SVOBODNA SLOVENIJA
LETO (ASO) XLV (39) Štev. (No.) 48
ESLOVENIA LIBRE
BUENOS AIRES 4. decembra 1986
S tanki nad Slovence
Hrvatska seljačka stranka
V ZGODOVINI HRVAŠKEGA NARODA
(Napisal Zvonko Mustapič — nadaljevnje in konec)
Z velikim zanimanjem spremljamo v naših listih in v pogovorih nekatere dogodke, ki se dogajajo v Sloveniji, predvsem tiste, ki kažejo, da se nekateri posamezniki osvobajajo skoraj štiridesetletnih mitov in pranja možganov ter pričenjajo spraševati po partiji neprijetnih stvareh. Pisali smo o Spomenki Hribarjevi, o Štihu in Bučarju. Doma se odpirajo vprašanja, na katere mi že dolga, leta zahtevamo odgovore. Sicer se doma še ni pojavilo bistveno vprašanje, kdo je kriv za vse tiste revolucijske in porevolucijske zločine, a z veseljem spremljamo vsak korak v smeri demokratizacije Slovenije.
Na žalost moramo ugotoviti skupaj z Ruplom in Grafenauerjem, da še ni napočil čas demokratizacije, ampak le liberalizacije; in še ta je na zelo trhlih nogah, kajti vsak trenutek jo lahko partija ukine, zavre ali zatre.
In res lahko opazimo, da so v partiji sami na đ'elu razni „zgrajeni“ partij ci-stalinisti, etatisti ali centralisti, ki jim ni všeč današnja skromna liberalizacija, narodno osveščenje ali nacionalna zavest. In med temi je — kot je bilo že predvideno — na prvem mestu vojska — Jugoslovanska ljudska armada, JLA. Poleg partije — ali bolje, kot najzvestejše orodje partije — ona drži skupaj s silo vso državo; v njej prednjačijo centralistični generali, v njej je največji procent partijcev, Velesrbov in Centralistov.
Da to niso prazne besede, lahko u-gotovimo iz več namigov vojaških vrhov. Eden takih je načelnik Visoke vojnopolitične šole JLA generalmajor Tomislav Perunčič. Na nekem
Iz „Nedeljskega dnevnika“ posnemamo dopis P. S. iz Ljubljane: Danes je gospodinja tista ženska, ki je morala pustiti službo zaradi o-trok. Verjemite mi, da bi taka ženska zaslužila vsaj malo spoštovanja, ne pa le posmeh. Češ, glej, ta je pa gospodinja! Včasih je imela mati več ugleda, kot ga ima danes. Spomnimo se naših velikih mož in pisateljev, s kakšnim spoštovanjem so govorili o svojih materah! Spomnite se Ivana Cankarja in njegovih zgodb o materi, polnih spoštovanja in ljubezni.
Po poročilih Thomasa Breya v buenosaireškem časopisu „Argentinisches Tageblatt“ je med Beogradom in Tirano vzplamtel spor, ki bi se prav za prav moral odigravati med zgodovinarji in arheologi obeh držav. Zaradi že itak napetega stanja med Jugoslavijo in Albanijo pa je prešel tudi na politično polje.
Vzrok nesoglasja je — poreklo Albancev, ki trdijo, da so direktni potomci Ilirov in zato edini lastniki o-zemlja, na katerem živijo. Iliri so se pojavili na Balkanu nekako pred 3.800 leti, medtem ko so se Slovani šele okrog šestega stoletja po Kr. naselili na njem. Jugoslovani pa dokazujejo, da so Albanci sestoj različnih ljudstev in ras in so šele v enajstem stoletju dosegli zlitino kot narod. Med uradnima agencijama Jugoslavije in Albanije je nastal pravi besedni dvoboj. V Tirani in Beogradu pa se vršijo dobro organizirani kongresi znanstvenikov, ki razpravljajo o tem vprašanju.
Jugoslovani zagovarjajo svoje stališče z ugotovitvijo, da Ilirov že v tretjem stoletju po Kr. ni bilo več na ozemlju, katerega so zasedli Rimljani. Zato Albanci nikakor ne morejo biti njihovi direktni potomci, ker so se kot narod pojavili šele v enajstem stoletju. Srbski znanstve-
sestanku CK jugoslovanske partije (o tem smo brali v reviji Danas 8. aprila 1986) je postavil zelo jasno zahteve vojske — bolje partije v vojski: Dejal je, da v vojski smatrajo, da vlada kaos, in d'a se ohranijo vrednote revolucije, zahtevajo, da vojska „vzame stvari v svoje roke in urede položaj v državi“.
In nadaljuje: „Moram pokazati na nujnost doslednega nastopanja proti kontrarevoluciji danes; ... Realni vpliv kontrarevolucionarne zavesti in aktivnosti je dosegel nivo, na katerem ga moramo ustaviti in z njim obračunati, drugače moramo računati z nadaljnjim kompliciran jem notranje situacije.“ \
In kot končno in resnično grožnjo doda: „Kontrarevolucionarnim silam moramo jasno povedati, da so že prekoračile ono maksimalno mejo tolerance, ki jo naša revolucija dopušča. In da političnega pluralizma ne bo!“
Tako je lahko vsem jasno, kaj hoče vojska. Kakor želijo predvsem kulturniki več svobode in se upajo tudi odkloniti uradnega kandidata — npr. Bulatoviča, tako je vojska na nasprotnem bregu. In ko smo že pri Bulatoviču, naj navedemo eno njegovih zadnjih izjav na Knjižnem sejmu v Frankfurtu, kjer je pokazal svojo pravo barvo in povezavo z najbolj reakcionarnimi partijci v vojski- Ko so ga vprašali, kako bi se rešilo slovensko vprašanje — to je slovenska liberalizacija kulturnikov — je na kratko dejal: „Slovensko vprašanje bodo rešili Mamulovi tanki.“ Mamula je pa minister vojske v jugoslovanski vladi.
V Italiji dobivajo ženske dodatke, pa se še pritožujejo in zahtevajo več pravic. Naša ženska, ki ni zaposlena, in je samo „gospodinja“, pa je predmet posmeha, nihče se je nkdar ne spomni. Še materinski dan so ji vzeli in ga zamenjali za dan žena. Ni ga človeka v naši domovini, ki bi bil bolj zapostavljen, kot je mati. če bi šla za deklo k sosedu, bi imela plačo, bila bi socialno zavarovana in na stara leta bi imela pokojnino. Ker pa dela v domači hiši, si ni prislužila drugega kot posmeh. . .
nik Živanovič zatrjuje, da so Albanci zmes Slovanov, Grkov in raznih sredozemskih narodov ter prav majhnega dela prvotnih prebivalcev.
V Jugoslaviji živi 1.7 milijona Albancev, ki predstavljajo tretjino celotnega albanskega naroda. Živijo predvsem na Kosovem, ki je pa za Srbe velikega pomena, saj so se na tem ozemlju odigravali najvažnejši dogodki v njihovi zgodovini. Albanci že nekaj let izvajajo hud pritisk nad tam živečimi Srbi. Zato je v zadnjem času zapustilo svojo zemljo in se izselilo že mnogo srbskih družin. Albanska vlada ščiti svoje sonarodnjake in zahteva od jugoslovanskih oblasti, da naj pustijo Albancem več svoboščin. Zato se Srbi upravičeno bojijo, da bodo tem prvim zahtevam kmalu sledile teritorialne zahteve, to je, naj bi se albanska republika, ki sestavlja državo Jugoslavijo —• združila z Albanijo. Če bi se to zgodilo, bi kraji, kjer so se odigravale znane bitke srbskega naroda, pa tudi zgodovinsko znameniti srednjeveški samostani padli v roke fanatičnih mohamedanskih Albancev. Zato je razpravljanje o Ilirih in Albancih med zgodovinarji in drugimi znanstveniki tako ostro.
P. D-ova.
Hrvatska v novi državi
To spremembo je HSS pravilno ocenila in je videla v njej veliko nevarnost za koristi hrvaškega naroda. Stjepan Radič, predsednik HSS, ki je dobro poznal ljudsko razpoloženje, je odločno odklanjal soodgovornost za to rešitev, katero so Hrvatom vsilile velike sile, ker je vedel, da hoče hrvaški narod svojo lastno neodvisnost. Stjepan Radič se je z vsemi zakonitimi sredstvi, ki so lastne demokraciji, boril za to, da bi se hrvaškemu narodu omogočilo, da sam svobodno odloča o svoji u-sodi. Vedel je, da hoče ogromna večina ljudstva živeti v svoji svobodni državi, ker samo ta bo porok za svobodni ljudski in materialni razvoj.
HSS je tudi v novi državi uveljavljala svoj program narodne o-svoboditve, politične neodvisnosti in potrditve ljudskih in socialnih pravic. S tem programom je na prvih volitvah leta 1920 dobila zaupanje ljudstva z veliko večino glasov. Tudi na naslednjih volitvah je hrvaško ljudstvo — čeprav pod težkimi pogoji, v katerih je živelo za časa kralja Aleksandra — glasovalo za HSS.
PISMO UREDNIŠTVU
Po časopisih iz Stockholma se je izvedelo, da so Sovjeti prisilno' mobilizirali vsaj U000 zapornikov iz.Estonske, ki je bila pred vojno samostojna država, potem pa je padla pod sovjetsko knuto. Vsi ti zapomiki-mobili-ziranci so bili poslani v Ukrajino', kjer so jih porabili pri čiščenju in betoniranju Černobila. Po zadnjih vesteh centrale za pomoč političnim beguncem iz Stockholma je večina teh že pomrla zaradi radioaktivnega izžarevanja. Ker pa ,se je 12 mobilizirancev uprlo temu nevarnemu delu, Isto bili na mestu ustreljeni...
(Iz časopisa Barometern, 31.10.86) Vaš naročnik F. U.
Tako je dejalo vodstvo Jugoslovanske komunistične partije, ko se je nekaterim komunistom zdelo le preveč, da se je Stalin prijateljsko povezal s Hitlerjem leta 1939.
Gotovo je to dejanje bilo dvakrat izdajalsko: Prvič, ker so se tako izjavili zaradi povelja in koristi Sovjetske zveze, ne slovenskega naroda, in drugič, ker so stopili v prijateljsko povezavo z nacističnim Hitlerjem, kar so dokazali ob zasedbi Slovenije. Saj je tedaj njihova fronta bila naperjena proti zahodnjakom, bila je „protiimperialistična“!
