- JULO IVU V L 'J. 'Ali: f.*i*n>M p,^n»00«vuni. IZHAJA VSAK TOREK, ČETRTEK IN SOBOTO. •■> I ».UMI, IHHtmUM mi^»M WWMMBll JI B' . km Genu posamezni številki Din 1'50. T*" TRGOVSKI LIST ficisopis J3BO trgovino* Industrijo in obrt Naročnina za ozemlje SHS: letno 180 Din, za y2 leta 90 Din, za y4 leta 45 Din, mesečno 15 Din; za inozemstvo: ‘210 Din. — Plača in toži se v Ljubljani. Uredništvo in upravništvo je v Ljubljani v Gregorčičevi ulici štev. 23. — Dopisi se ne vračajo. — številka pri poštni hranilnici v Ljubljani 11.953. LETO XIII. Telefon št. 2552. LJUBLJANA, v torek, dne 8. aprila 1930. Telelon št. 2552. ŠTEV. 42. f njunimi uma mi nwi i'n i Zakon o pobijanju nelojalne konkurence. Za povzdigo morale v trgovskem prometu. — Stroge določbe proti umazani konkurenci, potvarjanju porekla blagu, širjenju neresničnih vesti o konkurentu in proti odvajanju kupcev. Kakor smo že na kratko poročali v zadnji številki »Trg. Lista«, je Nj. Vel. kralj dne 5. t. m. na predlog ministra trgovine in industrije g. Juraja iDeme-troviča podpisal zakon o pobijanju nelojalne konkurence. S tem je ustreženo že davno izraženim željam gospodarskih, zlasti trgovskih krogov. Naj v naslednjem navedemo vsaj v kratkem vsebino glavnih določil tega zakona, ki 1)0 brez dvoma z zadoščenjem sprejet v vseh naših krogih. Velika konkurenca, pa tudi povojne razmere so povzročile, da so se v kupčijskem poslovanju mnogi začeli posluževati sredstev, ki obstoječih zakonitih predpisov sicer ne kršijo, ki pa so v nasprotju z dobrimi trgovskimi šegami in trgovskim poštenjem. Zasledovanje takih konkurentov ni bilo mogoče, ker ni bilo zakona, ki bi take anormalirosti, grde navade in vse, kar običajno maži varno »umazana konkurenca« prepovedal. Zato smo ponovnokrat na zborih zahtevali od pomoči potom zakona, kakor ga imajo že davno v drugih državah. Prepričani smo, da bo novi zakon mnogo doprinesel k normalizaciji trgovskega prometa in k ureditvi konkurenčnih razmer v trgovini. Zakon vsebuje v glavnem naslednja določila: Kdor v poslovnem prometu zaradi konkurence stori dejanje proti dobrini običajem, ki morejo oškodovati drugega konkurenta, se lahko toži. Tožbi je namen onemogočiti nadaljno izvrševanje dejanja, odstraniti s tem ustvarjeno nepravilno stanje in doseči povračilo storjene škode. Kdor o razmerah svojega ali tujega podjetja javno govori ali raznaša karkoli, kar more povzročiti zmoto in kar bi dalo s tem temu podjetju v konkurenci prednost na škodo drugega konkurenta, je lahko tožen zaradi razširjanja takih vesti, na odstranitev nepravilnega stanja in na povračilo storjene škode. Semkaj spadajo predvsem podatki o kakovosti, količini, o prirodi in sestavi blaga ali dejanja glede izvora, prodajnih tržišč in prodajnih pogojev, nadalje podatki o lastninskih in kreditnih razmerah, o proizvajalnem načinu ali o določitvi blagovnih cen, ali o zaščiti blaga s 'patenti, vzorci, obrazci ali žigi, o metodah proizvodnje ali o delovnih razmerah v podjetju, o povodu in svrlii kreditov, o stanju zalog, o odlikovanjih in prednostih. Pod temi odlikovanji in prednostmi je razumeti tudi uporabo lika Nj. Vel. kralja ali člana kraljevskega doma, državnih in javnih grbov, drugih državnih emblemov, uradnih znakov in imen. Strogo se kaznuje po tem zakonu tudi neresnična označba porekla blaga. Pod netočno označbo porekla blaga je razumeti označbo, ki more v poslovnem prometu povzročiti napačno naziranje, da se blago, za katero gre, proizvaja v posebnih krajih, v posebnih mestih ali v posebni državi. Neresnična označba 'porekla je tudi to, kadar pro iz vodnik pri drugem pro izvodniku nabavljeno blago opremi z znakom svoje tvrdke, svojega imena in žiga, afco se s tern morejo v konkurenč- nem prometu povzročiti napačna nazi-ranja, da so to njegovi lastni proizvodi. 