Za poduk in kratek čas. Kiiga na slov. Štajerskem. II. b.) Maribor in okolica. Hude časo imelo je \ 17. fetoletji pretrpeti tudi mesto Maribor z vso okolieo na desno in na levo, kajti kuga je našla pot tudi v te kraje slov. Štajerja. Uže leta 1624 je prestopila slovensko mejo v Arnoži ter se obrnila proti Dravi, zapuščaje za seboj slede svoje grozne moči. Dne 22. novembra istega lcta poroča župan v Muti, da le ¦/* milje od trga kuga hudo razsaja in davi. V trgu še nje sicer nimajo, pa vsak eas se je bati, da se zatepe tudi tje, ker za kugo umrle nosijo v trg ter njo pokapljejo na ondotnem pokopališei. Zato piosi, naj bi se za čas kuge napravilo drugo pokopališče zunaj trga.*) V istem letu davila je kuga tudi v Bistrici in Mariboru. Vlada je poslala tje nekega dr. Hanibala Bottinoni-ja. Ali ta rodom Lab ni znal ne nemški, ne slovenski; moral je toraj pii obiskoranji bolnib imeti seboj tolmača. Povrh se je bal tudi kuge iu si ni upal nikjer k okuženim. Bolne je ogledoval na konji sedt's, v le od dalei skoz odprta vrata ali skoz okno ter njim dajal po tolmači potrebna naročila. In za ovo malenkost tiijal je semtertje od edine osebe po 40 — 50 tolarjev plače, kar je ljudi tako razkačilo, da bi ga ubili, ko bi se bil še kedaj ondi prikazal. Zategadelj si ni upal nikjer več v Maribor. Ko se je meseca julija 1. 1626 prikazala kuga v Arnoži je kmalu potern začela budo moriti tudi v Gomilici, so omenjenega dr. Bottinoni-ja poslali tje. Osem tednov je bil s svojim služabnikom in tolmačem v Arnoži, in odtotni varaški pisar Krištof Kneberlein, Id je oskrboval sodnijska in 'župnijska opravila, ker jo župan zaradi kuge bil pobegnil, mora) ga je na stanu imeti in hraniti, za kar je tirjal 53 gl. 43 kr. Bržkone so imeli kugo v tem letu tudi v Selnici ob Dravi, kajti nek Lukež Lavrič in Ivan Pavrič sta vsled obljube postavila 1. 1626 v ondotni cerkvi oltar v čast sv. Boštjanu.**) Od 1. 1626 naprej prizanašala je kuga več let naši domovini, dasiravno je v drugib krajib budo morila. L. 1634 prikazala ee je v Gradci, in vsak čas bali so se nje tudi v naše kraje. Zato 80 se priporočevali kaj zaupljivo ne le sv. Boštjanu in Eoku, ampak tudi sv. Eozaliji, ktere eeščenje so posebno Jezuiti zelo razširjevali. Ko je na njeuo priprošnjo kuga v Gradci naglo prenehala, dali so njej v čast iu. zabvalo kovativ svetinje z njeno podobo, in zanaprej menda na Stajerskem ni bilo hiše, ki bi ove svetinje ne imela. Toda vkljub temu se je kuga 1. 1635 vendar le oglasila zopet na slovensko-nemški meji in je y Ivniku in v obližji nekaj časa prav hudo davila. Iz nekterib hiš so pomrli vsi; kar njih je pri živIjenji ostalo, nise našli nikjer miru, ampak so tekali celo prestrašeni od hiše do biše, kakor bi bili ob pamet prišli. Župnik v Ivniku Baltazar Siegn, zbral je svoje farane v farni cerkyi in je šel z njimi v proeesiji v Marija - Lankovice — m glej čudo! kuga je zdajei prenebala. Pribodnje leto prikazala se je sicer v nekterih hišab pri Gomilici. a ugasnila je uže črez teden dni. Pet let poznej zasledimo morivko zopet ondi. Na cesti med Arnožem in Gomilico stoji namreč lep kamenat steber *) J. Orožen, das Bisthum und die Diozosu Lavant I. 119. »*) Ravno tisti. I. 42, z lotno številko 1641; — brez droma je kužni križ. L. 1642 imenuje se v Hocah bratovščina sr. Boštjana, kar kažn, da je v tem ali morebiti užo v poprejžnjih letih kuga davila tudi ondi. Vsokako pa smemo trditi, da je r teh in naslednib letih morivka mariborski okolici bolj prizanašala, kakor celjski, kjer jili je y tem času veliko podavila. V hvaležen spotniii. da so y teh za coljsko okolico tako osodepolnih letib po priprošnji sr. Eoka kuge obvarovani, dali 80 Mariborcani 1. 1657 v oast ove¦mu sretniku vliti zvon za farno cerkev. Dne 17. januarja, — na god sv. Antona puščavnika 1. 1665 zagledali so Ijudje v Slov. goiicab nenavadno zvezdo repatieo. Ta je pa veljala od nekdaj za napovedovavko kuge; zato so se nje vsi zelo vstrašili. Podobna rogljatemu mosecu, iraela je tako dolg, bliščeči rep, da se je črez polovico neba raztezal. Komaj jo zginila okoli 15. februarja ta, prikazala se je že v marei zopet druga zvezdo repatica na nebu. Ta je bila suliei podobna in je svetila do 14. aprila. A kuge še, bvala Bogu! vendar ni bilo k nam pač pa je kraje med Muro in Dravo 1. 1665 in 1666 obiskala neka druga, zelo nalezljiva in nevarna bolezen, ktero 80 zaradi tega, ker se je iz Madjarskega pritepla, imenovali v občo le rmadjarskoa. V Mariboru je ova bolezen spravila 1. 1666 več družin v grob. Toda tudi kuga je obiskala v tem stoietji še enkrat prelepe kraje med Muro in Dravo, in tako je nastopila tudi za Maribor in okolico še ena, — prav buda doba britkosti. (Dalje pribodnjič.) Sinešnica 11. Andrejček dijak ima skopega oeeta pa suknja je očohana. lakti pa vetru zevajo, palei na nogi iz šivora silijo. Piše torej Tinetu, součencu v malib solab, sitno pisrao. Tina neso pismo očetu in pravi: oče, Andrejček Vatn piše. Oča: ej, res? Tina: ali Vam sraem pisemee prebrati? Ooa: pokaj neki? Ga bo uže Andiejček jeseni, kedar na vakance domov pride. T. Dernjae,