOCIETY) 'ZJEDINJENIH DRŽAVAH 0nrto7. MI H?W TIT Inkorp. v drž. 111., 14. maja 1915 SEVERNE AMERIKE. ODttCZ« JULllil' ILL, tnkorp. v drž. Pa .. 5. apr. 1916 Vstanovljena 29. novembra 1914 ORUŽBINO GESLO: "VSE ZA VERO, DOM IN NAROD." "VSI ZA ENEGA,;EDEN ZA VSE." J GLAVNI ODBOR: Predsed,—Geo. Stonich, Joliet, 111. Podpred.—John N. Pasdertz, Joliet, 111 Tajnik—Josip Klepec, Joliet, 111. Zapis,—A. Nemanich, Jr., Joliet, 111. Blagajnik—John Petric, Joliet, 111. NADZORNI ODBOR: 1. Anton Kastello, La Salle, 111. 2. John Stua, Bradley, 111. 3. Nicholas J. Vranichar, Joliet, 111. FINANČNI IN POROTNI ODBOR: Stephen Kukar, Joliet, 111. Josip Težak, Joliet, 111. Math Ogrin, N. Chicago, 111. Glasilo: AMERIKANSKI SLOVENEC, Joliet, 111. KRAJEVNO DRUŠTVO ZA D. S. D. se sme ustanoviti s 8. člani(icami) v kateremkoli mestu v državi Illinois in Pennsylvaniji z dovoljenjem gl. °dbora. Za pojasnila pišite tajniku. Vsa pisma in denarne pošiljatve se naj naslove na tajnika. — Vse pritožbe se naj pošljejo na 1. porotnika. pristopili člani(ice). K društvu št. 1. Joliet, 111.: Frank Flajnik, George Veselich, Frank Wi-ditz, Anton Pru'ss, Jos. Prus, Louis M. Bluth, Jacob Pluth. K društvu št. 3, La Salle, 111.: Frank Mišjak. K društvu št. 10, So. Chicaga, 111.: Michael Kobe. K društvu št. 11, Pittsburgh, Pa.: Matt. Weselich, Stepheu Kovačevič, Adam Kedar, John Keremsky, Katherine Keremsky. zvišal zavarovalnino. Pri društvu št. S, Ottawa, 111.: Albert Polančič. članstvu d. s. d. . S. D. je dobila "Charter" ali dr-2avno dovoljenje v Pennsylvaniji, ki Se glasi dobesedno: April Sth, 1916. Joseph Klepec, Secretary The Holy Family Society of U. S. A. Joliet, Ills. °ear Sir:— 1 am in receipt of yours of the 30th u't'mo and have also received a copy the constitution and by-laws, finan-c,al statement and power of attorney °f the Holy Family Society of the U. °f A., and I have this day registered the society in this office as a fraternal enefit society as provided by the Act April 6th, 1893, and it is hereby au-°rized to transact its appropriate Us'ness in Pennsylvania. Very truly yours, SAM'L W. McCULLOCH, i-. Acting Insurance Commissioner. Prestavljeno: April 5, 1916. seph Klepec, tajnik °nižbe Sv. Družine v Zjed. državah, Joliet, 111. Ceni- gopsod:— ^rejel sem Vaše pismo z dne 30. Otijega; tudi sem prejel izvod ustave Jo: obi; Pravil, ter finančno poročilo in po-'astilo od Družbe Sv. Družine v Je na boljšem pri društvu in ne bo se zoper njih nihče pritoževal. Tajnik ne more iskati članov in jih kolektirati, ker ima drugega posla preobilo. Vsak ud lahko plača v uradu vsak dan od 8. ure zj. do 7. zvečer. Kdor ne plača kadar je dobil opomin bo črtan. Z bratskim pozdravom JOS. KLEPEC, tajnik. S S S S S s »j s SB »s Sfi S SS Raznoterosti. Ljubezen moža. bit; SC more ljubezen moža prido-|(|j.,0',raniti, to je že mnogim de-11 'n ženskim srcem povzročilo re8lav ' katerimi je bil posejan. V novejšem času so spoznali milijonarji di-lieje kot izredno ugodno priložnost za razsipanje denarja. Tako so na primer prirejali pojedine na konjih in pojedine v rudnikih, vse te razkošne pojedine pa je prekosil nek drug milijonar s svojo bahavostjo. Pojedina, h kateri so bili povabljeni gostje, sama-nasebi ni bila nič izrednega. Bila je taka kot navadno pri milijonarjih, zato si naj vsak misli, kakšna je bila. Šele ko so začeli sluge deliti gostom cigarete, so opazili gostje, v čim tiči presenečenje in veliki stroški dineja. V cigaretah namreč tobak ni ležal v navadnem cigaretnem papirju, pač pa v ^upaj zvitih lOOdolarskih bankovcih. lokalni zastopniki (ice) "a. s." Allegheny, Pa.: John Mravintz. Aurora, 111.: John Kočevar. Aurora, Minn.: John Klun. Bradley, 111.: Math. Stefanich. Bridgeport, O.: Jos. Hochevar. Chicago, 111.: Jos. Zupančič. Calumet, Mich.: John Gosenca. Cleveland, O.: Jos. Russ in Leop Kušljan. Chisholm, Minn.: John Vesel. Collinwood, O.: Louis Novak. Delmont, Pa.: Jos. Pavlich. Denver, Colo.: George Pavlakovich Ely, Minn.: Jos. J. Peshel. Enumclaw, Wash.: Jos. Malnerich Gilbert, Minn.: Frank Ulchar. Govvanda, N. Y.: Frank Zore. Great Falls, Mont.: Mat. Urich. Hibbing, Minn.: Frank Golob. Houston, Pa.: John Pelhan, Indianapolis, Ind.: John Radež. Iron Mountain, Mich.: Louis Berce Ironwood, Mich.: M. J. Mavrin. Kansas City, Kans.: Peter Majerle. La Salle, 111.: Anton Kastello in Jakob Juvancic. Lorain, O.: Jos. Perušek. Lowell in Bisbee, Ariz.: John Gričar. Milwaukee, Wis.: John Vodovnik. Moon Run, Pa.: John Lustrik. Newburg (Cleveland): John Lekan Peoria, 111.: M. R. Papich. Pittsburgh, Pa.: Anton Sneller. Pittsburgh, Pa.: Urh R. Jakobich. Pueblo, Colo.: Mrs. Mary Buh. Rock Springs, Wyo: Leop. Poljanec. Sheboygan, Wis.: Jakob Prestor. So. Chicago, 111.: Frank Gorentz. Springfield, 111.: John Peternel. Soudan, Minn.: John Loushin. So. Omaha, Neb.: Frank Kompare. Stambaugh, Mich.: Aug. Gregorich. Steelton, Pa.: A. M. Papich. St. Joseph, Minn.: John Poglajen. St. Louis, Mo.: John Mihelcich. Valley, Wash.: Miss Marie Torkar. Waukegan, 111.: Matt. Ogrin. West Allis, Wis.: Anton Skerjanc. Whitney, Pa.: John Salmich. Willard, Wis.: Frank Perovšek, Youngstown, O.: John Jerman. V onih naselbinah, kjer zdaj nimamo zastopnika, priporočamo, da se zglasi kdo izmed prijateljev našega lista, da mu zastopništvo poverimo. Želeli bi imeti zastopnika v vsaki slovenski naselbini. Spoštovanjem, Uprav. "A. S." Naznanilo! Slavnemu slovenskemu in hrvatskemu občinstvu v Jolietu naznanjam, da sem otv.oril svojo novo mesnico in grocerijo na vogalu Cora in Hutchins cest, kjer imam največjo zalogo svežega in suhega mesa, kranjskih klobas, vse vrste gsocerije in drugih predmetov, ki spadajo v mesarsko in grocerijsko področje. Priporočam svoje podjetje vsem rojakom, zlasti pa našim gospodinjam. Moje blago bo najboljše, najčistejše in tudi po zmerni ceni. Spoštovanjem John IT. Pasdertz Chicago tel. 2917 Cor. Cora and Hutchins St., Joliet, HI. NAZNANILO. Svojim znancem in prijateljem naznanjam, da sem se preselil v nove prostore, in sicer iz 209 Indiana St. na 1005 N. CHICAGO ST. Tu vam vsem lahko postrežem, kakor sem vam doslej, s fino pijačo vseh vrst. JOS. LEGAN, GOSTILNIČAR, 1005 N. Chicago St. Joliet, IIL CoRKTiPiCiSarettea Važno naznanilo. Tisoči naročnikov Bell teiefona bodo premenili telefone to spomlad ob 4'May Moving Period,, in za to je treba, da nam se da na znanje Trideset dni med 15. aprilom in 15. junijem za premestenje telefona. Ko ste sklenili premeniti telefon radi selitve, ali drugega vzroka, pokličite No. 9903 in koj naročite premembo. sa iyp o cork TIP CIGARETTES rs-i. v« IISOCl kade NEBO ZAKAJ? Tobak-najboljši Šesta va-iz vrstna Kajenje-hladno Okus-poln Duh-izboren Izdelek-popoln PRODAJA se povsod Kuponi v vsaki škatljici veljajo za denar ali za krasna darila Pišite po katalog daril Nebo Department 95 First St, Jersey City, N.J. P. LorilUrd Co. I DC- Established 1769. Coffee Mill. 140 whole coupons. Hahway Automatic Lighter. 75 wholecoupons Ace Eight-day Alarm, Clock. 