Da mlajši bolje spoznajo ta izdajalski in nemoralen pakt, ki so1 ga slovenski — in drugi — komunisti sprejeli s „sveto ubogljivostjo“ Stalinu, kot je to priznal letos Milan Apih, in ker je ravno pred dnevi umrl Vječeslav Molotov, podpisnik tega pakta, objavljamo ves dogovor, posebno pa še njegov tajni del, kjer sta si Stalin in Hitler razdelila Poljsko. Prevedli smo ga iz članka v listu The Phoenix (leto I, št. 3-4), ki ga izdaja dr. Branka Lapajne v Kanadi:
Vlada Nemškega Reicha in vlada Zveze sovjetskih socialističnih republik, z željo, da utrdita mir med Nemčijo in ZSSR in izhajajoči iz o-snovnih odločb dogovora o nevtralnosti iz aprila 1926 sta dosegli naslednji dogovor:
I. Obe strani se obvežeta, da odstopita od vsakršnega nasilnega dejanja, agresivne akcije in napada
Po tem uspešnem začetku je HSS sklicala leta 1921 Nacionalni kongres, katerega cilj je bil sestaviti ustavo Hrvaške nevtralne republike. Ustava naj bi bila izraz hrvaških narodnih posebnosti in naj bi slonela na hrvaškem razumevanju svobode, demokracije, spoštovanju človeka in njegovih pravic. V uvodu te ustave je stalo dobesedno: “Hrvati so v vsakem pogledu, zlasti pa še v političnem pogledu, poseben narod, pa zato ni nikdar imela in tudi ni mogla imeti nobena hrvaška politična stranka in skupina v svojem programu, da mora hrvaški narod izginiti ali da se mora stopiti s kakim drugim narodom ali postati nov narod. Zato Hrvati kot poseben narod zahtevajo in izvajajo sami zase popolno in neomejeno pravico svoje samoodločbe.“
Kongres je sprejel ustavo, ki se je spremenila v program stranke. V njej so bili izraženi moralni, politični in družbeni principi, s katerimi je hrvaški narod’ ohranil svojo individualnost. Ta ustava, ki je vsebovala moderne pojme demokracije, predstavlja brez dvoma zgodovinski dokument hrvaške narodne politike.
Iz omenjene ustave želimo navesti samo še eno določilo: „Narodno vodstvo je popolno in deluje trajno ter ga ljudstvo izvršuje s pomočjo plebiscita z oziroma na ozemeljska vprašanja, a s pravico iniciative v zakonodajnih vprašanjih.“
Glede delavcev je ustava določila, da se mora njihov položaj urediti v soglasju z delovnim pravom, ki mora zajeti vse delavsko gibanje. Predvidena je tudi vojaška obveznost in obramba države po zgledu švicarskih vojaških zakonov. Zlasti pa se je trdno stalo na stališču, da morajo vojaški obvezniki, potem ko so opravili trimesečne vojaške vaje, sodelovati pri javnih delih. — Končno je treba posebej naglasiti, da je u-stava zahtevala nevtralnost hrvaške republike.
Upam si trditi, da sta program
drug na drugega, bodisi posamič ali skupno z drugimi silami.
II.	Če ena od obeh strani postane objekt vojaške akcije neke tretje sile, ne bo druga stran na noben način nudila svoje pomoči tej tretji sili.
III.	Vladi obeh strani bosta v bodoče obdržali stalni kontakt med seboj, da se bosta tako posvetovali in izmenjali podatke o zadevah, ki se tičejo njunih skupnih interesov.
IV.	Nobena ob obeh strani se ne bo udeležila nobene povezave sil, ki bi bile direktno naperjene proti drugi strani.
V.	Če nastanejo nesporazumi med obema stranema glede kakršnihkoli problemov, bosta obe strani odstranili te konflikte in nesporazume samo s prijateljsko izmenjavo misli in — če bo potrebno — z vzpostavitvijo razsodniških komisij.
VI.	Ta sporazum velja za dobo desetih let in z opombo, da če ga kaka od obeh strani ne odkloni vsaj eno leto pred iztekom tega časa, bo veljavnost te pogodbe avtomatično podaljšana za dobo petih let.
VII.	Ta pogodba bo ratificirana v najkrajšem času in ratifikacije izmenjane v Berlinu. Pakt stopi v veljavo takoj ob podpisu.
Izdan v duplikatu v nemščini in ruščini.
Moskva, 23. avgusta 1939 Za nemško vlado von Ribbentrop Opolnomočenec vlade ZSSR V. Molotov
HSS in duh njenih ustanoviteljev vodila hrvaški narod — kljub vsem diktaturam v stari in novi Jugoslaviji — vedno s ciljem doseči narodno neodvisnost. Nihče in tudi nobena okolnost ni mogla zrušiti moralnih načel, ki jih vsebuje ta program, ki izvira iz tradicije in etičnih kreposti hrvaškega naroda.
HSS po letu 1945
Ko je leta 1945 zavladal na Hrvaškem komunistični režim, je bila HSS prepovedana in postavljena izven zakona, kar je bilo seveda dosledno v smislu komunistične ideologije, ki pozna samo komunistično stranko.
HSS pa nadaljuje svoje delo v svobodnem svetu, kjer živi v begunstvu del strankinega vodstva, kateremu sedaj predseduje dr. .Juraj Kr-njevič. Nadaljuje pa ga tajno tudi v domovini in tako vzdržuje nepretrgano zvezo svojega dolgega političnega delovanja, ki vodi in nadaljuje boj hrvaškega naroda za njegovo samostojno državo.
Strankine organizacije se nahajajo na vseh kontinentih, zlasti odlično delujejo v Kanadi in v Avstraliji; predstavniki stranke pa se nahajajo po skoraj vseh državah sveta.
Strankina zahteva po ljudskih pravicah in za samoodločbo hrvaškega naroda ima svojo zgodovino in kulturno vsebino in prav to daje hrvaškemu narodu pravico na lastno istovetnost. V zvezi s tem zahteva hrvaški narod, da se ga prizna za nacijo t.j. državni narod:, in tudi zahteva od vseh drugih narodov, da mu pomagajo v njegovem boju za narodno individualnost.
Priznanje ljudskih pravic in zlasti pravice do narodne samoodločbe spada med priznana načela v vseh državah. HSS je ponosna, da je ta načela vnesla v svoj program že pred desetletji in da so ta načela danes aksiom vseh političnih manifestacij po vsem svetu.
Ob priliki podpisa nenapadalne pogodbe med Nemških Reichom in Zvezo sovjetskih socialističnih republik sta podpisana opolnomočenca obeh držav v popolnoma zaupnih pogovorih pretresala vprašanje meja svojih interesnih sfer in vpliva v Vzhodni Evropi. Ti pogovori so pripeljali do sledečih zaključkov:
1.	V primeru teritorialnih in političnih sprememb v pokrajinah, ki pripadajo baltskim državam (Finska, Estonska, Latvija in Litva), bo severna meja Litve predstavljaja mejo med vplivnimi področji Nemčije in ZSSR. V tem primeru obe strani priznavata interes Litve do Vilne.
2.	V primeru teritorialnih in političnih sprememb v pokrajinah, ki pripadajo Poljski, bodo meje vplivnih področij Nemčije in ZSSR potekale približno po rekah Narew, Visla in San.
Vprašanje, če je v interesu obeh strani ohranitev neodvisne poljske države in v kakšnih mejah, bo lahko končno določeno le z bodočim političnim razvojem.
V vsakem primeru bosta obe vladi reševali ta problem s prijateljskim dogovorom.
3.	Glede na jugovzhodno Evropo Sovjeti opozarjajo na svoje interese v Besarabiji. Nemci izražajo svojo popolno politično nezainteresiranost v onih krajih.
4.	Ta protokol bosta obe strani o-hranili v striktni tajnosti.
Za vlado Nemškega Reicha Ribbentrop
Opolnomočenec vlade ZSSR Molotov
TDml.
GOSPODINJE V SEOVENIJI
Albanci potomci Ilirov?
„Pakt je svet"
Letos je poteklo 150 let, odkar je pesnik France Prešeren kot prilogo ljubljanskemu listu „Illyrisches Blatt“ aprila 1836 objavil prvič svojo največjo pesnitev Krst pri Savici. Tedaj je takoj prodal 200 izvodov, kot to piše Slodnjak v Prešernovem življenjepisu. Da dostojno proslavi to obletnico, je Slovensko katoliško akademsko društvo v Buenos Airesu posvetilo proslavo svojega 30-let-nega obstoja po daljši pripravi za u-prizoritev „romantične pesnitve“ Krst pri Savici. Prireditev je bila v Slovenski hiši za praznik Kristusa Kralja in bi se morala premiera vršiti 23. novembra, pa je bila zaradi velikega neurja prekinjena e-lektrična razsvetljava in je bila premiera tako preložena na drugi dan.
Pričakovali smo, da bo prireditev v slogu tovrstnih zbornih recitacij, kot so bili že prejšnji nastopi slovenske emigrantske mladine, na primer Duma, ali v Rožmanovem zavodu v Adroguéju (Niko Jeločnik) ali v San Justo v Našem domu Bàlan-tičev Sonetni venec (Frido Beznik) in podobno. Tođ'a režiser letošnje jubilejne predstave Krsta pri Savici Niko Jeločnik si je zamislil prireditev v širšem, obsegu, v slogu dramatskoga oratorija z uporabo i-gralcev, solistov, in govornega zbora ter glasbene spremljave.
Starejša doba slovenskega realizma, Aškerc, mladi Župančič, je gledala na .to pesnitev kot zasnovo pesnika realista, ki vidi v črtomiru le protikrščanskega borivca, zvestega bogovom in slovenstvu, medtem ko smatra Žigon in pozneje Slodnjak delo kot plod romanticizma, kot izviren, svojevrsten prehod iz klasicizma v romanticizem, ki ga uvršča med največje pesnitve človeštva. Po Je-ločnikovi zamisli pa je Črtomir oče novega krščanskega upanja na večnost, kot piše Izidor Cankar. Jeločnik se pridružuje Slodnjakovem mnenju, da je pesnitev po izrazni strani podobna mogočni simfoniji, in tako je režiser iskal primerne glasbene spremljave, ki je pa ni našel v simfonični glasbi. Po večletnem i-skanju in primerjanju se je končno posrečeno odločil za Mahlerjevo 2. simfonijo „Vstajenje“, ki jo je izvajal Londonski simfonični orkester pod dirigentom Georgom Saltijem. Gustav Mahler je bil Žid s češkega, nastavljen nekaj časa tudi v Ljubljani pri Filharmoniji, ter je baje tam prestopil tudi v katoliško vero. Ta glasbena spremljava je izredno Skladno spremljala celotni dramski prikaz pesnitve.