'Ne gre pa za neresnično označbo porekla, ako domači trgovec odda v promet blago tujega porekla s tem, da ga opremi s svojim imenom, ali da na blago udari svoj žig, ako s tem ne obeleži tujega blaga kakor da je domačega porekla in ako s tem ravnanjem ne potvori morebitne že obstoječe označbe tujega porekla. Ne smatrajo se za neresnične označbe podatki, ki po poslovnih običajih nimajo več v prometu izključnega pomena glede podatkov, ker so postali običajni kot označba vrste ali kakovosti raznovrstnega blaga, razen ako se pristavlja takim podatkom pristavek »pravi, prirodni, resnični, izvirni itd.«, ki bi utegnili povzročiti lažnjivo predstavo o poreklu blaga. Geografski nazivi vinskih proizvodov, mineralnih vod ali izdelkov se ne smejo uporabljati kot oznake ali kakovosti. Ti predpisi ne veljajo za nazive vinskih proizvodov, ki se uporabljajo po posebni vrsti, razen ako za neko določeno vrsto minister ne predpiše kaj drugega. Z odlokom pristojnega ministra se lahko objavijo predpisi o označbi porekla blaga, ki se proizvajajo v raznih krajih, čijih klima ali zemlja vpliva na svojstvo blaga (nazivi blaga). Inozemski nazivi krajev se smejo posebej zaščiti v primeru reciprocitete. Kdor neresnično označuje poreklo blaga, je lahko tožen zaradi prepovedi takega označevanja, odstranitve s tem ustvarjenega .položaja in za povračilo povzročene škode. Kdor raznaša o tujem podjetju, njegovem podjetniku in blagu vesti, ki morejo škoditi temu podjetniku in njegovim proizvodom, se kaznuje, ako ne more dokazati is ti nos ti svojih vesti. Prepovedano je tudi zlohotno obeleževanje tujih proizvodov. Kdor to zagreši tako, da more povzročiti nezaupanje med kupci naprani zlohotno obeleženi tvrdki, imenu ali nazivu, bo sojen zaradi zlorabe. To velja tudi za naslove in zunanjo sliko časopisov, knjig in drugih tiskanih del, za naslove gledaliških, glasbenih in kinematografskih del, ako jih kaka oseba zlorabi na način, ki more odvrniti konsnmcnte od nakupa in posečanja. Kdor prekrši predpise tega zakona, se lahko obsodi ne le na povračilo povzročene škode, temveč tudi na denarno globo do iznosa 50.000 Din. Naše trgovce bodo posebno zanimala dotočila glede tega, koga je smatrati po tem zakonu kot konkurenta. Zakon pra- vi v tem oziru: »Ta zakon se nanaša na vse posle prometa in izdelkov obrtništva in trgovine, vendar se ne bo uporabljal za pobijanje nelojalne konkurence iz vrst drugih svobodnih profesij. Konkurent je vsak podjetnik, ki proizvaja blago podobne ali enake vrste, ali hrani blago podobne ali iste vrste ali pa deluje kot producent v isti ali podobni panogi. Pod blagom se razumejo industrijski in obrtniški proizvodi, kakor tudi proizvodi poljedelstva, šumarstva in rudarske industrije. Če pa je podana nevarnost za razne tajne produkcije in trgovine, se lahko pri sodni razpravi izključi javnost. Razsodba se mora na zahtevo zmagujoče stranko objaviti v listih na stroške obsojeno stranke. Sodišče določi višino izdatkov. Sodišču je pridržana pravica, da dovoli delno ali pa tudi celotno objavo, ako s tem ni dana nevarnost za ohranitev poslovnih tajnosti. Denarne kazni po tem zakonu se stekajo v poseben fond, ki se bo ustanovil pri banskih upravah za podpiranje do- Pogledi na gospodarstvo. (Iz poročila predsednika Trgovskega društva »Merkur« za Slovenijo g. dr. Frana W i n d i s c h e r j a , na občnem zboru društva 2. aprila 1930.) 