275 whole coupon* Povest o dveh mestih. Napisal Charles Dickens. Iz angl. prevel Izidor Cankar. PRVA KNJIGA: NANOVO OŽIVEL. I. POGLAVJE. Doba. Bil je najboljši čas, bil je najslabši čas; bila je doba modrosti, bila je do ba neumnosti; bila so leta vere, bila so leta nevere; bili so dnevi svetlobe, bili so dnevi teme; bila je spomlad upanja bila je zima .obupa; vse je bilo pred nami, ničesar ni bilo pred nami; vsi smo šli naravnost proti nebesom, vsi smo šli naravnost nasprotno pot skratka, doba je bila v toliko podobna sedanji dobi, da so njeni najbolj kričavi uporni poznavavci trdili, da se more o njej govoriti, kakor v dobrem, tako v hudem, le v najvišji primerjalni stopnji. Na angleškem prestolu je sedel kralj z veliko spodnjo čeljustjo in kraljica z navadnim obrazom; na francoskem prestolu je sedel kralj z veliko spodnjo Čeljustjo in kraljica z lepim obrazom. V obeh deželah je bilo gospodarjem državnih zalog kruha in rib bolj jasno kot beli dan, da je sploh vse urejeno na vekomaj. Bilo je v letu Gospodovem tisočse-demstopetinsedemdesetem. Angliji so bila v oni odlikovani dobi kakor v tej milostno dovoljena duhovna razodetja. Gospa Southcott je predkratkim dose gla svoj srečni petindvajseti rojstni dan, katerega slavno zarjo je neki pro-roški prostak izmed telesne straže o-znanjal z napovedjo, da je že vse pripravljeno, da se London in Westminster pogrezneta v zemljo. Celo duh Cock-lane je počival šele kakih dvanajst let, potem ko je iztrkal svoja poročila, kakor so duhovi preteklega leta trkali svoja (kar je nadnaravno pomanjkanje originalnosti). Angleška krona in angleški narod je predkratkim prejel s shoda britskih podložni-kov v Ameriki poročila o zgolj poze-meljskih zadevah, ki so se — čudom poročamo — izkazala človeškemu rodu bolj važna kot katerakoli naznanila, ki jih sedaj prejemamo od kateregakoli piščanca Cock-laneove zalege. Francija, splošno manj odlikovana v duhovnih zadevah kot njena sestra s ščitom in trizobom, je drčala nenavadno gladko po hribu navzdol, izdelova-je papirnati denar in razpečavaje ga. Pod vodstvom svojih pastirjev se je vrhutega zabavata s človekoljubnimi dejanji, kakor ko je obsodila nekega mladeniča, da se mu odsekajo roke, s kleščami izdere jezik in telo živo se-žge. Zelo verjetno je, da so tedaj, ko so ono siroto izročili smrti, rastla v gozdovih Francijte in Norvegije drevesa, ki jih je gozdar Usoda že zazname-noval, da jih podere in razreže v deske ter zgradi iz njih neki gibljivi oder z vrečo in nožem ob njej, ki je zgodovini v strašnem spominu. Zelo verjetno je, da so isti dan že stali, zavarovani pred slabim vremenom, v sirovih poslopjih obdelovavcev tfežeke zemlje krog Pariza nerodni vozovi, oškroplje-ni s kmetskim blatom, obvohovani od svinj, posedeni od kuretnine, ki jih je kmetovalec Smrt že odločil za svoje revolucijske vozove. Ta gozdar in ta kmetovavec sta delala molče in nihče ju ni slišal, ko sta hodila okrog s pridušenim korakom, zlasti ker bi bilo brezboštvo in veleizdaja sumiti, da sta budna. Na Angleškem je bilo komaj toliko r£ria> i" varstva, da bi se narod mogel 1>& pravici veliko z njim bahati. Vsako noč sta se dogajali, celo v glavnem mestu predrzni vlomi oboroženih mož in .'Cestni napadi; družine so javno svarili, naj nt zapuste mesta, če ne izroče svoje oprave opremnim trgovinam v ^varstvo; nočni razbojnik je bil podne-?! pošlell mestni rokodelec, in če ga je njegov drug spoznal, nagovoril in u-stavil z nazivom ''kapitan", mu je prijazno prestrelil glavo in odjahal; sedem razbojnikov je ustavilo pošto, iz-prevodnik je ustrelil tri in potem so stali štirje ustrelili njega samega, "ker so mu pošli naboji": nato so oplenili voz v miru; onega velikega mogočnika londonskega lord Mayorja, je ustavil in oplenil na Turnham Greenu en sam razbojnik, oropal ga, odličnika, spričo vsega njegovega spremstva; v londonskih zaporih'so se bo"jevali jetniki s svojimi pazniki in veličanstvo zakona jtf streljalo mednje s puškami, nabitimi s svincem in kroglami; tatovi so rezali ob dvornih sprejemnih dnevih odličnim lordom diamantne križe z vratu; mušketirji so prišli v St. Giles stikat za utihotapljenim blagom in ljudstvo je streljalo na mušketirje in mušketirji na ljudstvo in nikomur se ni zdel nobeden izmed teh dogodkov kaj nena vaden. Sredi tega je* bil rabelj vedno zaposlen in vedno huje kot brezkori-sten, vedno je delal; sedaj je obešal dolge vrste raznih hudodelcev, nato je zadrgnil v soboto nekega vlomivca, k so ga bili prijeli v torek; sedaj je \ Newgateu žigosal kar na tucate lju dem roke, potem je sežigal pamflete pred vrati Westminster Halla; danes je končal brezsrčnega morivca, jutri pa ubogega tatiča, ki je bil ukradel neke mu hlapcu šest pensov. Vse te stvari in tisoč drugih podob nih so se zgodile v in precej po lju bem starem letu tisočsedemstopetinse-demdesetem. Obkrožena od njih in med neopaženim delom gozdarja in kmetovavca sta onadva z veliko čeljustjo in onidve drugi z navadnim in lepim obrazom živela šimno dalje in sta uveljavljala svoje božanstvene pravice z močno roko. Tako je leto tisočse-demstopetinsedemdeseto peljalo svoje velike in miriade malih ljudi — med drugimi tudi osebe te povesti — po potih, ki so ležale pred njimi. II. POGLAVJE. Pošta. Bila je petkova noč pozno v novem bru, ko je ležala doverska cesta pred prvo izmed oseb, s katerimi se peča ta povest. Doverska cesta je ležala, kakor pred tem možem, tako tudi pred doverskim poštnim vozom, ki je ropotal navzgor po Shooters Hillu. Mož je korakal po blatu ob vozu v hrib kot 6stali potniki; ne morda zato, kakor da bi imel količkaj veselja za izprehod v takih okoliščinah, temuč zaradi str mine in oprave in blata in voza, kar je bilo tako težko, da so konji že trikrat obstali in vrhutega enkrat zasukali voz po cesti počrez z upornim namenom obrniti ga nazaj proti Black-heathu. Toda vajeti in bič in voznik in izprevodnik so skupno prebrali vojno napoved, ki je preprečila namero, sicer zelo ugodno za dokaz, da so nekatere živali nadarjene z razumom; vprega se je vdala in se vrnila k svoji dolžnosti. Z upognjenimi glavami in trepetajočimi repovi so bredli konji svojo pot skozi debelo blato, spotikaje se in o-mahovaje včasi, kakor bi se hoteli razkosati v večjih zgibih. Kadar jih je voznih ustavil, da se oddahnejo, s previdnim "Ho-ho! Ho-o!" je levvi po-,-odnik krepko stresel z glavo in z vsem na njej — kot nenavadno odločen konj, zanikavaje, da bi bilo mogoče spraviti voz na hrib. Kadar je povodnik tako zarožljal, se je popotnik zdrznil, kar se nervoznemu popotniku rado pripeti, in se je vznemiril. Po vseh dolinah se je kuhala megla, ki je lezla v svoji zapuščenosti po hribu navzgor, kakor zli duh, ki išče pokoja in ga ne more najti. Sluzasti in zelo mrzli hlapovi so se valili počasi kozi zrak v kolobarjih, ki so si sledili in' se zagrginjali kakor valovi nezdra-ega morja. Bili so gosti zadosti, da so zastirali vse pred lučjo poštnih sve-tiljk razen svojega lastnega dela in nekaj vatlov ceste; para trudnih konj je puhtela mednje, da se je zdelo, kakor bi hlapovi šele iz nje nastajali. Razen prvega sta se trudila še dva druga popotnika ob kočiji po hribu navzgor. Vsi trije so bili zamotani do lic in preko ušes in so nosili jahalne kornje. Noben ni mogel vedeti po tem, kar je videl, kaka sta druga dva, in vsak je bil zakrit z ravno toliko o-dejami pred dušnimi kot pred telesnimi očmi svojih dveli tovarišev. Tiste dni so se popotniki zelo bali postati zaupni po kratkem znanju, kajti vsakdo na cesti je mogel biti razbojnik ali v zvezi z razbojniki. Zadnje je bilo nadvse verjetno, ker je vsaka poštna postaja in vsaka krčma utegnila imeti koga, ki je bil v "kapitanovi" službi, začenši pri posestniku pa do zadnjega konjskega hlapca. Tako je mislil sam pri sebi izprevodnik doverske pošte, ki je ropotala po Shooters Hillu navzgor ono petkovo noč v novembru leta ti-očsedemstopetinsedemdesetega, ko je tal na svojem posebnem prostoru zadaj na vozu, potrkavaje z nogami ter uprši eno oko in eno roko na zaboj z orožjem, v katerem je ležala nabasana puška vrh žestero ali osmero nabitih pištol in lovskih nožev. Doverska pošta je bila v svojem običajnem veselem razpoloženju, v katerem je izprevodnik sumničil popotnike in so popotniki sumničili drug drugega in izprevodnika, vsi skupaj pa sakogar drugega in se je voznik zanašal le na svoje konje; o svojih konjih pa bi mogel priseči z mirno vest-o na obadva testamenta, da niso bili posobni za vožnjo. "Ho-ho!" je dejal voznik. "Ho-o! Še enkrat potegnite, pa ste na vrhu in potem naj vas zlodej vzame, kajti mučil sem se zadosti, da vas spravim gor! — Joe!" "Halo!" je odgovoril izprevodnik. "Koliko bi utegnilo biti ura, Joe?" "Dobrih deset minut čez enajst." "Za zlodja!" je vzkliknil ubogi voznik, "in še nismo vrh hriba! He-e-ja! 