Oratorij se je začel s Črtomirjevim pozivom za izpad iz Ajdovskega gradu z znanim žalostnim koncem vseh vojščakov razen poveljnika Črtomira, ki v obupu misli na samomor. Retrospektivno vemo, kaj se je zgodilo z Bogomilo, ki je postala
kristjana, kar pove črtomiru, in svojo odpoved združitvi z njim za ceno njegove rešitve in večne združitve onstran. Pripravi črtomira za sprejem krščanske vere, krst in mi-sijonstvo.
Glavni vlogi sta predstavljala Klavdija Malovrh kot Bogomila in Jože Korošec Lot Črtomir, Bogomila pöl’na vdanosti in vere, Črtomir s trpkim notranjim bojem, ko se ločuje od meča, neveste ter od svojih bogov, in sprejme Bogomilino vero v Boga ljubezni in sprave. Oba sta bila odlična in pretresljiva v svojih zahtevnih vlogah. Poleg duhovnika, ki ga je dobro podal Marjan Loboda ml., ter ribiča v vlogi Francija Šturma je nastopilo 7 solistov s podajanjem Prešernovih verzov, od katerih je imela eno glavnih vlog Andrejka Vombergar. Vse je odlikovala lepa izgovarjava, prirejena po prvih izdajah Prešernove pesnitve, in doživeto podajanje gorenjske izgovarjave, kar je bila tudi odlika vsega 13-članskega zbora. Solisti so bili poleg že imenovane Andrejke Vombergar, ki jo svojo važno vlogo zelo dobro podala, so prepričljivo in brezhibno nastopili še: Francka Klanjšček Koroščeva. Tone Rode', Štefan Godec in Jože Oblak.
V zboru, ki je spremljal dogajanje in posegel v dejanje z dognanim skupinskim - recitiranjem in ustvarjal dinamično občutje, so nastopili: Marija Avguštin, Monika Bukovec, Gabrijela čamernik, Marta Klemenc, Helena Loboda, Nevenka Magister, Alenka Smole, Anka Urbančič, Pav-linka Voršič, Marija Zurc, Helena Žužek in Peter Berlot.
S tem nastopom je naša slovenska mladina pokazala, da so njene korenine v slovenstvu, da živi iz Prešernove besede in zvočnosti slovenskega jezika. Ponosni smo nanjo!
Na zvočnem traku je recitiral sonet Matiju Čopu naš znani igralec Lojze Rezelj.
Tudi v tehničnih in drugih učinkih so sodelovali tudi predvsem mladi, kot scenograf Tjaša Eiletz, v katerem lahko gledamo že novega obetajočega scenografa, zvok: Tone O-blak ml., posebni učinki Damjan Eiletz, za razsvetljavo Bogdan Magister, pomagali pa so že priznani naši gledališčniki kot Frido Beznik v Svojstvu pomočnika režiserja ter pri osvetljavi, Maks Borštnik za maske.
Les za oder je posodil znani san-huški mecen Tone Oblak.
Naša posebna zahvala pa naj velja pobudniku in glavnemu režiserju celotne jubilejne predstave,'Niku Je-iočniku, ko nam je s to predstavo posredoval novo gledanje na Prešernovo pesnitev, posebno pa še njegovo uspešno vskladitev spremne glasbe. Podčrtati pa moramo tudi njegovo uspešno vključitev naše mladine v slovensko gledališčino.
Dejansko se nahajamo že pri koncu letošnjega leta 1986. Komaj še nekaj tednov, pa bomo začeli pisati novo številko, in tako vstopili v važno leto za argentinsko politično življenje. Prihodnje, 1987. leto, bo namreč znova volilno leto, in v velikem obsegu. Vsak korak vlade bo treba gledati z vidika volitev, vsako stališče opozicije bo imelo v sebi kal volilne propagande. Peronisti in radikali v večji meri, pa tudi levica z intransigenti in ljudsko fronto, pa liberalizem, bodo stavili na volilni izid, ki bo konec leta pokazal resnico sedanjega političnega položaja v Argentini. Nasprotujoče si ankete trenutno kažejo sliko, ki sicer ni popolnoma jasna, a kaže na upadanje prestiža radikalov- S tem občutkom bodo mnogi začeli novo leto.
RED V HIŠI
Radikali sami se zavedajo tega dejstva. Nočejo sicer verje ti, a j-im drugega ne kaže. Vsaka vlada prej ali slej nastopi pot navzdol v ljudski zaslombi. Toliko bolj v deželi, katere prebivalstvo je nepočakano. In v položaju, kjer se da kaj malo storiti. In povrhu še pri vladi, ki ni zmožna ugotoviti, katere so glavne potrebe, in kako jim ustreči.
Če npr. upoštevamo provinco Buenos Aires, kjer so radikali pred leti prišli na oblast s skoraj 60% glasov, je danes „zadovoljnih“ s provincijsko vlado komaj 27% prebivalcev. To še ne govori o volilnem rezultatu, marveč o vzdušju, ki vlada med ljudmi. Slično se dogaja v ostalih provincah, pa naj bodo te v rokah radikalov, ali pa peronistov.
Prihodnje leto bodo volitve za vsa guvernerska mesta. Obenem bodo zamenjali polovico poslanske zbornice v narodnem kongresu in enako sorazmerje v provincijskih legisla-turàh. Rezultat je življenjsko važen ža radikale, ne gre le za volilna mesta, marveč ker bo tendenca volivcev pokazala ali jim je upati ali ne na predsedniške volitve, ki bodo dve leti za tem. Od te tendence je tudi mnogo odvisno, ali bo dr. Alfonsin morda ponovno kandidiral, ali ne. Seveda če pride do spremembe u-stave, kajti sedanje prepoveduje po-
V celoti: hvala vsem — režiserju in igralcem — za ta jubilejni dar z novo uprizoritvijo tragičnega heroja črtomira, ki z bolečino osebne drame kot baklo novega krščanskega slovenstva sveti v temine sodobnega Ajdovskega gradca s poudarkom Bogomiline vere v Boga ljubezni, miru in sprave.
tid
novno predsedniško izvolitev.
Ker se radikali zavedajo nizke popularnosti sedanje vlade, so pričeli široko državniško akcijo. Kot jih je lansko leto na volitvah rešil začetni uspeh Avstralskega gospodarskega plana, tako sedaj računajo, da jim bodo zadnji ukrepi na področju državnih podjetij in državnih uslužbencev, vrnili nekoliko izgubljene slave.
Pod tem vidikom precejšnje število političnih opazovalcev gleda sedanji načrt preureditve državnega a-parata, ki ga je pretekli teden napovedal predsednik Alfonsin, in katerega detajle vsak dan razlagajo višji in nižji funkcionarji državnega ustroja. V bistvu gre tu pravzaprav za enostavno potezo, katere rezultat naj bi bil napraviti v hiši vsaj malo reda. Kdor le nekoliko pozna u-stroj argentinske administracije, centraliziranih in decentraliziranih podjetij, ve kakšen kaos vlada na tem področju. Vsaj nekaj reda, pa naj si bo tudi iz volilnih namenov, je tako dobrodošel, da se radikali zavedajo, da se morda prav na tem področju igra usoda bodočih volitev.
ČAS IN PROSTOR
Kot smo dejali, ideja sama ni jasna. Državna podjetja se združijo v neke vrste korporacijo, ali „holding“, kateremu na čelo postavijo izvedenega podjetnika. Torej ne politika ali funkcionarja; to je pametno. Nikogar ne bodo metali na cesto, pač pa ponujajo dvojno indemniza-cijo za prostovoljni umik; nekaj takega je svoj čas upeljal že Frondi-zi, in ni mu šlo slabo. Znižali bodo torej število državnih uslužbencev in tako imeli več razpoložljivega denarja za boljše plače tistim, ki ostanejo. Predvidevajo, da bodo znižali število državnih uslužbencev, kar ok.
30.000,	kar naj bi predstavljalo 20% celotnega gremija. Dobro.
A skušajo pridržati „uspešne“ in znebiti se „zabušantov“. To pa gre proti mentaliteti tukajnje državno-uslužbene mase. Uspešni, ki se bodo znašli v novem položaju, bodo zapustili negativno okolje državne službe in si z denarcem v žepu poiskali novih obzorij, ostala bo pa neuspena masa, ki bo naprej težila državno blagajno in povzročala še večjo neuspešnost v državni strukturi. Tega se vsaj bojijo resni opazovalci.
Za pravi „red v hiši“ je potreben čas. čas za vzgojo, in okoliščine, da se ta vzgoja izvede čim bolj uspešno. Na argentinskem državnem področju je treba izvesti pravo revolucijo, katere politična cena na kratko roko je preveč velika, da bi jo bila radikalna vlada pripravljena
plačati. In ko že govorimo o vzgoji: danes je eno najbolj kaotičnih področij v Argentini prav vzgojno področje.
PREDIGRA SE KONČUJE
Zadnjo nedeljo so imeli znova notranje volitve. To pot je bila važnost naslonjena na provinco Buenos Aires, kjer so radikali merili svoje sile. Kot je bilo pričakovati, je zmagala alfonsinistična sila starih radikalov Renovación y Cambio, ki jih nekateri imenujejo tudi „zgodovinski“, kajti njim nasproti stoji vele-slavna „Coordinadora“, ki na vsedržavni ravni suče niti izredne o-blasti. R y C, katero vodi v provinci bivši poslanec' in bivši delavski minister Casella, je prejela kakih 62% glasorv, coordinadora pa ostalih 38%. Dodajmo še, da so eni in drugi „alfonsinisti“, ostalih struj (bal-binistov, Linea Nacional, itd.) dejansko ni, pogoltnila jih je nova doba.