3. Nove prilike v razmerju med gospodarjem in delojemalcem. Že lansko leto sem obširneje govoril o tem, kako so se razmere v naši trgovini bistveno izpremenile in kako so se poslabšali izgledi trgovinskega naraščaja in poganjka glede gospodarske samostojnosti. Naša trgovina je po Strokah jako razčlenjena in dokaj obilno zastopana. Težko je kjerkoli govoriti še o nepokriti potrebi. Število trgovin sicer vedno še narašča in bodo detajlne trgovine še na novo nastajale zlasti v tistih krajih, kjer nastajajo ob živahni stavbeni delavnosti celi novi deli in okraji. Ali vobče vzeto je vendar treba za daljšo bodočnost računati s tem, da pretežen del trgovskega naraščaja ne bo več računal s svoječasno trgovsko samostojnostjo, marveč bo treba računati z dejstvom, da ostane dokaj-šen del sotrudnikov in nameščencev za celo življenje službojemalec. Vse izraziteje nastaja tudi pri nas stan trgovskih nameščencev kot posebna delojemalska plast meščanskega življa. V takih prilikah je pa skoro neogibno, da bo treba razširiti obod starostne preskrbe tudi na številen krog trgovskih nameščencev specialno prodajalne stroke. V preteklem letu to vprašanje ni napredovalo niti pri nas, še manj pa v drugih delih države. Pri nas je ta misel vsled pokojninskega zavarovanja nameščencev razumljivejša postala, ali so ipak še velike ovire. Razumen gospodar, ki ni zakrknjen za potrebe življenja, ki se neustavno razvija v smeri sireče se socialne kulture, bo moral preobraziti svoje nazore i ako je konservativen. Morda, in celo verjetno je, da ibo uvedba take preskrbe začetna leta neugodno vplivala na delovnem trgu te vrste, ali so gotove zahteve, ki se uresničijo vsled svoje neodoljive notranje upravičenosti navzlic na sebi razumljivemu trenju in odporu v prizadetih krogih. Vprašanje ni enostavno, ali tudi konservativen gospodar ne sme prezreti dejstva, da gre za pride važnega sotrud-nika v obratu, ki so mu na vero in zvestobo zaupani mnogi posli, pa je gospodarjev interes očiten, da ima v hiši zveste in zadovoljne sodelavce. brodelnih ustanov, predvsem pa za strokovno šolstvo. Minister trgovine in industrije bo izdal pravilnik o ustanovitvi in poslovnem redu teh fondov. Inozemci imajo v naši državi enake pravice glede zaščite po tem zakonu, kakor domačini. Ta pravica pa je omejena s principom reciprocitete. Določbe zakonov, ki nasprotujejo temu zakonu, izgubijo svojo veljavo. Zaščita pred nelojalno konkurenco sc sme zahtevati šele z dnem uzakonitve tega zakona. Pravica do odškodnine gre samo za škodo, ki je bila povzročena po uveljavljenju tega zakona, t. j. mesec dni po objavitvi v »Službenih Novinah«. V teh sporih so pristojna prvostopna kolegijalna civilna sodišča. Razprava se vrši po obstoječih predpisih, v kolikor niso izpremenjeni s tem zakonom. V krajih, kjer zakon o sodnem postopku z dne 16. februarja 1929 še ni v veljavi, veljajo tozadevni predpisi prejšnjih zakonov do uveljavitve novega. 