'otegnite!" Odločni konj, zmoten od biča v naj-krepkejšem zanikavanju, je krepko po tegtiil in trije ostali konji so mu sle dili. Še enkrat je zaropotala doverska pošta po hribu navzgor, jahalni škor nji njenih popotnikov pa so bredli ob njej. Oni so obstali, kadar je obstal voz in so se ga tesno držali. Če bi se kateri predrznil nasvetovati drugemu da gresta malo naprej v meglo in temo, bi se mu tegnilo zgoditi, da bi ga na mestu ustrelili kot razbojnika. Zadnji napor je spravil kočijo vrh hriba. Konji so obstali, da se zopet oddahnejo, in izprevodnik je stopil dol, da ovre kolo za klanec, odpre vra ta kočije in pustil popotnike noter. "Pst! Joel" je zavpil voznik s sva rečim glasom s kozla. "Kaj slišiš, Tom?" Obadva sta prisluškovala. "Jaz slišim konja, ki hiti v hrib, Joe. "Jaz slišim konja, ki dirja, Tom," je odgovoril izprevodnik ter izpustil kiju ko na vratih in naglo splezal na svoj prostor. "Gospodje! V kraljevem imenu — vsi!-' Po tem hitrem opominu je napel puško in pričakoval sovražnika. Popotnik, o katerem govori ta povest, je bil na stopnici, da gre v voz: druga dva sta sledila tesno za njim Obstal je na stopnici, napol v vozu in napol zunaj; onadva sta ostala na cesti pod njim. Vsi so pogledovali z voznika na izprevodnika, z izprevodnika na voznika in prisluškovali. Voznik se je oziral nazaj in izprevodnik se oziral nazaj in celo odločni konj je napel u-šesa in se ozirat nazaj, ne da bi nasprotoval. Vsled tihote, ki je nastopita, ko je nehala kočija ropotati in rožljati, in vsled tihote noči, je bilo res zelo mirno. Sopenje konj je kočijo nemirno potresalo, kakor bi tudi ona bila raz burjena. Srca popotnikov so tako glasno utripala, da jih je bilo morda mogoče slišati; vsekakor pa je ta mirna pavza govorila razločno o ljudeh, ki jim pohaja sapa in ki sapo pridržujejo in ki jim žila v pričakovanju na-gleje bije. Topot dirjajočega konja se je naglo, bliskovito bližal po hribu. "Ho-o!" je zavpil izprevodnik glasno, kolikor je mogel. "Stoj! Jaz bom streljal!" Konj se je nenadoma ustavil in med obilnim topotanjem in prhanjem je zavpil moški glas iz megle: Ali je to doverska pošta?" Vas nič ne briga, kaj je!" je odgovoril izprevodnik. "Kdo ste?" "Ali je to doverska pošta?" "Čemu Vam je treba to vedeti?" "Iščem nekega popotnika, če je." "Katerega popotnika?" "Gospoda Jarvisa Lorryja!" Omenjeni popotnik je takoj pokazat, da je to njegovo ime. Izprevodnik, voznik in ostala dva popotnika so ga nezaupno pogledovali. "Ostanite, kjer ste!" je zavpil izprevodnik glasu v megli, "kajti če se zmo tim, ne boste v vsem svojem življenju mogli popraviti napake. Gospod, k: se imenuje Lorry, naj takoj odgovori!" "Kaj je?" je vprašal popotnik z malo tresočimi glasom. "Kdo me išče? Jerry?" ("Meni ne ugaja Jerryjev glas, če je to Jerry," je mrmral izprevodnik zase. "Bolj je hripav, kot mi je všeč, ta Jerry.") "Da, gospod Lorry." "Kaj je?" "Brzojavka poslana za Vami, T. in Co." "Jaz poznam tega sla, izprevodnik," je dejal Lorry stopaje na cesto — pri čemer sta mu bolj hitro kot vljudno pomagala odzadaj osffala dva popotnika, ki sta takoj nato zlezla v kočijo, zaprla vrata in dvignila okno. "Pride lahko bliže; vse je varno." "Upam, da je varno, toda pridušil bi se ne," je dejal izprevodnik v osornem samogovoru. "Halo! Vi!" * "Halo! Kaj je?" je odgovoril Jerry še bolj hripavo kot prej. ''Pridite v koraku! Ali me razumete? In če imate vrvice ob sedlu, glejte, da ne zapazim, da se jim preveč bližate z roko. Kajti jaz sem zlodej, če je treba kaj napak razumeti, in ako kaj napak razumem, ima takoj svinec opraviti. In sedaj dajte, da Vas vidimo!" Oblike konja in jahača so prilezle skozi kolobarje megle in stopile ob kočijo, kjer je stal popotnik. Jezdec se je pripognil in, opazovaje izprevodnika, izročil popotniku majhen, zvit papir. Konj jezdečev je bil zasopel in obadva, konj in jezdec, pokrita z blatom od kopit konja do klobuka jezdeca. 'Izprevodnik!" je dejal popotnik z glasom mirne poslovne zaupljivosti. Čuječi izprevodnik, z desnico na kopitu dvignjene puške in z levico ob čeri ter z očesom na jezdecu, je odgo-oril kratko: "Sir?" "Tu se ni ničesar bati. Jaz sem iz Tellsonove banke. Saj gotovo poznate Tellsonovo banko v Londonu. Grem v Pariz po opravkih. Krono napojm-ne. Ali smem to prebrati?" "Če boste hitri, sir!" Odprl je ob luči kočije in bral najprej sam zase, nato glasno: "'Čakajte v Doveru na gospodično.' Ni dolgo, kakor vidite, izprevodnik. Jer" ry, recite, da sem odgovoril: Nanovo oživel." Jerry se je vzpel v sedlu. "To je prokleto čuden odgovor," je dejal kar najbolj hripavo. Izporočite jim to in oni bodo vedeli. da sem brzojavko prejel, kakor ce bi jim bil pisal. Lahko noč!" Po teh besedah je popotnik odprl vrata kočije in vstopil; pri tem mu nista prav nič pomagata njegova popotna tovariša, ki sta hitro »krila svoje ure in mošnje v škornje ter se sedaj delala, kot da spita. To sta storila z najodločnejšim namenom, da bi ušla nevarnosti delovati na kak drug način. Kočija je zaropotala iznova i'1 se težji kolobarji megle so jo zavili, ko se je začela spuščati navzdol. IzPre" vodnik jo kmalu položil svojo puško v zaboj, in ko si je ogledal ostalo njegovo vsebino in ko si je še oglel^' druge pištole, ki jih je nosil v pasu, je pogledal tudi manjši zaboj pod sede-(Nadaljevanje na 7. strani.) DR. A. MATIACA Slovenski Osteopatični ZDRAVNIK 413 Cass Street (nad Crystal teatrom) JOLIET, ILL. Je izkušen in licenciran od državne zdravstvene komisije in ima posebne priprave za uspešno zdravljenje kroničnih in zastarelih boleznih z modernimi električnimi sredstvi. Uradne ure — dnevno 9—12, ob ponedeljkih, sredah, četrtkih in sobotah 2—5 in 7—8; ob nedeljah 10,—12. The Will County National Bank of Joliet, IllinoU. Prejema raznovrstne ienarn« nlof> ter pošilja denar na vse dele sretH. Kapital in preostanek $300,000.0f; JOHN N. W. Phone 348 ntefanich :.:Slovenska Gostilna::: vino domače in importirano, fino žganje in dišeče smodke. [gj 915 N. Scott St., Joliet, III St] Oba telefona 215. WERDEN BUCK 511-13 Webster Street, JOLIET, ILL. Tu dobite najboljši CEMENT, AP NO, ZMLET KAMEN, OPEKO, VODOTOČNE ŽLEBOVE, ter vse kar spada v gradivo. MEHAK IN TRD PREMOG. Chicago Phone 225. i Oscar J. Stephen Sobe 201 tu 202 Barber Bldg. JOLIET, ILLINOIS. JAVNI NOTAH C. E. WILSON, predsednik. Dr. J. W. FOLK, podpredsednil HENRY WEBER, kašir. ZA Zavarovanje proti požarn, mala in velika posoj'ila pojdite k 203 Woodruff Bldg. Oba tel. 169 Joliet, Jll. J. C. Adler & Co. priporoča rojakom svojo Mesnica Telefon 101. JOLIET, ILL ii Kupuje in prodaja zemljišča S S v mestu in na deželi. J|| £ Zavaruje hiše in pohištva pro- ^ g ti ognju, nevihti ali drugi po- S ifi škodbi. gj Zavaruje tudi življenje proti g! g nezgodam in boleznim. £ ifi Izdeluje vsakovrstna v notar- gg S sko stroko spadajoča pisanja. S ^--jj. ig Govori nemško in angleško. ^ John Grahek ...Gostilničar... Točim vedno sveže pivo, fino kal* fornijsko vino, dobro žganje in tržiffl najboljše smodke. Prodajam tudi trdi in mehki premo* TELEFON 7612. Pred Podj Tajn Zapi Blag 1012 N. Broadway JOLIET. IlA Garnsey, Wood & LennoB ADVOKATI. Joliet National Bank Bldg. Oba tel. 891. JOLIET, pt Mi hočemo tvoj denar ti hočeš naš les Boln Če boš kupoval od nas, ti bomo vM" lej postregli z najnižjimi tržnimi C* , nami. Mi imamo v zalogi vsakov«1' Vsa nega lesa. Za stavbo hiš in poslopij mehki J5 trdi les, lath, cederne stebre, desk i" šinglne vsake vrste. Naš prostor je na Desplaines blizu novega kanala. Predno kupiš LUMBER, oglasi s! pri nas in oglej si našo zalogo! Mi11 bomo zadovoljili in ti prihranili deO®1' TR0ST & KRETZ — izdelovalci — HAVANA iN DOMAČIH SM0DK Posebnost so naše "The U. S." 10c in "Meerschaum" 5c. Na drobno se prodajajo povsod, na debelo pa na: 108 Jefferson Street, JOLIET, ILL. W. J. LYONS Naš office in Lumber Yard na vOž" DES PLAINES I NCLINTON S?