Casella bo kandidat radikalov za guvernerja največje in najvažnejše argentinske province. Njemu nasproti bo stal obnovitveni peronist Ca-fiero. Ne eden, ne drugi, nimata u-godnega položaja. Casella bo spravni kozel za vse radikalne polomije teh štirih let, a bo imel za seboj ogromni vladni propagandistični a-parat. Cafiero nosi stare krivde pe-ronističnih vlad, in ima proti sebi še veliko peronistično notranjo sprtost. Herminio Iglesias je že odstopil od svojih funkcij v stranki,, in se pripravlja, da z nekaterimi prijatelji in somišljeniki ter zavezniki iz drugih strank, organizira novo peronistično formacijo. Prostora mu ne bo manjkalo na tem odru; a vsak glas, ki ga on pritegne, ne bo šel na račun radikalov ampak obnoviteljskih pero-nističnih formacij, torej na račun Cafiera.
Je pa to po svoje tudi pozitivno. S tem se počasi, izredno počasi a vztrajno izvaja tista „ločitev duhov“, ki bo razčistila ozračje argentinske politike. Je edini način, da tu pridemo do stabilnega političnega sistema, jasnih strank in morda potem (koliko generacij bo treba za to), tudi do stabilne in uspešne družbe. To pa danes skušajo ustvariti po dekretu, kot pred leti, in je ne morejo ustvariti, kot je niso mogli pred leti.
*aaaaa«aw
RERNARĐA FIJVK \ TRSTE
Udeleženec koncerta Bernarde Fink v Trstu 28. novembra nam je telefonsko sporočil o uspešnem nastopu pred tamkajšnjo publiko; najbolj jo je navdušila z interpretacijo liederov. Za tem je imela koncert v Celovcu 2. decembra, v petek, 5. decembra pa bo pela v ljubljanski Filharmoniji. Ljubljanski dnevnik Delo je že napovedal njen nastop, program in tudi avtorje, med njimi A. Geržiniča. Turnejo je pripravila ■Koroška krščanska, kulturna zveza.
■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■ BBfiaBBBBBBBBBB BBBBBBBaBBBBBB BBBBBBBBBB11HB BBBB aBBBfaBBinBBBBBBBaBBBBaBBBBBBBBBBBBBB1
Izza kongresa
(Nadaljevanje in konec — France Bučar)
Zato so različne oblike samoupravnega sporazumevanja in družbenega dogovarjanja samo drugačna preobleka za eno in isto: za zagotovitev monopola oblasti ZK. Sprejemljive so samo, če in kolikor si ZK prek njih zagotavlja svojo vodilno politično usmerjevalno vlogo. Brez tega bi se morala posloviti. V veliki meri so celo bližnjica. Da ne bi bilo potrebe po dolgotrajnem in javnosti Vsaj ne preveč izpostavljenem postopku prek skupščine. Sklene se družbeni dogovor med različnimi partnerji (npr. vlada, sindikat, zbornica), kjer ima odločilno besedo povsod ista ZK. Ali je to ločitev od položajev oblasti? Tudi če pride do resnih nasprotij pri nekaterih za družbo izrazito pomembnih vprašanjih (npr. kadar je potreben konsenz), jih razreši ZK na ravni, ki je vsem nasprotujočim si strankajn nadrejena.
Da, nadrejena. Gre namreč še za drugo bistveno sestavino v zgradbi leninistične 'partije, za demokratični centralizem.
Administrativnega sistema ni brez centralizma, ker brez nadrejenosti in podrejenosti ni odnosov, ki jih terja odrejanje. Takoj ko pa imamo o-praviti z odrejanjem, ntijno v končni fazi pridemo dò zadnjega, odločilne-
ga vrha. Zato so prizadevanja za Centralizacijo, prav tako kot sam ad: ministrativni sistem, konstanta v življenju družbe, ki jo usmerja leninistična partija.
Take zahteve po poenotenju, ki so vedno obarvane z različnimi gesli o enakih in enotnih interesih na razredni osnovi, solidarnost vseh delovnih ljudi, skupni usodi in skupni zunanji ogroženosti ipd., seveda nujno vodijo tudi v porajanje pojma o enotnem jugoslovanstvu, skupnih i-zobraževalnih jedrih itd. (To pa ima, povedano zaradi natančnosti, korenine tudi v birokratski zgradbi celotnega državnega aparata, kar izvira iz same administrativne narave našega družbenega usmerjanja. Birokratizem niso naključni spodrsljaji in odmik od vzora pravega leninističnega aktivista, pač pa je to, nasprotno, integralni in zato neogibni del administrativnega sistema. Ker je centralizem birokratizmu vrojen, je zato v takih razmerah vse govorjenje o boju proti birokratizmu boj z mlini na veter!)
Tak prirojeni centralizem, iz katerega nikakor ne moremo, pa seveda prihaja v odločno protislovje z zahtevo po samostojnosti republik kot konstitutivnih delov federacije. Bistvo centraližma, in to birokratske-
ga, je v tem, da ne prenese samostojnih, sebi prirejenih enot, pač pa samo podrejene, izvršilne. Da Jugoslavija ne more živeti kot unitarna država, sta zgodovina in vsakodnevna dejavnost ponovno jasno pokazali. Demokratični centralizem pa ne prenese federativne urejenosti. Iz partijskih vrst smo znova in znova slišali opozorila glede federalizacije ZK. In če naj bo partija vodilna u-smerjevalna sila te države, se pravi partija, ki si lasti monopol politične oblasti in ki ne more brez le-tega je povsem razumljivo, da bo država usmerjena unitarno. Tu pa je nadaljnje protislovje, v katerem se je znašla naša ZK in ki ga na leninističnih načelih ne more razrešiti, razen deklaratorno. In deklaratorno smo ga na tem kongresu ponovno razrešili. Dejansko ga ni mogoče.
Ta kongres označujejo tudi kot kongres kontinuitete, ne samo prenove. Povsem jasno je, da kaj drugega kot kongres kontinuitete tudi biti ne more. Njegova kontinuiteta je v leninističnem bistvu ZK, v monopolu njene politične oblasti, v administrativnem sistemu upravljanja in centralizmu. Od nobenega teh elementov ne more odstopiti. To je potrdila, tudi z že prej opravljenimi državnimi volitvami, ki so bile prav tako volitve kontinuitete, zagotovitev kadrovske podlage za to kontinuiteto.
Formalno je ZK proti zraščanju partije in oblasti, proti centralizmu
in unitarizmu, proti izključno administrativnemu sistemu in za samoupravljanje. Vendar so to trije temeljni stožer ji, ob katerih stoji in pade in brez katerih ne more — razen če se sama ne spremeni. Tu šele je prostor za resnično razmišljanje o prenovi. Vse drugo so marginalije. Zato je tudi celotna kritična a-naliza o delovanju našega političnega sistema v bistvu takrat o marginali) ah. Zato tudi na kongresu o teh resnično življenjsko usodnih vprašanjih za ZK, in s tem posredno za našo celotno družbo, ni tekla beseda. Ni namreč še prodrlo ali vsaj še ni sprejeto spoznanje, da so to tista tri usodna vprašanja, ki sicer vsa izvirajo iz istega bistva monopola o-blasti; od njih je odvisno stanje naše družbe v vseh razsežnostih, ker imajo vsa korenine pri tem istem viru.
Lotiti se teh vprašanj pa pomeni lotiti se samega bistva leninističnega ustroja naše partije, sprejeti kot izhodišče vsaj domnevo, da je morda tu končni izvir vse naše krize in da je treba priti do ponovne presoje o samem bistvu socializma in o sredstvih, kako tako novo pojmovanje socializma spraviti v življenje. Kajti leninistično pojmovanje socializma in vse spremljajoče kategorije, ki se nanj navezujejo, izvirajo iz preteklega stoletja — in temu tudi edino Ustrezajo. Ali naj partija, ki se deklarira za avantgardo in 1 nosilca družbenega napredka, pristane že
na domnevo, da je njen avantgardi-zem utemeljen na povsem zastarelih in za sodobni svet neustreznih in nesprejemljivih spoznanj in zasnovah?
Tako daleč še nismo prišli.
Tudi razumljivo, zakaj ne. Svet se ne spreminja zaradi novih idej, pač pa nove ideje izvirajo iz spremenjenih razmer v stvarnem svetu, čeprav prav zaradi tega postanejo gibalo novega razvoja. Dokler še gre po starem, se spremembam uspešno upiramo. Vsaka sprememba namreč terja odpoved določenim investiranim interesom. Naša partija pa ima v statusu quo investirano svoje bistvo. Gre nam sicer slabše, težave so iz dneva v dan večje. Vendar še gre.
Pričakovana „prenova“ bo zato skoraj nujno zavzela kurz: „nazaj k izvorom prave vere“, torej v krepitev administrativnega sistema, čeprav pod' najrazličnejšimi preoblekami. Pa tudi ob raznih kompromisih.
Kriza se bo zato nujno nadaljevala in zaostrovala. Sedanji kongres ZK po taki presoji nikakor ne more veljati kot preusmeritev v novo, čeprav tudi zagovorniki čistega administrativnega sistema za zdaj še niso dosegli svoje odločilne zmage. Dolgoročno gledano bo tudi sedanji kongres ZK le epizoda na poti do resnične prenove, do katere mora prej ali slej le priti — čeravno so rezerve za ohranitev statusa quo, kljub zaostreni krizi, še vedno velike.
NOVICE IZ SLOVENIJE
...  ■ 1  .....■""" 1  ■ . ni . MR*«

SLOVENCI V ARGENTINI
LJUBLJANA — Urologija na Slovenskem je letos praznovala svojo 65 -letnico. Proslavli so jo s kongresom, na katerem so slovenski in avstrijski urologi obravnavali strokovne teme iz njihovega področja, pa tudi proslavili 80 let prof. Slavka Rakovca.
LJUBLJANA .— Tržni inšpektorji
so budno pazili, da v tednu od 25. oktobra, do 4. novembra ne bi cvetja prodajali predrago. Maksimalne cene v cvetličarnah za cvetje prve vrste so bile: nagelj 200 din, krizantema 600 din, vejice rožmarina 25 din. Na tržnicah so cene za 20 odstotkov nižje (dolar — 410 din).