4. Naše prilike za delo in zaslužek. Prilik za delo in zaslužek je tudi dandanes pri nas odločno premalo. Dežela je gorata. Kmetijstvo, in kar je z njim v zvezi, vedno težje preživlja narod. Dotok v mesta narašča in se morda temu pojavu, ki ga imenujejo Italijani urbanesimo, pri nas polaga premalo pozornosti zlasti tudi raz zrelišče stanovanjskega vprašanja, kajti tisti, ki pride v mesto in želi dela in zaslužka, je kmalu tudi interesent za stanovanje. Tako pa v 'breme mest, kjer je vobče življenska stopinja neprimerno višja nego na deželi, kažejo izkazi rastoče število brezposelnih, in je tudi stanovanjsko vprašanje kakor vrv brez konca. Od kmetijstva se nagibajo ljudje v mesta ter v trgovino in industrijo, pa je samo v tistih krajih boljše, kjer nastajajo industrije, ki posnamejo višek prebivalstva v svojem privlačnem ozemlju, pa dado življenju in načinu življenja sploh drugo obeležje. Drug pereči problem je dan v tem, da presega število tistih, ki službe in mesta iščejo, v močni številki razpoložne prilike za službe in mesta. Tako nastaja nesorazmerje, in je v takih razmerah jako poželjno, da se razvija podjetniški duh in da dobimo širši krog takih ljudi, ki ne iščejo saini dela, ampak ustvarjajo delovne prilike in nudijo drugim zaslužek. Pri nas je gospodarstvo v resnici zaokroženo, dejanske prilike so si same skrojile obod okoli nas. Kdor je dobre volje, ne (bo prerekal potrebe gospodarskega soli dar izma.* — Naša kmetijsko premalo donosna zemlja mora dobiti dopolnilo v industriji in trgovini. Tam, kjer je industrija in kjer je živahen promet in trgovina, ni izseljevanja, pa tudi pridelki gredo gladko v denar. V takih krajih se vrši brez težav in trenja izmenjava blaga, ne da bi bilo treba delati si takih skrbi za prodajo, kakor jih imajo kmetovalci v takih pokrajinah, ki so daleč od trgovskih in industrijskih središč. Kdor tega ne vitli pri nas, je ž njim težko razgovarjati. Kakor je težko dopovedati tistim, da nimajo prav, ki izhajajoč iz raznih teoretsko pravilnih vidikov, zahtevajo tudi pri nas odpravo zaščitnih carin, pa ne pomislijo, da naša industrijal-na podjetja, ki so tolike važnosti za prehrano in za ohranitev prebivalstva doma, ne bi mogle brez zaščite kljubovati tistim industrijalnim velikanom, ki so jim naše tudi največje fabrike samo taka igračica, kakor je bil v znani pripovedki orjaški deklici igrača kmetič s plugom. Za službe in mesta je trda. Stiska je velika. To revo in to zadrego skušamo pri svoji posredovalnici za službe in mesta v vsej živi bridkosti, kadar se nehajo šole ter pride toliko in toliko novih absolventov različnih šol in tečajev trkat na vrata za službe in mesta. Ob takih časih bi se človek najraje zaprl v trdnjavo. Vso pezo tega vprašanja praktično čutijo tisti ljudje, ki so na mestih, ki so bolj očitna in vidna, pa se v sili in stiski vse obrača do njih, da so priprošniki, besedniki in posredovalci za službe. Ta gneča je pa vsakemu razumljiva, kakor je obžalovanja vredna, kdor malo pozna razvoj in potek stvari. Med vojsko je na vseh koncih in oglih manjkalo mo- ških sil, pa so v takih razmerah prišle ženske do vse večje veljave. Prva leta po vojski je znana zabuhlost in nabreklost vladala v gospodarskem življenju. Službe in mesta je bilo lahko dobiti. Vzgajalo se je mnogo takozvanega strokovnega naraščaja po raznih javnih in privatnih učiliščih. Tako je ženski element naraščal začetkoma iz potrebe po uslužbencih, pozneje pa je to prišlo v navado, to tembolj, ker je nagibnost v ženskem svetu, da postane samostojnejši in ne čaka na slepo na moža, na drugi strani pa tudi okolnost, da so se po končani inflacijski dobi živ-ljenske prilike tako poslabšale, da mora mnogokateri in mnogokatera iskati službe in mesta, ki je prej lahko živela pri svojih stariših in čakala, da bo kdaj na lahko potrkano. Na trgu za službe in mesta je pritisk tem občutnejši, ker so uradniške razmere tako silno slabše postale. To ima za posledico, da celo aktivni uradniki iščejo skoraj