* Metropolitan Drug Stoti N. Chicago & Jackso« St«. Slovanska lekarna + JOHNSONOVI + "BELLADONNA" OBLlfl al OSLA tt VOJW » BUM rm. REVMAHZBW HROMOSTI BOLESTI » KOLKU BOLESTIH . ČLENKIH NEVRALGJL PR0TINU OTRPLOSTI H&C SLABOTNEM KRIŽU SLABOSTIH T ČLEM® PLJUČNIH IN PRSO-I MRAZENJU t ŽIVOTU VNETJU OPRSNB UR£f® PREHLAJENJU BOLESTIH t LEDJU. BOLESTIH » KRIŽU I. Roja V 3KI Pri bai ■i HUDEM KASUU j mmmmmmmmmmmm&&mmmmmi I IZGUBA OKUSA J f M BITTER-W1HE thinerovo HO^KEjmO ^•rturai h/ JOSEPH TR»NER 79S &A»Kland Ave. CHICACO, .ILL Kaj je vzrok izgube okusa? Gostoma se primeri, da nepričakovano zgubi-mo okus in celo dobra hrana nam več ne diši. Zdi se nam, kot da je narava sama ustavila hrano, katere ne more porabljati. Oslabeli prebavni organi ne opravljajo svojega navadnega posta in zato odklanjajo nadaljno hrano. To je dokaz, da isti rabijo okrepčila za nadaljno poslovanje brez truda. Za tako okrepčanje prebavnih organov je najboljše sredstvo znano Trinerjevo Ameriško Zdravilno Grenko Vino To vrednostno zdravilo bo najprej očistilo drobje in potem je bo okrep-čalb. Izguba okusa bo odstranjena in zopet boste imeti Zdrav okus, telesno moč in duševno energijo, Kakor hitro se čutite, da Vam te tri za življenje prepotrebne lastnosti pešajo, začnite rabiti Trineijevo zdravilno grenko vino in veselo boste iznena-deni po hitrem uspehu. Rabite ga v slučajih: nemirnosti po jedi, zabasanosti, kislini itt grenkobi v ustih, riganju all metanjem, napetosti ali driski. Smete se zanesti, da Vam bo Trinerjevo Zdravilno Grenko Vino res pi*'" neslo mir in zadovoljnost ter veselje do življenja. DOBITE JE V VSEH LEKARNAH. CENA EN DOLAR- Vsaka družina naj bi imela vedno pri roki dobro zdravilo zoper kašelj-Poskusite TRINER'S COUGH SEDATIVE (Zdravilo *oper kašelj), ki ne vsebuje strupenih tvarin, kakor morphine ali chloroform. Rabite ga zoper kašelj, pljučno bolezen, hripavost in bolezni v grlu, itd. Cena 25c ali 50c- Po pošti 35 ali 60c. JOSEPH TRINER, IZDELOVATELJ. 1333-1339 South Ashland Ave. CHICAGO, ILL* aXama Urada telefon Chicago 100 a Stanovanja telefon Chicago 3247 S JOSIP KLEPEC| JAVNI NOTAR 9 100« N. Chicago St. JOLIET, ILL. O POVEST O DVEH MESTIH. (Nadaljevanje s 6. strani.) 1 ___! žem, v katerem je bilo nekaj kovaškega orodja, dve baklji in škatlja netiva. Kajti bil je opremljen z vsem potrebnim, tako da se mu je bilo treba, če je ' veter ugasnil svetiljke na vozu, kar se je včasi zgodilo, le zakleniti, paziti, da ne padejo iskre s kremena in kresila v slamo, pa je napravil s precejšnjo varnostjo in lahkoto (če je bil srečen) v petih minutah luč. "Tom!" potihem preko strehe voza. "Halo, Joe." "Si slišal izporočilo?" ~ "Slišal, Joe." "In kako se ti zdi, Tom?" "Nikakor, Joe." "Čudno, kako se strinjava," pravi zamišljeni izprevodnik, "zakaj meni se ( zdi ravno tako." Jerry, ostavljen sam v megli in temi, je medtem razjahal, ne le da oleh-ča utrujenega konja, ampak tudi da si obriše blato z obraza in zlije vodo s svojih okrajev, ki so držali krog polovice galona. Postal je, vajeti preko močno poškropljene roke, dokler niso kolesa pošte popolnoma utihnila in se noč iznova umirila, nato pa se je obrnil po hribu navzdol. "Po tem diru od Tempelskih vrat se ne bom več zanesel na tvoje noge, stara, dokler ne prideš na ravno," je dejal hripavi sel opazovaje svojo kobilo. "Nanovo oživel! Prokleto čuden odgovor! Več takih slučajev bi ne bilo dobro zate, Jerry! Saj vem, Jer-'ry! Tebi bi se prokleto slabo godilo, če bi oživljanje prišlo v navado, Jerry!' III. POGLAVJE. Nočne sence. Čudovito je dejstvo in vredno premišljevanja, da je vsako človeško bitje odločeno, da je vsakemu drugemu globoka skrivnost in tajna. Slovesno raz-motrivanje, kadar stopim ponoči v veliko mesto, da vsaka izmed teh temno nakupičenih hiš oklepa svojo lastno skrivnost, da vsaka soba v vsaki izmed njih oklepa svojo lastno skriv- t( nost, da je vsako utripajoče srce v sto- P tisočerih prsih tukaj v nekaterih svo- P jih sanjah skrivnost tudi najbližjemu v srcu! S tem je razložiti celo nekaj S veličanstva smrti. Nič več ne morem " obračati listov te drage knjige, ki sem jo ljubil, in prazna nada, da jo bom sčasoma vso prebral. Nič več ne mo- o rem gledati v globočine te nedoumne vode, kjer sem bil opazil, ko se je luč c za trenutek posvetila v njej, pokopane zaklade in druge potopine. Bilo je sklenjeno, da se knjiga nagloma zapre, na vse večne čase, ko sem prebral komaj eno stran. Bilo je sklenjeno, da večen mraz objame vodo, ko je še luč igrala na nje površini in ko sem jaz c še neveden stal ob bregu. Moj prijatelj je mrtev, moj sosed je mrtev, 11 , moja draga, ljubljenka moje duše, je s mrtva; to je neizprosna utrditev in 11 " nadaljevanje skrivnosti, ki je vedno ^ J živela v oni osebnosti in ki jo bom J. « nosil v sebi vse življenje. Ali mi je 1 J kdo, ki spava na pokopališčih mesta, 11 S skoziV katerega grem, bolj nedoumen j kot so bili njegovi delavni prebivavci I i v najgloblji svoji osebnosti ali kot sem 1 J jaz njim? J Sel na konju je imel ravno tolik de- 1 S lež te naravne in neoddatne dedščine 5 kakor kralj, prvi državni minister ali ^ i najbogatejši trgovec v Londonu. Tako ^ { tudi trije popotniki, ki so bili zaklenje-J ni v tesnem prostoru okornega starega J poštnega voza; bili so si ravno tako J skrivnostni drug drugemu, kakor če ! S bi bil vsak izmed njih v svoji lastni 5 kočiji s šestimi, ali v svoji lastni kočiji | s šestdesetimi konji in če bi ga vsa ši-J rina grofovstva delila od bližnjega. $ Sel je jezdil nazaj v lahnem teku, u-J stavljaje se češče pri gostilnah ob ce-5 sti, da se napije, a vedno z očitno na-j mero ohraniti svojo skrivnost zase in $ ohraniti tudi klobuk potisnjen na oči. J Imel je oči, ki so se zelo dobro stri-i njale s tem okraskom, na površju čr-} ne, toda niti v barvi, niti po obliki S globoke, in veliko preblizu med seboj — kakor če bi se bale, da jih zasačijo pri čem posamič, če se preveč oddalji-* jo med seboj. Zrle so neprijazno pod starim klobukom, podobnim trioglate-mu pljuvalniku, in nad veliko pasico za brado in vrat, ki je padala skoro do jezdečevih kolen. Kadar se je ustavil, da se napije, je z levico pasico umek-nil, a le dokler je z desnico zlival pijačo. Kakor hitro je bilo to opravljeno, se je zopet zavil. "Ne, Jerry, ne!" je dejal, vedno nanovo premišljevaje o namenu svoje poti. "To ni bilo zatee, Jerry. Jerry, ti pošteni mož, to se ne sklada z vrsto tvojih opravkov! Nanovo oživel —! Strela vame, če ne mislim, da se ga je napil!" Izporočilo ga je toliko vznemirjalo, da se je večkrat moral odkriti in se popraskati po glavi. Razen na temenu, ki je bilo golo, je imel trde, črne lase, ki so štrleli ,na vse strani in rasli navzdol skoro do širokega, topega nosa. Bili so tako zelo podobni kovaškemu izdelku in toliko