LJUBLJANA — Za legalizirano prostitucijo se navdušuje mag. Manca Košir, asistentka na, fakulteti za sociologijo, politične vede in novinarstvo. Je za to, da se jim prizna poklic, jim zagotovi socialno skrbstvo in zdravstveno zavarovanje in seveda pokojnina. Njih ,,delo“ bi se tudi dalo obdavčiti in tako bi družba imela kakšno korist od tega. Pa mesto bi se z bordeli, sex-sho-pi in drugimi objekti tudi bolj razživelo v razsežnosti...
LJUBLJANA — Pokritost uvoza je
v prvih devetih mesecih letošnjega leta v Sloveniji zdrknila s 104% (lansko obdobje) na 97%. (V vsej Jugoslaviji znaša, pokritost uvoza z izvozom 84%.)
LJUBLJANA — Moderna galerija je odprla v svojih prostorih razstavo Ekspresionizem in nova stvarnost na Slovenskem 1920-1930. Obsega 483 del (slike, grafike, risbe, kipi in knjižne ilustracije) velikih mojstrov.
LJUBLJANA — 29. november 1989
so določili za dan, ko bodo odprli novo sezidani Muzej ljudske revolucije Slovenije. Odbor, ki skrbi za zidavo in financiranje, vodi Jože Smole. Stal bo okoli 7,7 milijard dinarjev.
LJUBLJANA — Sprejeli so skupna programska jedra za predšolsko vzgojo in osnovno šolo v vseh republikah in pokrajinah. Tako je odločila medrepubliška pokrajinska komisija za reformo izobraževanja, ki ima v tem času mandatni sedež v Sloveniji. Istočasno so še poudarili, da ne gre za uniformiranje, marveč za osnove skupnega izobraževalnega sistema vin izobraževalne cilje. Istotam so sprejeli tudi program enotenja osnov srednjega, izobraževanja, kjer bo pa več težav zaradi različnosti med republikami in pokrajinama.
Ko obhajamo novo obletnico društva, je primerno, da pregledamo do sedaj prehojeno pot in si začrtamo tudi cilje za naprej.
SKAD je vzklilo pred 30. leti med visokošolci v Argentini iz zavestne in občutne potrebe po povezavi in skupnem delovanju.
Prvi poizkus organiziranja so.se zaceli okrog ostankov senigalskega , visokošolskega društva „Slovenije“, avgusta 1951. Istočasno so bogoslovci v San Luisu organizirali Cirilsko društvo. Po prenehanju teh društev so akademiki ustanovili leta 1955 „Zvezo slovenskih akademikov v Argentini“. Leta 1956 pa je bila Zveza preimenovana , v ;sedanjo SKAD, ki si je zastavilo sledeče cilje:
—. povezovati vse slovenske, katoliške usmerjene visokošolce;
—	gojiti medsebojno pomoč;
—	vzdrževati stike med sorodhimi društvi in posameznimi visokošolci po svetu;
—	nuditi članom sredstva, da se morejo izpopolnjevati v katoliškem svetovnem nazoru in v slovenski narodni zavesti;
—	podpirati delovanje za ohranitev in napredek slovenske skupnosti.
Skozi vseh 30 let je SKAD skušal in še skuša izpolnjevati te cilje, predvsem pa dopolnjevati izobrazbo visokošolcev, ki se na univerzah formirajo kot specialisti v svoji stroki, in jim pomagati pri osebni rasti.
Prava rast pa zahteva zbranosti in notranjega življenja. Zato. tudi tza nas veljata načeli: Spoznaj samega sebe! in: Bodi, kar si! človek raste le takrat, ko ostane zvest same-
LJUBLJANA — Aljsko sanjarjenje
je naslov baletu Ksenije Hribar, ki so ga izvajali plesalci Plesnega teatra Ljubljana z gosti. Balet izpričuje, po mnenju kritikov, avtoričin dar za koreografski humor, s katerim se posmehuje vstopanju v svet plesne umetnosti.
MARIBOR — Slovenski teatrologi, dramaturgi, kritiki in avtorji so zavzeto debatirali o sedanjem trenutku slovenskega gledališča, in to še posebej z repertoarnega stališča. V knjigarni Mladinske knjige so predstavili nove gledališke knjige: Partljičevi drami Moj oče socialistični kulak in Rdeče in sinje med drevjem in gledališke novele Pepsi ali provincialni Don Juan. Dr. Andrej Inkret pa je odprl razstavo scenografij Mete Hočevar.
RK NK OVCI — Vaški in gasilski
dom so končno dobili v tem kraju. I-mel bo dvorano, prostore za delo organizacij in društev pa tudi gasilska vozila bodo tam spravljena. Večji del doma so zgradili vaščani sami s prostovoljnim delom.
TOLMIN — Slovensko zgodovinopisje zaostaja za dogajanji (Ugotovitev udeležencev strokovnega zborovanja zgodovinarjev.) Slovenski zgodovinarji so zaključili svoj shod s poklonom spominu Simona Gregorčiča v Vršnem in spominu Simona Rutarja v Krnu.
LJUBLJANA — Akademska slikarka Ančka Gošnik-Godec je stisnila v razstavni izbor več kot trideset let raznovrstnega ustvarjanja in izkušenj. Poleg i knjižnih ilustracij (Janček Ježek, Pobegli robot, Pestrna, Zlata skledica, itd.) je bilo na ogled še nekaj drugih zvrsti kot so primerki iz televizijske slikanice Mala čarovnica, ovitki za plošče ali voščilnice UNICEF.
LJUBLJANA — Tema letošnjega tedna otroka je bila,: „Otrok in družbeni razvoj — boj za ohranjanje mifu in. prihodnosti človeštva“.
RADENCI — Nagrado Maison de Qualitet je dobilo zdravilišče v Radencih. Podelilo mu jo je .združenje San Fortunat, mednarodna institucija stara že 600 let. Nagradili so ga za dolgoletne zdravstvene in turistične storitve, za dosežke na področju kulinarike, za celovito ponudbo pri organiziranju prostega časa gostov in urejeno in čisto okolje. To nagrado so podelili prvič kakemu jugoslovanskemu zdravilišču.
mu sebi in svojim koreninam.
SKAD uporablja za dosego svojih ciljev različna sredstva: sestanke, srečanja, predavanja, študijske dneve, obiske gledališč, izlete. Zelo pomembni so bili: triletni teološki tečaj leta 1971, politični seminar leta 1976 in visokošolski tečaj, ki de-, luje že peto leto.
Letos praznujemo tudi 150-letni-co, prvega natisa Prešernove pesnitve „Krst pri Savici“. Zato naj bo današnji večer posvečen tudi Prešernu, našemu velikemu pesniku. Prešeren je dal slovenski besedi največ j o izrazno možnost ter slovensko poezijo vključil v svetovno književnost, kjer je danes priznana estetska vrednota. Bil je odločen potrjevalec slovenstva in tudi narodne jezikovne samobitnosti, öe nas je že postavil Bog kot Slovence na zemljo, o-stanimo to do .sodnega dne! Taka je Prešernova narodna-politična oporoka. Prešernov dan je tudi dan slovenske kulture. Na ta dan praznujmo slednje slovensko kulturno delo, mi pa zlasti to, ki se opravlja med nami v izseljenstvu in katerega dokaz bo tudi nocojšnji odrski nastop.
Krst pri. Savici, himna krščanskega upanja, nas tudi danes, po 150 letih bogati in nakazuje pot tudi Slovenskemu katoliškemu akademskemu društvu: samo slovenstvo, krščanstvo, žrtev in osebna odpoved bodo zagotovili njegovo bodočnost.
S pogumom, vztrajnostjo in božjo pomočjo vstopimo, v četrt desetletje
skala.
Vera Breznikar
('Govor na. slavnostni proslavi ob predstavi Krsta pri Savici)
Oseboe novice
Rojstvo: V družini Edvarda Kenda in. ,ge. Monike roj. češarek iz Ituzain-gó sta se 26. novembra rodila, dvojčka, ki bosta pri krstu dobila ime Tomaž in Luka. Srečnim staršem naše .čestitke!
Smrt: V Ramos Mejijd je umrl Janez Koder. Naj počiva ,v miru!
t MIHA OMAHNA
V	poznih večernih urah se je 13. novembra t. 1. po osmih tedhih odsotnosti, ki jih je prebil v bolnišnici „vrnil“ na svoj dom v Rane-lagh. Pa se je „vrnil“ le po zadnje slovo od svojih dragih, vse naše berazateške slovenske skupnosti in vseh prijateljev in znancev, ki smo ga spoštovali in radi imeli. Veliko nas je prišlo od vsepovsod izreč mu svoj „zbogom“, pomoliti, zanj in si vtisniti v spomin zadnjo podobo sicer od bolezni izčrpanega, pa vendar tako blaženo spokoj enega njegovega obličja.
Pokojnik se je rodil 5. novembra 1925.
Ko je bil star 12 let je izgubil očeta — čez 2 leti še mamo.
Stric Jakob Omahna, župnik v Dragatušu, ga je vzel k sebi. Poslal ga je tudi v Kmetijsko šolo na Grm.
7.	julija 1942 so partizani umorili strica. Kmalu nato pa Italijani odpeljali Miha v internacijo v Padovo.
Ob razpadu Italije leta 1943 so pripeljali Miha z ostalimi interniranci v Ljubljano. Kot Gorenjca so ga potem Nemci odvedli najprej v ljubljanske zapore, nato pa v Begunje (namenjen za talca). Čez čas so ga poslali na prisilno delo na Ljubelj. Vsled telesne izčrpanosti je bil nekaj časa v vojaški bolnišnici. Ko si je opomogel, so ga zopet poslali na delo v ljubeljski predor. Od tam je pobegnil k svoji teti na Gorenjsko, kjer se je moral skrivati pred Nemci in partizani. L. 1945 se je umaknil v Avstrijo —, kjer je delal pri avstrijskem kmetu. Leta 1950 je prišel v Argentino in se naselil v Be-razateguiju. Delal je v Rigolleau kot mehanik. Precej časa je delal v lastni mehanični delavnici. Poročil se je z Manco Cvtettoo. Njun ponos sta sin Miha in hči Janika.