bolj slični vrhu zida, zavarovanega z močnimi klini, nego porasli glavi, da bi se ga najboljši telovadec na kozlu ognil kot najnevarnejšega človeka na svetu. Ko je jahal nazaj s poročilom, ki ga i je moral izročiti nočnemu čuvaju v njegovi lopi ob durih Tellsonove banke pri Tempelskih vratih, da ga ta zopet odda višjim oblastem notri, so nočne sence dobivale zanj take oblike, kot so nastajale iz poročila, in za njegovo kobilo take oblike, kot so nasta- Samostojno Pod. Društvo Slovensko Katoliško Vnebovzete St. Mary's Assumption) Organizirano 2. aprilu 1910 PENNSYLVANIA. (S. C. M. B. Society of Ustanovljeno 15, avgusta 1909 PITTSBURGH, GLAVNI ODBOR: .................FRANK ROGINA, 36—48 St., Pittsburgh, Pa. ;:....MATH. MAGLESICH, 3440 Ligonier St., Pittsburgh, Pa. JOSEPH L. BAHORICH, 5148 Dresden Way, Pittsburgh, Pa. .....GAŠPER BERKOPEC, 4927 Plum Alley, Pittsburgh, Pa. .....JOHN BALKOVEC, 5145 Carnegie St., Pittsburgh, Pa. Predsednik:... Podpredsednik Tajnik:......., Zapisnikar:____ Blagajnik:____ Joliet Steal Dye Eoqsb Profesional Cleaners and Dyer« STRAKA & CO. Office and Works, 642-644 Cass Chicago Phone 4444, N. W. 483. NADZORNI ODBOR: Juseph Pavlakovich, 54 Low Road, Sharpsburg, Pa. John Šutej, 5113 Carnegie St., Pittsburgh, Pa. Frank Mihelich, 4808 Blackberry Alley, Pittsburgh, Pa. JEDEN AKER ZADOSTUJE. Ako si morete postaviti skromno hišo na svoje lastne stroške, pripravljen sem vam prodati jeden aker ali več zemlje. Na roko plačate majhno vsoto, ostalo pa na mesečne obroke. Jeden aker zemlje meri 132x330 čevljev, jednako šestim ali sedmim mestnim lotam. Ako si sedaj postavite hišo, si prihranite najemnino kar vam bo t vtliko korist na stara leta. Blizo poulične železnice. Za podrobnosti vprašajte GEORGE WARNER YOUNG, Woodruff Bldg. Joliet, 111. R. F. KOMPARE SLOVENSKI PRAVNIK ADVOKAT 2E POROTNI ODBOR: Joseph Jantz, 4502 Buttler St., Pittsburgh, Pa. Frank Trempus, 4628 Hatfield St., Pittsburgh, Pa. Anton Zunich, 1037 Peralto St., N. S. Pittsburgh, Pa. Bolniški obiskovalec: WILLIAM TOMEC, 4811 Butler St., Pittsburgh, Pa. Društveno Glasilo je: "AMERIKANSKI SLOVENEC", Joliet, 111. ^sa pisma in denarne zadeve se naj pošiljajo na tajnika. Vse pritožbe pa I. porotnika. Rojaki! Pristopajte v to društvo, katerega cilj je: Pomagati onemoglim. Večja družba — Boljša podpora. Društveno Geslo: "V slogi je moč." ZALOGA barve, varniša iti stenskega papirja je najpopolnejša^rz^) pH nas dobite "Ready Mixed" | »»UnHHH»H«MMM««»nHf«MfHl'Hf»W«»<«'r«''''''""'< V So. Chicago, Ills.: Soba 218—9206 Commercial Ave. Telelon: South Chicago 579. Chicago Telefon 4253. Anton Kezele HRVATSKO-SLO VENSKA GOSTILNA 201 Ruby Street Joliet, Illinois. Vsi rojaki, Hrvati i Slovenci, so dobrodošli. Tu bodete dobro postrežem z najboljšo pijačo in smodkami. Kadar se mudite na vogaln Kuby andBroadway ne pozabite vstopiti v MOJO GOSTILNO kjer boste najbolje pontee&eni. Fino pivo, najboljia vina in smodke. Wm. Metzger Ruby and Broadway JOLIET Samo pri uieni se dobe patentirana in garantirana sledeča zdravila: za rast in proti spadan-ju ženBkih in moSkih las, kakor tuai za rast molkih brk in brade; za revraatizem kostibolj alt trganje v nogah, rohah in križu, za rane, opekline, bule, ture in kraste, itd. Kateri bi rabil moja zdravila bez uspeha, grruntiram $500. Pi-Site takoj po cenik. "Koledar" in žepna knjiga od 30 strani vredna 5 dolarjev 2a vsakega ki jo prebere PoSljite 6 centov v markah, nakar v»m pošljem Koledar in knjižico. JACOB WAHČIČ 1092 E. 64th St. Cleveland, Ohio. SLAVN0ZNAN1 SLOVENSKI POP proti žeji - najbolje sredstvo. Cim vež ga pijefc tembolj se ti priljubi. Poleg tega izdelujemo še mnogo drugih sladkih pijač za krepčilo. MICHAEL CONWAY 106 Loughran Bldg. Cass and Chicago St s. JOLIET Pcsojnje denar na zemlJiSba Insurance vseh vrst Surety Bonds. Steam Ship Agent Both Phones 500. Chicago tel. 3399. N. W. tel. 1257, Louis Wise 200 Jackson Street JOLIET, ILL. gostilničar TINO, ŽGANJE IN SMODKE. BELO PIYO To so naši domaČi čisti pridelki, hole izdeluje domača tvrdka. Joliet Slovenic Bottling Co. Q13 N. Scott St. Joliet, III Telefoni Chi. 2275 N. 480, ob nedeljah N. W. 3U Sobe v najem in Lunch Room. jale iz predmetov njenega zasebnega nemira. Ti so bili nemara brezštevil- 1 ni, kajti plašila se je pri vsaki senci na i cesti. 1 Medtem je poštni voz ropotal, od- : skakoval, rožljal in drdral po svoji dolgočasni poti dalje s svojo zagonetno vsebino. Tudi popotnikom so se pri- ; kazovale nočne sence v oblikah, kot , so jih ustvarjale njihove zaspane oči in begotne misli. Tellsonova banka je imela veliko o-praviti'v kočiji. Ko je bančni popotnik — z eno roko v usnjati pentlji, ki ga je zadrževala, kolikor ji je bilo mogoče, da ni padel na svojega soseda, in ga metala v njegov kot, kadar je voz nenavadno poskočil — dremal s polza-prtimi očmi na svojem prostoru, so malo okno očije in medlo prosevajoča svetiljka ter debelozaviti nasproti sedeči popotnik postali banka, ki je bila v silnih opravkih. Rožljanje konjske oprave se je izpremenilo v žvenketanje denarja in v petih minutah se je izplačalo več menic kot je Tellsonova banka izdala z vsemi svojimi zvezami v tujini in doma v trikrat tolikem času. Potem so se odprle pred njim močne spodnje kleti Tellsonove banke s svojimi dragocenimi shrambami in skrivnostmi, v kolikor jih je popotnik poznal), in on je hodil z veliki ključi in z medlobrlečo svečo med njimi in jih je našel varne, močne in nedotaknjene, prav kakor jih je zadnjikrat videl. Toda dasi je bila banka skoro vedno z njim in dasi je bila kočija (nejasno kakor čuvstvo bolečine pod vplivom opiata) vedno z njim, je imel vendar ! še neko drugo vrsto predstav, ki ga niso zapustile skozi vso dolgo noč. Bil je na poti, da dvigne nekoga iz groba. Kateri izmed množice obrazov, ki so se mu prikazovali, je bil pravi obraz . pokopane osebe, tega mu nočne sence ; niso povedale; toda vsi so bili obrazi - moža petinštirideset let in so se zlasti - razlikovali po strasteh, ki so jih izra-j žali, in po pošastnosti svoje izmučene . in propadle prikazni. Ponos, zaniče-5 vanje, izzivanje, kljubovalnost, vda-. nost, tožba so sledili po vrsti; ravno - toliko različnih upadlih lic, mrliških . polti, suhih rok in obrazov. Toda - pravzaprav je to bil le en sam obraz in j li vsaka glava je bila prezgodaj osivela. j Stokrat je že vprašal dremajoči popot- , n nik to pošast: n "Koliko časa pokopan?" n Odgovor je bil vedno isti: "Skoro ^ i- osemnajst let." e "Vi ste izgubili vse upanje, da Vas č odkopljejo?" e "Že zdavnaj." e "Ali veste, da ste nanovo oživeli?" "Pravijo mi tako." "Menim, da radi živite?" ^ "Ne vem." "Ali naj Vam jo pokažem? Ali hočete priti in jo videti?" Odgovor na to vprašanje je bil različen in nasprotujoč. Včasi se je glasil zamolklo': "Čakajte! Utegnil ,|bi umreti, če jo zagledam prezgodaj." Včasi med nežnim dežjem solza: "Pe-Ijite me k njej!" Včasi je bil strmeč in zmeden: "Ne poznam je. Ne razumem." Po tem umišljenem pogovoru je popotnik v sanjah kopal in kopal in kopal — sedaj z lopato, sedaj z velikim ključem, sedaj z rokami — da izkoplje nesrečneža. Ko je ta bil slednjič prost, s prstjo na obrazu in v laseh, se je razpadal v prah. Tedaj se je popotnik zbujal in spuščal okno, da občuti resničnost megle in dežja na svojem licu. Toda cejo kadar je zrl z odprtimi ogrni v meglo in dež, v gibljive svetlobne lise svetiljk in v mejo, ki se je ob strani ceste sunkoma umikala, so se uvrščale nočne sence zunaj kočije med nočne sence znotraj. Resnična banka ob Tempelskih vratih, resnični opravki prejšnjega dne, resnične varnostne kleti, resnični sel, poslan za njim, resnični odgovor, vse je bilo tu. Toda sredi med tem se je prikazoval pošast- ■ ni obraz in on ga je zopet nagovarjal: "Koliko časa pokopan?" VSkoro osemnajst let." | "Menim, da radi živite?" 1 "Ne vem." ' "Ne vem." In zopet je kopal — kopal — kopal ' — dokler ga ni opomnila nestrpna kret nja enega izmed popotnikov, naj dvig-' ne okno, vtakne roko varno skozi us- * njato pentljo in premišljuje o teh dveh * spečih postavah, dokler ju ne pozabi in ne zdrkne nanovo k banki in grobu. "Koliko časa pokopan?" "Skoro psemnajst let." "Vi ste izgubili vse upanje, da Vas ' odkopljejo?" zdavnaj." ' Te besede so mu še zvenele v ušesih, > kot bi jih bil ravnokar slišal — tako ■ razločno kot je sploh kdaj slišal izpre- ■ govoriti kake besede v svojem življenju — ko se je trudni popotnik zbudil > k zavesti dnevne luči in zapazil, da so ; nočne sence izginile. Spustil je okno in se ozrl proti vz- ■ hajajočemu solncu. Pred njim je bil 1 kos pooranega polja s plugom na njem, ki je ostal ravno tam, kjer so snoči izpregli konje; malo višje mirna " goščava, katere drevesa so nosila še ' mnogo ognjenordečih in zlatožoltih * listov. Dasi je bila zemlja mrzla in * vlažna, je bilo nebo jasno in solnce se je dvigalo sijajno, mirno in krasno. a "Osemnajst let!" je dejal popotnik, v zroč proti solncu. "Dobrotni Stvarnik " dneva! Osemnajst let živ pokopan!" IV. POGLAVJE. Priprava. Ko je poštni voz pred poldnevom i- srečno prišel v Dover, je prvi natakar Royal George Hotela odprl vrata naj kočiji, kakor je bil navajen. Storil je a to z neko zanosno slovesnostjo, kajti , popotovanje s pošto iz Londona in I pozimije bil čin, radi katerega je bilo j vredno čestitati drznemu popotniku. i To pot je bilo mogoče čestitati ene- j mu samemu popotniku, kajti ostala dva sta bila izstopila vsaki na svoji ' postaji. Vlažna notranjščina voza, s svojo mokro in umazano slamo, neprijetnim vonjem in temo, je bila prej podobna veliki pasji uti. Gospod Lorry, popotnik, ki se je izkobalil iz nje, ves preprežen s slamo, zamotan v kosmato ogrinjačo, z zmečkanim klobukom, je bil prej podoben psu velike pasme. ; "Ali dobim jutri ladjo za Calais, natakar?" "Da, sir, ak obo vreme stanovitno in veter dosti ugoden. Plima bo nasto- , pila dosti krepko okrog druge ure popoldne, sir. Posteljo, sir?" "Pred nočjo ne grem spat; pač pa želim spalnico in brivca." "In potem zajtrk, sir? Da, sir. Prosim, todle, sir. Številka pet! Gospodovo prtljago in tople vode za številko pet! (Našli boste že prijazen ogenj, sir.) Pojdite po brivca za številko : pet! Dajte, zgenite se za številko pet!" • Ker je bila številka pet vedno odlo-i čena za poštne popotnike in ker so bili poštni popotniki vedno debelo zaviti 1 od nog do glgave, je ta soba nenavad-» no zanimala prebivavce Royal Georgea 1 kajti dasi so videli vstopati le eno vr-" sto ljudi vanjo, so prihajale iz nje vse - najrazličnejše vrste. Zato so slučajno 1 postajali na različnih točkah poti, ki • pelje iz številke pet v zajtrkovalnico, 5 drugi natakar in dva vratarja in nekaj s hišin in gostilničarka, ko je gospod 5 kakih šestdeset let, skrbno opravljen i z rjavo obleko, precej ponošeno, toda ' še jako dobro ohranjeno, z velikimi • našivi na rokavih in žepih, šel zajtrko- - vat. To dopoldne ni bilo nikogar v zajtr-kovalnici razen gospoda v rjavi obleki. 3 Njegova miza je stala ob ognju, in ko ^ je tu sedel, obrnjen od svetlobe in ča-a kajoč zajtrka, je sedel tako mirno, ka-n kor bi sedel slikarju za portret. Izgledal je zelo redovit in metodičen, oprt z obema rokama ob kolena, pod njegovim dolgim telovnikom pa je tiktakala glasna ura razločen govor, kakor bi uveljavljala svojo resnost in dolgovečnost proti lahkomiselnosti in minljivosti naglega ognja. Imel je lepo nogo in je bil malo ponosen nanjo, kajti njegove rjave nogavice so se o-klepale mehko in tesno ter so bile iz fine tkanine; tudi črevlji in zaponke so bili enostavni, toda čedni. Nosil je nenavadno majhno, mehko, kodrasto la-nenosvetlo lasuljo, ki se je zelo tesno oklepala glave in je bila skoro gotove napravljena iz las, a je vendar izgleda la veliko bolj kakor spredena iz svilenih ali steklenih niti. Njegovo perilc sicer ni dosegalo v izbranosti njegovil nogavic, a je bilo belo kakor vrhov valov, ki so se lomili ob bližnji obali ali kakor pega jadra, ki se je svetilo ^ solncu tam daleč na morju. Vednc resni in mirni obraz je še razsvetljeva lo izpod čudne lasulje dvoje vlažni! •sijajnih oči, katere je njihov "posestnil nemara le s težavo priučil na brez strastni in hladni izraz Tellsonovi banke. Njegova lica so imela zdravi barvo in obraz, dasi naguban, je nosi le malo sledi skrbi. Toda morda s samski zaupni uradniki Tellsonov banke imeli opraviti zlasti s skrbn drugih ljudi in morda se skrbi drug vrste, kakor oblačila druge vrste, lažj jemljejo in lažje odlagajo. [ (Dalje prih.) i —— —» JOSEPH ZUPANČIČ Stara slovenska gostilna 1 1121 E. S. Grand Ave., Springfield, II Bell Phone 7899. Točim fino Anheuser & Busch S Louis pivo, domače vino in žganje t( dišeče smodke. Vsi rojaki dobrodošl 1 ■■■■■■■■■i Izumi prinesejo ^ bogastvo! Izmtitiikoin in onim, ki želijo kaj izumiti bode moja Slovenska knjižica i , in popis izumov pokazala pot. i r r 3 Na zahtevo pošiljam oboje na lastne stroške. Obvestila in nasveti zastonj t 1 a Pregledavanja o mogočnosti pa-D tentiranja kakega izuma popolnoma brezplačno. h in točno, kajti moj urad se na-n liaja v Washingtonu, v mestu, e kjer so oblasti za patentiranje. Pišite še danes slovenski na: ' A. M. WILSON službeni odvetnik za patente, 31 1 VICTOR BUILDING n WASHINGTON, D. C. S! m i Sfi POVEST O CEKINIH. Spisal Ivan Balo h. iS Sedel je pri Petrovih za pečjo. Stopil sem v sobo neopazen, nikogar ni bilo v hiši. Ona je šla zaradi trgovine na potovanje, on pa je pospravljal narejeno platno doli v kleti v različne skrinje. Pri peči pa je sedel občinski revež, berač — Žbalc po imenu. Štel je svoje cekine in ravno dokončal: 33, 34, 35. Tedaj je končal in hotel spraviti cekine zopet v vrečo nazaj, kar se oglasim: "Ali so res cekini?" Prestrašen zagrabi za mošnjiček, pogleda nazaj z nenavadnim pogledom in ko me zagleda, tedaj reče smehljaje: "O res so, res, pravi rumeni, zlati cekinčki so. Tako -sem se prestrašil, sem mislil, da je — Matevž. Oh, ta mi dela skrbi! No, pa ne bo nič hudega. Ona je šla po kupčiji na Štajersko, on pa spodaj platno spravlja; pa mi je dejal, naj malo varujem, da kakšen berač v hišo ne pride." "A tako," sem dejal ter priprl duri, kot bi hotel oditi. Poslušal in opazoval sem pa Žbalca še v naprej. Ko je mislil, da je zopet sam, je zopet odprl svoj mošnjiček in štel svoje cekine. Res, lepi, rumeni, svitli niso bili, ampak cekini so bili pa le. Ni čudno, da niso imeli več prvotne lepote, kajti Zbale jih je preštel že neštetokrat, vsak dan po večkrat v skrbi, če se ni — kot je dejal — kakšen revež izgubil. Pa sq bili tudi zaviti v pet-kranje umazane cunje in povezani s .