14.	novembra v popoldanskih u-rah je ob njegovi krsti, zanj daroval
sv.	daritev župnik Jože Guštin, potem pa se je od njega poslovil najprej kratko v kasteljanščini za delovne Mihove tovariše, nato pa za rojake France. Vitrih:
Dragi Miha! Tisoče kilometrov od naše in Tvoje drage Slovenije se poslavljam od Tebe v imenu slovenske skupnosti v Berazateguiju.
Tvoja življenjska pot ni bila posuta s Cvdtjem, ampak s trpljenjem. Ko je vihar druge svetovne vojne zajel Slovenijo, mu je v naši domovini Kajn ubil Abela, se je začel Tvoj križev pot.
Bil si mučenec in junak, saj si zaradi tega, ker si pripadal moralnemu narodu in si govoril v jeziku Tvoje mame — pretrpel več kot mi, ki se poslavljamo od Tebe. In v novi domovini si delal kot nihče izmed nas, da si osrečil svoje drage.
Gradil in ohranjeval si naš skupni slovenski dom. Delal .si za dva. Nikdar nisi iskal ps.ebnih koristi, ne slave. Naša skupnost je zgubila nenadomestljivega delavca.
Hvala Ti za Tvoje prijateljstvo, žrtve, ljubezen in delo, s katerimi si pomagal, da bi ostali dobri ljudje, da bi mi in mladi rod, ostali zvesti. veri, rodu in idealom zaradi katerih si pred štiridesetimi leti zapustil domovino.
V	globoki veri molimo k Vsemogočnemu naj Ti, prekaljenemu v trpljenju, nakloni vežno življenje, Tvojim dragim in nam pa, da bi Tvoj odhod v večnost razumeli v duhu Gospodove molitve Oče naš.
FV
OBČNI ZBOR POČITNIŠKEGA DOMA DR. R. HANŽELIČA
Dne 15. novembra 1986 popoldne je bil v Slovenski hiši redni občni zbor Počitniškega doma dr. Rudolfa Hanželiča, ki ga je začel in yodil predsednik France Rant. Pred prehodom na dneyni red' je delegat slovenskih dušnih pastirjev dr. Alojzij
Starc zmolil Očenaš za večni pokoj duše častnega člana rajnega msgr. .Antona Qreharja in za vse rajne člane Počitniškega doma. Za zapisnikarico občnega zbora je bila izvoljena Ivanka Krušič, za overovatelje zapisnika pa Tpne Truden in Ivan Makovec.
Predsednik Rant je nato podrobno poročal o poslovanju .Počitniškega doma v pretekli poslovni dobi. Povedal je, da je skušal odbor po svojih najboljših močeh nadaljevati delo ustanovitelja Počitniškega .(topja dr. Rudolfa Hanželiča. Posebna skrb je bila posvečena mladinski koloniji pa tudi počitnicam družin, upokojencev in posameznikov, ki so potrebni oddiha. — V prejšnji sezoni je pred našo mladinsko kolonijo — kakor vsako leto — prišlo 120 argentinskih deklet s svojimi spremljevalkami iz kolegija v Adroguéju. Tem je sledila naša mladinska kolonija s 83 učenci in učenkami in njihovim spremstvom. Nato so prišle družine in posamezniki. Poznalo pa se je, da je gospodarska kriza v Argentini zajela tudi naše ljudi in zato dom ni bil tako zaseden, kakor bi lahko bil. — V preteklem letu so se brez posebnih finančnih pripomočkov izvršile nekatere izboljšave v domu. V tako imenovani duhovniški hiši sta se dozidali dve stranišči s toplo vodo, podaljšala se je zidana ograja do zavoda sv. Sebastijana. Tudi so se izvršila razna dela in popravila na stavbah in na zemljišču. — Nadzorni odbor je vse leto vestno spremljal delo glavnega odbora in je pregledal bilanco in poslovne knjige in predlagal, da se odboru podeli razrešnico za njegovo del, kar je bilo sprejeto.
Sledile so volitve novega odbora in so bili izvoljeni: za predsednika France Rant, za odbornike oz. odbornice: Truden Anton, Čeč Janez, ga. Marinšek Rezi, gdč. Krušič Ivanka, Makovec Ivan, gdč. Rajer Simona, Vitrih France, Grohar Ignacij, dr. Krivec Jože, Jerman Ivan, Lobnik Franc, arh. Vombergar Jurij, gdč. Korošec Marija, Smersu Rudolf in inž. Sparhakl Janko. (jlan odbora je tudi delegat slovenskih dušnih pastirjev, dr. Alojzij Starc'. — Predlagana lista je bila soglasno sprejeta. Nato je bila določena članarina za leto 1986 v znesku A 6.-, ki se bo pobirala v sezoni od gostov-članov v Počitniškem domu. Ostali člani pa so naprošeni, da jo poravnajo pri odbornikih ali v SLOGI. — Nato je predsednik Rant sklenil občni zbor z zahvalo vsem, ki so se ga udeležili.
OB KONCU ŠOLSKEGA LETA IN POČITNICE
Tak je bil naslov predavanja, ki ga je imela gdč. Mija Markež v nedeljo, 9. novembra za starše otrok Balantičeve šole v Našem domu v San Justu.
Ob lepi udeležbi, saj je štela Balantičeva šola v letošnjem letu 85 otrok, je predavateljica, ki že vsa leta poučuje v Castelarju, nakazala uspehe in trud leta, ki je za nami ter opozorila na možnosti počitnic. Poudarila je važnost počitniške kolonije v kor dobske hribe, pomembnost počitniških- dni in posebej življenja, ki naj se razvija v krščanskih in slovenskih družinah. Z vsem prepričanjem je spomnila na slovensko govorjenje v naših hišah, na branje in poslušanje slovenske besede.
Poučno predavanje je obogatil tudi živahen pogovor staršev in krajevnih učiteljic. Sestanek, ki je lepo uspel, je vodil Franc Zupane, predsednik odbora staršev.
Berazutegtn
DRUŽINSKA NEDELJA
Nedelja 9. t. m. je bila za rojake tukajšnjega okolja družinska nedelja.
To pot je prišel prvič med nas dr. A. Starc kot naš novi delegat dušnih pastirjev in mu je izrekel dobrodošlico predsednik doma F. Vitrih.
Pri sv. daritvi, ki jo je nato da-
.gg^-D ar ovali so
v tiskovni sklad 1 Svobodne Slovenije
Boris Koman, Mar del Plata A 20; Vinko Zaletel, Koroška, 10 dolarjev; Jože Cvelbar, ZDA, 200 dolarjev; Danilo Žolgar, Buenos Aires, A 30 v spomin na M. Draga Šijanca; Miloš Janežič, Buenos Aires, A 5; dr. Andre) Bar juk, Washington, 10 dolarjev; Anton Babnik, ZDA, 20 dolarjev; N. Ni, San Martin, A 20; Ivan Mehle, Tabladà, A 10; Mehle Anica, A 5; B^eda Kovač, Švedska, 16 dolarjev; Slavka Heller, Bs. As., A 30 v spomin na, pok. Milana Krušiča.
Vsem darovalcem najlepša zahvala!
SLOVENIJA V SVETU Kanada
Materinski dan
in zaključek slovenske šole pri župniji Marije Pomagaj je prav prisrčno izzvenel. Gojenci slovenske šole so materam pripravili lep nastop in s tem pokazali, kaj so se v šoli naučili. Šolo že 25 let vestno vodi ravnatelj Franc Pajk.
Koncert Fantov na vasi
Moški zbor Fantje na vasi, ki ga vodi Nace Križman, je imel uspel pomladanski koncert. Prijetna novost je bila instrumentalna spremljava, ki jo je izvajal kvartet pod vodstvom Matije Lebarja. Pesmi je prikupno uvajala napovedovalka Marta Adamič. Na koncert v cerkveni dvorani pri Brezmadežni v Torontu so prihiteli tudi rojaki iz Hamiltona in celo iz Clevelanda.
Miss Ljubljana 1986
Za torontsko Karavan je bila letos izvoljena Klavdija Končan. Predstavljala bo slovensko skupnost na mednarodni prireditvi, ki jo vsako leto prirede narodnostne skupnosti v Velikem Torontu.
ZDA
Ugleden obisk iz Argentine
Pred kratkim je obiskal Cleveland ugledni rojak in javni delavec dr. Marko Kremžar iz Buenos Airesa. Prijatelji so mu v Clevelandu pripravili družabni večer z večerjo v Baragovem domu. Po večerji je dr. Kremžar najprej na kratko opisal življenje naših rojakov v Argentini, nato je odgovarjal na vprašanja.
V	petek 17. oktobra je bil sprejem pri županu mesta Cleveland V. Voinovichu, kamor ga je spremljalo nekaj prijateljev. Dr. Kremžar, ki ga je spremljala tudi njegova žena Pavla, govori tekoče angleško, zato je večina časa sprejema potekala v direktnem pogovoru z županom. Istočasno je Jože Mela-her, član NOS, podaril županu Voinovichu Tolstojevo knjigo o izročitvi domobrancev Titu „Minister and Massacres“.
V	župnišču sv. Vida je župnik Jože Božnar dr. Kremžarju razkazal farno šolo in avditorij. V uradu A-meriške domovine sta si dr. Kremžar in žena ogledala tiskarno, dr. Kremžar pa se je marsikaj pogovoril z urednikom dr. Sušljem o problemih slovenskega Časnikarstva v Argentini in v Ameriki.
(JM iz Am. domovine)
rovai dr. A. Starc, je duhovno misel navezal . na trojno cerkev-svetiŠče, saj je Cerkev ta dan obhajala posvetitev lateranske bazilike. Orisal nam je zgodovino in pomen te bazilike, ki je mati vseh cerkva. Govoril nam je o drugem svetišču •— svetišču naše duše, ki je tempelj troedinega Boga. In o tretjem svetišču nam je govoril; to so naše cerkve in kapele, kjer smo pri krstu postali otroci božji, kjer smo prejeli prvo obhajilo, birmo, zakrament pokore in zakona, Priporočil nam je aktivno sodelovanje pri teh naših verskih središčih.
Nato smo imeli kosilo, ki je potekalo v družinskem pomenku. Vendar pravega veselja ni bilo, saj je kot mora ležala nad nami misel, da eden od najbolj delavnih članov naše skupnosti leži težko bolan v bolnišnici.
Prišli pa smo do zaključka, da so nam pótrebne take družinske nedelje.