^trakom, ki so ga njegove črne rok? sto in-stokrat odvezale in zopet privezale — zato so cekini izgledali kot čisto navgjjni bakreni stari vinarji. Ampak "Veselje je imel Žbalc nad svojimi cekini! Zopet jih je razvrstil po klopi po pet in pet skupaj, skrbno prijel v roko vsakega posebej, če se ne držita dva skupaj, in štel zopet 33, 34, 35. Po sobi je bilo čisto tiho. Gori v golobnjakti sd se pod streho pogovarjali golobje, pa to Žbalca ni motilo, ker je bil navajen njihovih glasov. -Solnce je sijalo skozi hruškine veje v sobo na Žbalčeve cekine, ki pa niso ■dali od sebe nobenega odseva. On pa je začel zopet od kraja: eden, dva tri, do petintrideset. Po hiši se je slišalo le enakomerno: cvenk, cvenk.. . Ko je prišel do številke 35, se je na glas zasmejal: "Hi, hi, hi, lepi ste, lepi, ampak premalo vas je! Ko bi vas bilo toliko kolikor jih imajo v mestu v kasi, to bi jih bil Žbalc vesel! Pa vas ni! No, le potrpite, saj še ne bom umrl, vedno vas bo več, vedno več. Oh, ko bi vas bilo enkrat vsaj toliko, da bi naštel do sto. To bi bilo lepo! Oh, pa kako lahko bi vas nosil; veliko lažje kot pa 35. No, pa le potrpimo, saj jih je bilo tudi spočetkoma samo pet, samo pet, in kar več let nisem prišel naprej, zdaj jih je pa 35. Ja^ pa pravijo gospod Janko, naj vas neseni v posojilnico. Oh, nikoli ne! Da bi mi dali potem kakšne stare, raztrgane papirje, o tega pa ne. Tako se imamo radi, cekini se ne morejo ločiti od mene, jaz pa od cekinov ne. Pa pravijo, da bo vojska s Turkom! O, s Turkom že ne, nima denarja, z Lahom pa bo, bo, in takrat bodo iskali cekinov. To se bo Žbalc smejal! — Pravijo, da bom umrl. O, to pa ne bo tako hitro. Triinsedem-deset let že imam, o, pa umrl še ne bom. So že šli tisti počivat v zemljo, ki so Žbalcu prerokovali, da bo umrl. Pa ni! Žbalc še nosi cekine, tisti so pa tiho. Pa, če bom umrl, bom umrl tako, kot sem Tonetu naročil. To pa gotovo, da pozimi ne bom umrl. O ne, da bi gospode zeblo, tega že ne. Umrl bom poleti, okoli sv. Jakoba, takrat imajo ljudje največ časa, mraza ne bo, vse bo doma, in ko se bo izvedelo, da je Žbalc umrl, pa bodo vsi prišli k pogrebu. Pa, veliki zvon bp zapel! — O, sem že naročil, da bodo zvonarjem nesli gori v zvonik vselej po dva litra najboljšega vina, da bodo zvonili dolgo, cele pol ure. In fara bo govorila: Žbalcu zvoni, pa tako dolgo, seveda, imel je cekine! — Tega pa ne bo noben povedal, da sem jih pristradal! To bo lepo! Vsi gospodje patri, o vsi, pa gasilci me bodo no sili, vsak bo dobil po tri krone in juži-no in osmina bo, trije gospodje, kot pri vseh. Enaka pravica za vse. C plačam, zakaj bi ne?---Ampak Matevž, ta pa še zraven ne sme! O. dobro vem, da komaj čaka, da bi se Žbalc stegnil, pa se ne bo, kadar bo on hotel. Ne, Matevžu — niti vin Če bi Matevž dobil te cekine, oh, oh, tedaj vas rajši vržem v tolmun na dno pri Balantovi žagi. Da bi vse zapil, oh, nikoli!" Nekaj je padlo na tla. Najbrže je domača mačka prevrnila kako posodo. Žbalc se je prestrašil, umolknil, spravil cekine, zagrabil palico, da bi odšel. Tedaj sem odšel tudi jaz. Žbalc je bil človek, ki ga je poznal vsak otrok. Enakomerno je hodil po ulicah dan za dnem. Vsakdo je po znal njegovo obleko, star klobuk z vedno svežimi cvetlicami, stare irhaste hlače, ki so že davno videle Abraha ma, stare škornje, ki so bili zvesti njegovi spremljevalci poleti in pozimi. Na hrbtu je nosil običajno vrečo, v kateri je bilo le nekaj posode in par lesenih žlic. Korakal je počasi ob svoji palici naprej po cesti in se ni zmenil za niko gar. Hrano je dobival zastonj v samostanu; če je pa kdaj prepozno prišel in so mu drugi odjedli, kakor je dejal sam, je pa šel v kako drugo hišo. Da bi bil pa kupil kruha, tega pa ni storil. Kajti, kadar je nabral drobiža za deset kron, je šel prosit v prodajalno, naj mu dajo cekin. Pogledal ga je, če je pravi, pa ga spravil v svoj mošnjiček. In tako jih je bilo doslej petintrideset. Zapravil ali porabil ni nikdar niti vinarja, saj ni imel nobene potrebe: ni pil, ni kadil. Spal je v raznem Petrovem hlevu, zjutraj je odšel, zvečer prišel. Tako je teklo njegovo življenje enakomerno naprej mesec za mesecem leto za letom. Zbale je pa imel le enega sovražnika, in sicer svojega lastnega brata: Matevža. Četudi sta si bila brata, pa si nista bila prav nič podobna. Sicer je bil tudi Matevž berač, in sicer pravi berač, ampak popolnoma drugačen kot Žbalc. Matevž ni bil prav nič telesno pohabljen, tudi ne neumen, ampak bil je lenuh. Delati ni hotel in če je kaj zaslužil, je vse zapil. Najrajše je hodil po svetu rekoč, da išče dela. In ko je nabral po več dni, cel teden skupaj. Če ga je kdo na brata Žbalca spomnil, kako skromno, trezno in varčno živi, je odgovoril Matevž porogljivo: "Naj le nosi tiste cekine, saj jih zame!" Da hrepeni Matevž po cekinih, za to je Žbalc dobro vedel. Če je kdo Žbalca na to opomnil, je postal Žbalc tako razburjen, da ni cel dan drugega govoril kot besede: "Tudi enega ne, tudi enega ne." In tako je sovraštvo med obema vedno bolj naraščalo, mesto da bi se zmanjšalo. Še videti se nista niogla. Če je Žbalc videl, da se mu Matevž bliža, se mu jg daleč ognil, če se mu pa ni mogel ogniti, je pa toliko č&sa s palico brskal po tl?h da je Matevž pdšel; Lansko leto je bilo nenavadno veliko oklicev in porok. O Žbalcu so rekli nekateri, da je neumen. Pa ni bil. Dobro je vedel, kje je kaka sva-tovščina in nikjer ga ni manjkalo. Pfigodilo se je pa, da sta na neki svatbi prišla z Matevžem skupaj. Sprla sta se, in skoraj bi se bila stepla, da niso ljudje zabranili. Žbalc se je na jezo napil, kar ni bila njegova navada. Pozno je prišel domov in se vlegel v listje. Ko gre zjutraj dekla odpret kokošim, najde Žbalca na tleh ležečega. Ležal je na obrazu, vrečo še na hrbtu, klobuk in palica poleg njega. Dekla je mislila, da je pijan. Zganila ga je z roko. Žbalc je bil mrtev. Prestrašila se je. Hitro je povedala domačim. En otrok je tekel povedat Matevžu. Ko je Matevž slišal, da so našli Žbalca mrtvega, se je tako kro-hotal, krohotal cel dan, kot še nikdar v svojem življenju. Žbalc je ležal tako kot so ga našli, debelo uro. Poslali so vest županu, kaj naj napravijo. Prišel je orožnik, ta je ukazal, naj se ga spravi v hišo. Cekine mu je vzel in jih spravil. Prišel je občinski stražnik in spravil Žbalca v rakev ki je bila pripravljena v mrtvašnici. Dobili so se štirje možje in nesli so ga v mrtvašnico, be vrečo in klobuk so mu djali v krsto. Po vasi se je raznesla hitro vest, da so našli Žbalca mrtvega. Ko so zvedeli ljudje, da je prišel iz svatbe, so rekli vsi, da ga je pijača umorila, ker je ni bil navajen. Vsi pa so pristavili: 'To bo zdaj Matevž pil." Žbalc je ležal dva dni v mrtvašnici sam, zapuščen. Gorela mu je le ena lučiča. Še strežnik, ki ga je varova ga je zvečer zapustil, mrtvašnico zaklenil in dejal: "Saj nima več cekinov." Vršil se je pogreb, godaj zjutraj so prišli možje in prinesli Žbalca iz mrtvašnice. In ni mu pel veliki zvon, niso ga nosili gasilci, niso prišli patri, prišel je duhovnik in Žbalca pokopal tik mrtvašnice. Pogrebcev ni bilo; le neke ženice, ki so prišle iz cerkve, so od daleč gledale. Tudi Matevža ni bilo. Dva večera se je že zamudil v go tilni in apravil dolg na račun. Tisto jutro je zaspal. Prišel je sicer k pogrebu, pa Žbalc je bil že pokopan. Sodnik je dal Matevžu polagoma po en cekin. Matevž jih je hitro porabil. Povest o Žbalcu je hitro minula. In ko so se porabili tudi njegovi cekini je izginil tudi spomin na nje. se je širokoustil in zabavljal, Tinejc mu pa zabriše nekaj zelja tja v glavo." Sodnik: "Sodni dvor vam vendar ne bo verjel, da bi mogel kdo s pestjo zelja napraviti tako rano na glavi." Priča: "No ja; zelja se je pač držal tudi krožnik." "Ta je pa tudi debela". Švrkarjev Jože, ki je bil svoj čas v Ameriki, je pravil, kako debeli hrasti tam rasto. "Jaz sem enega že dva dni sekal," — pripoveduje — "in ko se le nič ne nagne, grem nekoliko pogledat, kako dolgo bom moral še sekati. Ko pa grem okoli debla, zagledam na nasprotni strani tudi enega sekača, ki je že tudi dva dni sekal, pa celi čas se nisva videla in ne slišala. Zdaj si pa mislite, kako debel hrast je bil to!" Žena možu: "To ti rečem, Jože, ko me zagledaš v moji novi obleki, me ne spoznaš."