MALI OGLASI
SNEMANJE
Presnemanje kaset vseh vrst. — Mirko Vasle — Novi naslov: Cnel. Allende 386 - Ramos Mejia - T. E. 057-3288.
POČITNICE
V Miramaru oddam za januar in februar opremljeno hišo z vrtom, 7 kvader od morja. Informacije od 18 dalje. T. E. 665-6928
ADVOKATI
dr. Franc Knavs — vsakovrstne civilne, delavske in trgovske zadeve v Capitalu in Pcia. Bs. As. — Tucu-män 1455, 9. nađstr. E - Tel. 45-0320 - poned., torek, četrtek od 16 do 20.
ARHITEKTI
arh. Marija Bavec — Belgrano 123 -17. nad. “5” - R. Mejia - Tel. 654-2461; poned., sreda, petek od 17 do 19.
arh. Jure Vombergar — Načrti za gradnje stanovanjskih hiš, industrijskih in trgovskih stavb. — Av. Gaona 2776 - 1706 Haedo T. E. 659-1413.
arh. Andrej J. Horvat — Načrti za gradnje stanovanjskih in trgovskih poslopij, predelave, opreme in dekoracije. Curupayti 1525 - (1708) Moron - Tel. 628-7515.
OBRTNIKI
Modno krojaštvo — Tone Bidovec - nove obleke in popravila starih - Av. de Mayo 2416 - Ramos Mejia - Tel. 651-1242.
TRGOVINA
Delikatesa Franc Vester — Gana 119 -Capital - (1 kvadro severno od postaje Liniers).
Alpe Hogar — Stane Mehle — vse za
vaš dom - L. Vemet 4225 - 1826 Rem. de Escalada - T. E. 248-4021.
GOSPODARSTVO
Zavarovanja M. in H. Loboda — Sar-miento 385, 1. nadstr., pis. 10 - Buenos Aires - od 11 do 18.30 - T. E. 312-2127.
Kreditna zadruga SLOGA — Bmé. Mitre 97, 1704 Ramos Mejia - T. E. 658-6574, 654-6438. Od poned. do petka od 15. do 19. ure.
Mutual SLOGA — Bmé. Mitre 97, 1704 Ramos Mejia - T. E. 658-6574, 654-6438. Od poned. do petka od 15. do jl9. ure.
Cena največ štirih vrstic A 3 za enkratno objavo, za ves mesec — 4 številke — A 8. * V
DRUŠTVENI OGLASNIK
V pisarni ZS imamo na vpogled „Krajevni leksikon Slovenije“ (Gorenjska, Notranjska, Primorska). Kdor želi z vedati kaj več o kakšnem kraju, si knjigo lahko ogleda, v pisarni Zedinjene Slovenije od 16. do 20. ure. Knjigo je napisal dr. Roman Savnik.
Prispela je knjiga Nikolaja Tolstoja Celovška zarota (slovenski prevod) in si jo lahko izposodite v knjižnici ZS.
SLOVENIJA V SVETU ZDA
Letos so dnevne radijske oddaje Tonyja Petkovška praznovale 25-let-nico. Ob tej priliki se je zbralo več kot 700 gostov. Petkovškove oddaje so z redkimi izjemami v angleščini.
Letos je mešani pevski zbor Korotan iz Clevelanda, praznoval 35-letnico. Metod Milac ga je ustanovil leta 1951. Od takrat so se menjavali pevovodje, odborniki in pevci. Zadnja leta g vodi Rudi Knez. Izven Severne Amerike je nastopil v Kanadi, na Koroškem in Primorskem; ima izdane tri plošče. Kot slavje se je vršil jubilejni koncert. Ob tej priliki je Rudi Knez razvrstil pri-
I/ŠLA je novembrska
mladinska uea
ljubljene slovenske narodne pesmi in jih prepletel z zahtevnejšimi umetnostnimi skladbami v lepo zaokroženo celoto.
Koncert je začel in zaključil celotni mešani zbo^-, ki obsega 48 članov. Vmes so pa menjaje tudi nastopali ženski in moški zbor, mešani oktet, duet in solisti. Pri klavirju sta spremljala Kati Likozar in Dominik Gorše. Med navzočimi je bil bivši senator Frank Lausche.
Slovenski dom v San Martinu
vabi vse člane in članice na REDNI OBČNI ZBOR,
ki bo v nedeljo, 14. decembra 1986
ob 9 v prostorih Doma z običajnim dnevnim redom. Odbor
Prijave za šolsko kolonijo sprejema pisarna ZS do 7. decembra, 1986.
OBVeSTILfl
SOBOTA, 6. decembra:
Spevoigra Miklavž prihaja v Slovenski hiši.
Sklepna prireditev Jegličeve šole v Slovenski hiši ob 16.
NEDELJA, 7. decembra,
Spevoigra Miklavž prihaja v Slovenski hiši.
V	Rozmanovem domu bo ob 11.30 sv. maša v spomin pokojnega predsednika in odbornikov; nato kosilo.
Mladinska maša in zvezni sestanek, združen s proslavo Brezmadežne v okviru SDO-SFZ ob 9.30 v Slovenski hiši.
Sklep šolskega tečaja v Carapachayu ob 17. uri.
ČETRTEK, 11. decembra:
Seja upravnega sveta Zedinjene Slovenije ob 20. uri v društvenih prostorih.
V	Slovenskem domu v Carapachayu
maša za pok. Jožeta štefaniča in M. Draga Šijanca. Po maši skupno družinsko kosilo.
NEDELJA, 14. decembra:
V	Slovenskem domu v San Martinu
redni občni zbor po maši.
ČETRTEK, 18. decembra:
Izredna seja Medorganizacijskega sveta ob 20. uri v prostorih Zedinjene Slovenije.
SOBOTA, 20. decembra:
Zveza slovenskih mater in žena in Vincencijeva konferenca pripravljata koncert božičnih pesmi komornega zbora ge. Anke Savelli Gaserjeve, v Slovenski hiši ob 19.
BOŽIČ, 25. decembra:
V	Slovenskem domu v San Martinu
božičnica in nato zajtrk.
ESL0VENIA LIBRE
Fundador: MILOŠ STARE
REDACCION Y ADM! N 1ST RAC ION:
RAMON L. FALCON 4158 1407 BUENOS AIRES ARGENTINA Telefono: 6 9 - 9 5 0 3
Glavni urednik:
Tine Debeljak ml. Uredniški odbor: dr. Tine Debeljak, Tone Mizerit, dr. Katica Cukjati, Gregor Batagelj
Correo Argentino Central (B)	FRANQUEO PAGADO Concesión N9 5775
	TARIFA REDUCIDA Concesión N9 3824
Registro Nacional de la Propieđad Intelectual N9 20.446	
Naročnina Svobodne Slovenije za 1. 1986: za Argentino A 40; pri pošiljanju po pošti A 45; Združ. države in Kanada pri pošiljanju z letalsko pošto 60 USA dol.; obmejne države Argentine 53 USA dol.; Evropa 65 USA dol.; Avstralija, Afrika, Azija 70 USA dol.; Z,DA, Kanada in Evropa za pošiljanje z navadno pošto 45 USA dol. TALLERES GRAFICOS "VILKO” S.R.L., ESTÀ-DOS UNIDOS 425, 1101 - BUENOS AIRES -
T. E. 362-7215
SREDA, 31. decembra:
V Slovenskem domu v San Martinu
veliko silvestrovanje s Planiko — Zlate zvezde.
POČITNIŠKI DOM DR. R. HANŽELIČA
sporoča vsem rojakom, ki žele preživeti počitnice v kordobskih planinah, sledeče:
Stroški na osebo, upoštevajoč razlike pri stanovanju, vplačano v SLOGI do 15. decembra 1986, znašajo;
	Odrasli	Dojenčki od l!4-2 let	Otroci od 2-6 let	Otroci od 7-16 let
	A	A	A	A
I. Nova stavba	17,50	4,00	13,00	15,50
II. Chaleti	15,50	3,00	11,50	14,00
III. 'Stare stavbe	13,50	2,00	9,50	12,00
Popust: Na 3. in 4. otroka po 1.00 avstral na dan; od petega otroka naprej po 2.00 avstrala na dan.
Pismene prijave poslati na Počitniški dom dr. R. Hanželiča, R. Falcón 4158. Za potrebne informacije vam je na uslugo g. Smersu, T. E. 755-5316.
KRIŽANKA
Vodoravno: 1) Mlaka. 6|) Srednjeveška utrdba.
9)	Kratica za sklon. 12) Posedovati. 14) Pridobiva koga za kaj. 16) Ki poteka brez sprememb. 18) Ki vsebuje vodo. 20) Majhen kožni zajedavec. 21) Popek kaprovca, ki se u-porablja kot začimba. 22) Medmet, ki izraža, opravičilo. 24) Znanost. 26) Spaja kovine z lotom. 28) Okrajšava za lastnoročno. 29) Zborovski pevci. 31) Kratica za opus. 32) Filmska predstava. 34) Krčevita jeza. 35) Bodica. 36) Vprežna, priprava. 38) En. 40) V trenutku. 41) Strokovnjak za kletarstvo. 43) Obdati z močno svetlobo. 45) Ko-šutji samec. 47) Razporeditev. 48) Dvanajsts mesecev. 49) Drobne vodne kaplje.
Navpično: 1) Prislov, ki uvaja vprašanje. 2) Razume. 3) Mlada žena,. 4) Koralni otok obročaste-oblike z laguno v sredi. 4) Neozdravljiva bolezen.
7) Simbol za srebro. 8) Zelo slavna pevka. 9) Priprava za pritrditev ladje na dno. 10) Ustvarjalec, oblikovalec. 11) Kulturna rastlina. 13) Ilovnato. 15) Gorki. 17) Bojni plin, ki razjeda sluznico in kožo. 19) Stranski del medicine. 21) Rimska trdnjava. 23) Naredi, da drugi vidijo. 25) Rahlo pihljanje. 27) Bela snov
iz žganega apnenca. 29) žuželka, ki sesa kri. 30) Eden apostolov. 33) Kdor se seli iz kraja v kraj. 35) Štor, na katerem se seka. 37) Grški heroj iz Iliade. 39) Narkotična tekočina. 40) Duševno bolan. 41) Največji morski sesalec. 42) Resnica. 44) Tebe. 46) Medmet, ki o-pozarja na to, kar se daje.