— Mož: "Prav vesel bom. Če te ne bom poznal, mi tudi plačati ne bo treba." Razočaranje ge. Chrapciak. VSAK ČLAN NJENE OBITELJI SE BOLJŠE POČUTI ODKAR PIJEJO BOLGARSKI KRVNI ČAJ. Tehten vzrok. "Kako, da tako redko k nam pridete, gospod A?" "Veste, gospod gostilničar, pri vas se kar ne moreni najesti; kakor hitro pojem prvi grižljaj, pa že ne morem več jesti." "Je-li mogoče? Kako to?" "Zato, ker ni nič več na Pred sodiščem. Sodnik: "Zatoženec, ali se imate s čem zagovarjati?" — Zatoženec: "S tem, da sem bil že dvajsetkrat kaznovan, pa ni nič pomagalo!" OčftPvski opomin. Sin: "Trgovec mi je eno krono preveč nazaj dal." Oče: "Le^ obdrži jo. Ta naj te iz-podbuja, da boš tudi zanaprej pošten." Odgovor iz ust pijančevega otroka. "Kaj so dali Jezusu piti, ko so ga pripeljali na Kalvarijo?" "Brinjevca." Potem pa že. "Kaj pa je vam, ubogi mož, da tako slabo izgledate? Ali ste jetični?" 'O ne! Rotovški pisar sem!" Posledice resnicoljubnosti. Stržen: "Joj, kakšen imaš obraz; ves si otekel! Ali si kje ponesrečil?" Koren: "Kaj še! Pred tremi dnevi sem sklenil, povedati vsakemu resnico v obraz. No, in to so posledice." Nesrečnež. "Nesrečnež .prosi vbogajme!" "Nesrečnež? Čemu nesrečnež? Zdra-i ste in krepki; menda le delati nočete!" "1, seveda, sreča 1" "Ne more se oporekati, da je BOLGARSKI KRVNI ČAJ ne samo bolnikom, temveč tudi zdravim neobhodno potreben, kajti on je čisto in naravno zdravilo ter deluje s tem, da obdrži notranje organe v najboljšem redu in odstranjuje vso pokvarjeno kri iz telesa, preprečuje razne bolezni, katere izvirajo iz pokvarjene krvi v organih človeškega telesa," pravi H. H. von Schlick, izdelovalec Bolgarskega Krvnega Čaja, kateri je z deset tisoči raznimi bolniki v vednem stiku. Čehinja, gospa S. Chrapciak, 22 Lincoln St., Newark, N. J., piše sledeče o Bolgarskem Krvnem Čaju: "Zamorem Vam poročati, da sem bila prijetno iznenadena z izbornim učinkom Bolgarskega Krvnega Čaja, katerega sem pričela zauživati. Odkar ta čaj pijemo v naši obitelji, vsak izmed nas se počuti mnogo bolje, kakor kedaj poprej." Veliki zavoj Bolgarskega Krvnega Čaja, ki zadostuje za 5 mesecev, stane $1.00, ter ga razpošilja vsepovsod Marvel Produce Co. 24 MARVEL BUILDING, PITTSBURGH, PA. Adv. Naznanilo ! Cenjenim rojakom v Jolietu naznanjam, da prodajam vse vrste pijačo, kakor: SEHRINGOVO, PORTERJEVO IN CITIZENS PIVO v steklenicah in sodčkih. Istotako najboljše domače vino, žganje in razne druge pijače. Naročite po telefonu — Chicago tel. 4086. Pripeljem ob določenem času na dom zastonj. Jerry Laurič 210 RUBY STREET, JOLIET, ILL. POZOR ROJAKINJE! | Chi. Tel.: Office 986, Res. 3342. Res. 209% N. Broadway Uradne ure: 3 9—12 a. m. 1—5 and 7—8 p. m. g Ob nedeljah od 10. do 12. | Dr. S.Gasparovich Dentist :: Zobozdravnik Crystal Theatre Building 413 Cass Street. JOLIET, :-: ILLINOIS. Ata hočete streho popraviti po za mal denar oglasite se pri HOLPUGH ROOFING GO, COMPOSITION FELT and GRAVEL ROOFERS Asphalt Roofing Over Shingle*. Bell Telephone, Joliet 4213 Office, Room 3, Forgo Building. Corner Ottawa and VanBuren Street« JOLIET, ILLINOIS. fMk ^^Hnv STENSKI PAPIR Velika zaloga vsakovrstnih barv, olji in firnežev. Izvršujejo se vsa barvarska dela ter obešanje stenskega papirja po nizkih cenah. Alexander naras^ r*Chi. Phone 376 Chi. Phone 376 120 Jefferson St N. W. 927. JOLIET, ILL Ali veste, kje je dobiti najboljše m'-so po najnižji ceni? Gotovo! V mesnici Anton Pasdertz se dobijo najboljše sveže in preka-jene klobase in najokusnejše meso. Vse po najnižji ceni. Pridite torej i® poskusite naše meso. Nizke cene in dobra postrežba I* naše geslo. Ne pozabite torej obiskati nas » našej mesnici in groceriji na vogalu Broadway and Granite Street Chic. Phone 2768. N. W. Phone lU* Luka Pleše HRVATSKO-SLOVENSKA GOSTILNA kjer točim najokusnejše pivo, fina domača in importirana žganja in vinfc ter prodajem dišeče smodke. Se vsem priporočam v obilen obisk- 1014 North Chicago St., Joliet, Ills- čoRKTip/Cišarettes saj to je ravno moja ne- Najhujše. Medvedovemu Janezu je zbolela žena na smrt. Medved pošlje nemudoma po zdravnika. Ko zdravnik preišče ženo, pošepeta Medvedu zaupno na uho: "Bodite pripravljeni tudi na najhujše!" "Ali mislite, gospod zdravnik, da bo res še ozdravela?" zastoče Medved obupno. Odkritost. Trgovski vajenec: "Gospod prosi, da bi ta-le račun takoj poravnali!" Dolžnik: "Oho; saj mu ne bom pobegnil 1" Vajenec: "Že vem; toda naš gospod misli nocoj pobegniti, zato bi rad še prej vse dolžnike iztirjal." Solnce in mesec. Urednika "Dneva" je nekdo vprašal kaj je več vredno solnce ali mesec. "1, mesec gotovo! Solnce je pač odveč, ker je podnevi tako ali tako svetlo." PISMENI PAPIR, KUVERTE, NAKAZNICE, BOLNIŠKE LISTE IN PRAVILA v slovenskem in angleškem jeziku, ter vse vrste tiskovine, oglase in knjige pišite na največjo slovensko u n i j s k o tiskamo ▼ Ameriki: Amerikanski Slovenec JOLIET, :: ILLINOIS DELO JAMČIMO. Rojakom priporočamo sledeče blago. Kranjski Briiijevec, zaboj (12 steklenic) za ......................$12.00 Kranjski Slivovec, zaboj (12 steklenic) za........................$10.50 Baraga, zdravilno grenko vino, zaboj (12 steklenic) za.............$5.00 Ravbar Stomach Bitters, zaboj (12 steklenic) za...................$7.00 Kentucky Whiskey, Bottled in Bond Quarts, zaboj (12 stekl.) za $10.50 S. L. C. Monogram, Bottled in Bond Quarts, zaboj (12 stekl.) za $10.00 Cognac Brandy, zaboj (12 steklenic) za .......... ..................$9.00 Holland Gin, zaboj (15 steklenic) za.............................$12-00 Rock and Rye, Quarts, zaboj (12 steklenic) za ...................$6-0° Californijsko Vino, zaboj (25 steklenic) za .......................$7-°0 Californijsko Vino, zaboj (25 steklenic) za .......................$6-0° Domače Vino, v sodih po 6 galonov, 10 galonov, 25 galonov in 50 galonov, galon po.............................................7Sc Z naročilom je poslati Money Order ali Bank Draft. — Pišite v slovenskem jeziku na: Slovenian Liquor Co., Joliet, Illinois. a 481Im a ^y^HBE^fflffll IIP tsŽMMJili JLJ fcqffiHL KHMfžl ..... /J /f 4 Joliet. ill* PIVO V STEKLENICAH. Cor. Scott and Clay Sts.....Both Telephones 26.....JOLIET, ILLlNO1* Nadaljnje ladje potopljene. Malta, čez London, 10. apr. — En strojnik in osem pomorščakov posadke parnika Chantala je bilo usmrčenih, ko je ladjo zadel podmorski čoln. Dva--indevetdeset preživelcev je bilo rešenih in izkrcanih tukaj. Ti pravijo, da niso bili posvarjeni o pretečem napadu. London, 10. apr. — Danski parnik Asger Ryg je bil torpediran. Angleška parnika Avon in Adamton sta bila pogreznjena. S ZA KRATEK ČAS. Previdno. Sodnik: "Povejte mi vendar prav točno in odkritosrčno, kako pa je bilo vendar v gostilni!" Priča: "No, kakor je sploh navada pri takih ripsarijah in tepežih. Matic Praktična fizika. "Francka, čemu pa odpiraš okno, saj imamo tako samo dvanajst stopinj toplote v sobi!" "No, vidiš; zunaj je danes štiri stopinje toplote in ako še te spustim v sobo, imeli bomo v sobi šestnajst stopinj." Zafrkacija. "S čim pa kupčujete, gospod?" vprašal je potovalec svojega soseda v železniškem vozu. "Z razumom," odvrnil je zafrkljivo trgovski potnik vprašalca. "Tako, takol Vzorcev pa gotovo nimate seboj." Vse kar je prav. Orožnik je aretiral postopača na cesti in ker se mu je upiral, pehal ga je nevljudno pred seboj. Postopaču pa to ni bilo .všeč, in zadri se je nad orožnikom: "Le vljudno in dostojno! Ne mislite, da smo mi tu zaradi vas, ampak vi ste zaradi nas!" Naročite zaboj steklenic novega piva, k! se imenuje TJ* * x TJ* Jtk J3L %jx JL A J4a EXPORT ter je najboljša pijača E. Porter Brewing Company m telefon 405 S. Bluff St.. Joliet. W