Ne pozabite!
MIKLAVŽ PRIHAJA
V	soboto ob 18. uri za otroke in spremljevalce.
V	nedeljo ob 19.30 za mladino in odrasle.
Tajnik uraduje pred dvorano samo v petek od 15. do 18. ure in v soboto od 15. do 17. ure.
Važno: Zaradi hitrejšega potekanja obdarovanja naj zlasti v soboto obdarovani zasedejo prostore v dvorani (ne balkon).
KARTA SLOGA
se je „prijela“. Prej ko v enem mesecu si jo je nabavilo že več ko 200 članov Mutuala SLOGA. Tudi vam svetujemo;
1)	Če še niste član MUTUALA SLOGA, pristopite čimpreje!
2)	Če ste že član MUTUALA SLOGA, potrudite se in doplačajte toliko, da boste imeli v navadni hranilni vlogi vloženih vsaj A 120.-, pa si že lahko nabavite KARTO SLOGA, ter si tako pridobite vse ugodnosti, ki vam jih ta nudi, kot:
a)	občutno zvišane socialne podpore (več kot 100%).
b)	brezplačen vstop na letovišče SLOGA skozi vse leto.
c)	takojšnje osebno posojilo do A 600- samo na osebni podpis. Ne odlašajte! Določena čakalna doba velja namreč, tudi za te zvišane socialne podpore.
Informirajte se osebno ali po telefonu v naši glavni pisarni, Bmé. Mitre 97 - Ramos Mejia, tel. 658-6574 in 654-6438 in v naših podružnicah: V Slovenskem domu v San Martinu, v Hladnikovem domu v Slovenski vasi, na Slovenski pristavi v Caste-larju.	!	rjj
Več ko nas bo, bolj si bomo lahko pomagali!
V SLOGI JE MOČ!

FRAN MILČINSKI	(39)
Ptički brez gnezda
Ni maral iti zlepa, skoraj bi bila morala vzeti palico v roke. Saj je hotel tvoj divjak tako! Reci mu, tvojemu divjaku, naj se pobriga za fanta, on je zanj odgovoren, če se zgodi kaka, nesreča. K meni ga pa ni več treba, tvojega divjaka, sem ga še od zadnjič sita. Če ga dasta meni, fanta, ga rada, vzamem, ampak moraš koj pisati in da bosta nič več pravic imela čezenj.“
Pirčeva je bila tako razburjena,, da je sestrino pisanje prebrala trikrat in še ni vedela, ali je vse prav umela. Moža ni doma, da bi se posvetovala z njim — pa saj je morebiti bolje, da, ga ni. Toda z nekom bi vendar še rada preudarila pismo, preveč ji je nejasno. Ali je Tonček še pri teti ali ne, ko teta tako čudno piše — ali je že šel, kdaj in kam? Zakaj ga ni domov? Pa ne, da, si je kaj storil?
Vajenec je pulil cveke iz starega podplata in dremal pri delu — nak, z njim se ne kaže posvetovati o pismu! Napotila se je k Jerajevi.
Ni šla rada. Ali malenkostna osebna nasprotstva so se umaknila v ozadje pred skupno nesrečo in skupnimi skrbmi. Potrkala je in hotela po stari navadi hkrati odpreti, pa so duri bile zaklenjene. čula, je pritajene stopihje, za nekaj časa glasnejše korake od druge strani, od sobe, in odpirati ji ni prišla dekla, kakor je Pirčeva pričakovala, ampak gospa Jerajeva sama.
„O!“ je rekla gospa in glas ji je bil bolj hladen in poznala se ji je zadrega.
„Saj vas ne bi motila —“ se je o-pravičevala Pirčeva,, ,,ali ste že kaj zvedeli zastran svojega Milana? Pismo sem dobila, tako me skrbi... “
Jerajeva je povabila čevljarico v soho in jo posadila na zofo. Pričela je brati pismo. Pa je bila tudi razburjena in raztresena, kajti brala ga je še enkrat in še enkrat. — Pirčeva pa je imela medtem dovolj časa se čuditi, da ni slišati dekle, in spomnila se je, da so bila tla, v veži do polovice umita... Pa ne, da jih je gospa sama umivala?
Jerajeva je gledala v pismo in majala z glavo. „Potemtakem ne hodijo vsi trije skupaj — ali ka,-li, jaz ne razumem pisma. Kje neki hodi naš? Ti nesrečni paglavec, kake skrbi mi delaš!“ Vzdihnila je in zasukala oči v strop. „Povejte mi, gospa Pirčeva, ali sva res to zaslužili od svojih otrok?“ „Kaj jaz vem!“ je rekla Pirčeva in si obrisala solze. „V dobrem namenu sem ga dala v rejo, da si kaj prihranim — saj kar imam, ho imel otrok! Dala sem ga v tujo rejo, na, zdaj je otroku še mati tuja! Če bi me ljubil, ne bi ušel! Zdaj spoznavam, da se ljubezen kupi le z ljubeznijo!“
Jerajeva je stiskala ustnice in s peto bobnala po tleh. čevljaričine besede so jo zadele, vendar si ni marala priznati, da je kaj zakrivila, pri otroku.
Saj je imel jesti, ne? — in posteljo, ne? — in obleko, ne? Z vsem je bil preskrbljen. Zakaj potem uhaja? — še se je slepila,, da jo po krivci preganja zla usoda: po krivici mora zdaj umivati tla sama in brez služkinje, čisto po krivici poslušati moževa očitanja zastran sina.
Tudi njej so prišle solze v oči, pa niso bile solze žalosti, ampak solze u-žaljenega samoljubja in onemogle jeze. Vzkliknila je: „Tega ne pretrpim,“ potem se je oprijela z rokami naslonjala zofe in pričela krčevito jokati.
Čevljarko je ta nenadni izbruh močno pretresal. Po sebi je sodila in se ji je tako zasmilila Jerajeva, da je spričo njenega glasnega, gorja skoraj pozabila svoje. Prijela jo je za roko in ji jo pobožala.
Ali Jerajeva se je srdito umaknila. „Nič! Ničesar ne maram! Vsi ste hinavci! Meni ne more nihče nič očitati. Vsakogar bom tožila, kdor mi ka,j reče čez čast. Tukaj sploh ne ostanem. Za deklo že ne bom!“
Pirčeva je prestrašena vstala. „Gospa, dajte se potolažiti!“
Jerajeva je tiščala glavo v kot zofe in drgetala od joka. „Lahko kar greste,“ je rekla. „Ne potrebujem tolažbe — ne boste me več dolgo gledali!“
Pirčeva je odšla.
Komaj je za sabo zaprla duri, je planila Jerajeva pokonci, si obrisala oči in pričela premetavati po omarah in brskati po predalih. Izpod postelje v veži je privlekla veliko škatlo in obsežen kovček, v svoji omari je imela manjši ročni kovček, vse troje je na-
tlačila z obleko in perilom. Potem se je napravila. A ko je bila napravljena, ni vedela, kako bi vse vlekla s seboj, in je vzela le ročni kovček. Drugo je pustila. Zaklenila je duri, ključ spravila na običajni prostor pod pehar pred durmi in šla.
Ko je opoldne prišel domov gospod Jeraj, ni bilo ne kosila ne žene. škatla in kovček sredi sobe sta ga opozorila, da se je moralo nekaj zgoditi. Na mizi je našel listek: „Vrnila sem se k staršem, da ti ne bom več v nadlego!“ Jeraj se je bridko nasmehnil in rekel:: „Adijo!“
* * *
Pirčeva je čakala, da se mož najprej naje, potem šele mu je pokazala pismo.
Prečital ga je, obrnil ga na vse plati in strogo pogledal ženo. „In denar? Kje je denar?“
„Vidiš, na denar niti mislila nisem! Nič ne piše o denarju, ga že ni videla, pri fantu! Vse je tako čudno — tako me skrbi...“
„Potuhe naj mu nikar ne daje!“ je rohnel čevljar. „K žandarjem naj bi ga bila peljala, da mu odvzemo denar! Denar naj mi pošlje, prismoda stara, fanta lahko obdrži! S prvim vlakom se peljem tja, jaz hočem svoj denar!“
„Kaj boš hodil,“ je ugovarjala žena, „Tončka ni več tam, saj piše, da ga je zapodila, ko si ta,k! Tebi pa zapro duri — ničesar ne izveš! Grem rajši jaz! če se le ni fantu kaj zgodilo...“ „O, kopriva ne pozebe!“ je s trpkim naglasom izjavil gospod Pirc. „Sicer pa..
Žena je uganila, kaj je skoraj rekel. Užalilo jo je. „Smrt želiš svojemu otroku! Ali te ni sra,m? Njegove napake vidiš — pa ni vsega sam kriv! Seveda je tat, ti pa si oče tatu!“ Vzela je koš in šla iz sobe.
Pircu niso mogli ugajati ti očitki. Trdno je bil prepričan, da je sicer strog, drugače pa skoz in skoz pravičen mož in vzgojitelj. Zdaj mu pa, očita žena, da je oče tatu! Približno tako kakor: jabolko ne pade daleč od debla! Očita mu to vpričo vajenca, vpričo bitja, ki mu je izročeno v vzgojo! — To ga je jako zabodlo.
„Peter,“ je rekel, „dve leti se že ličiš pri meni, za vse ti skrbim, kakor da sem tvoj rodni oče. Zato govori in povej po svoji vesti čisto resnico in brez strahu: Ali sem te še kdaj učil kaj slabega?“
Peter je previdno umaknil glavo in zajecljal: „Jaz ne vem.“
„Tako; Ti ne veš“ je vzkliknil Pirc. „Kako da ne veš To boš menda vendar vedel, ali in kdaj sem navajal tebe ali Tončka k tatvini — kaj?“
Peter je prestrašen izpustil čevelj na tla, da bi imel roke proste v zaščito ušes. Plašno je zrl v krvoločni obraz mojstra, zahtevajočega odgovora. Rad bi tako odgovoril, da, bo mojstru pogodu, pa se mu je zdela ta naloga tem težja, ker ni več vèdel, kaj ga prav za prav vprašuje.
„Odgovori, kdaj si slišal!“ je zaklical mojster in dvignil roko.
„Nikar!“ je prosil vajenec. „Saj bom koj... se že spominjam... oni dan...“