po redu postranski zaslužek, Iia drugi strani pa osobito vpokojenci in sicer vojaški kakor civilni prihajajo kot mogočen element AMAMAAA^ f v'VWvYyYWVVwyyyw« Tretjo vinarsko razstavo v Zagrebu so otvorili 5. t. im. Razstavnikov je 250, vzorcev 400. Kupčija se živahno razvija. Konference inšpektorjev, ki se bodo vršile pod predsedstvom banov, se bodo pečale v prvi vrsti s poljedelskimi vprašanji. Na Snšaku so ustanovili družbo za izdelovanje pohištva. Začetna glavnica v znesku treh milijonov se more v slučaju potrebe dvigniti na osem milijonov Din. Sladkorna tovarna v Bečkereku ima 36 milijonov Din osnovne glavnice, pa je imela v preteklem letu nad 22 milijonov dinarjev čistega dobička. Hipotekarna banka Jugoslavije izkazuje za preteklo leto 55 milijonov Din čistega dobička; 40 milijonov dobi državni zaklad, 10 milijonov gre v rezervni sklad, 5 milijonov bodo pa porabili za tantieme. Konkurzov v Nemčiji je bilo v marcu 1142, poravnalnih postopanj 692; odnosni številki za februar sta 1103 in 576. Evropska industrija vagonov se bo posvetovala v Berlinu o medsebojnem sporazumu. Upajo, da se bodo sporazumeli vsaj glede eksportne trgovine. Švicarska Narodna banka je znižala obrestno mero od 3K- na 3%, lom-bardno obrestno mero pa od 4 K na 4%. Eksportni kvantum šivalne preje v vrednosti več milijonov mark bodo prinesli Rusi na srednjeevropski trg. Za lesom je prišla na vrsto preja. Fordova družba v Berlinu se tako ugodno razvija, da bo letošnja prodaja za 50 do 60 odstotkov večja kot je bila lanska. Vest o ustanovitvi nemškega kartela kablov se potrjuje. Poleg velikih elek-trokoncemov |mu pripadajo vse nemške špeeijalne tovarne. Angleški kemični trust je imel v preteklem letu 5,780.000 funtov čistega dobička in razdeljuje 8-odstotno dividendo. Italijanske kolkovne pristojbine so povišane za ca. 50 odstotkov. Menice, ki so v Italiji izstavljene in v inozemstvu plačljive ali pa obratno, plačajo samo polovično pristojbino. Svetovna poraba umetne svile naraste povprečno za 10 do 20 odstotkov na leto in bo v par letih produkcija izenačena s konsumom. Družba Austro-Fiat je zvišala delniško glavnico od 337 na 5*4 milijona šilingov. Dve veliki rumunski plovbni družbi po Donavi sta se združiti v eno družbo, ki bo pričela obratovati v najkrajšem času. Velika poljska tekstilna tovarna Abr. Aronsohn je postala insoTventna; pasiva znašajo štiri milijone zlatov. Najbolj udeležene so tekstilne tovarne v Lodzu. Inozemske emisije Nemčije v prvem letošnjem četrtletju so znašale 253’3 milijona mark proti 197-4 milijonom v prvem lanskem četrtletju, domača posojila pa 99 proti 136-5 milijonom. Bolgarska Narodna banka je imela v preteklem letu nekaj manj kot 170 milijonov levov čistega dobička; od tega so nakazali 130 milijonov levov državnemu zakladu, 22 milijonov za napravo bančnih in podružničnih zgradb, ostanek pa za penzije itd. Za pospeševanje žitne trgovine so ustanovili v Varšavi sindikat zasebnih poljskih žitnih tvrdk. Delovni čas v holandski industriji de-mantov hočejo zopet omejiti na polovico, če bo tudi Belgija to napravila. Zgube nowyorškega kraha so do 63% že popravljene; a bojijo se, da se vrši ozdravitveni proces prehitro in da se zna zopet javiti padec. Svetovni pridelek pšenice v letu 1929-1930 je znašal po cenitvi Mednarodnega poljedelskega urada 910 milijonov stotov, leto prej pa 1060 milijonov stotov. Mod italijanskimi in nemškimi producenti umetne svile se bo skoraj gotovo v najkrajšem času dosegel sporazum, ki ga smatrajo kot prvi korak do mednarodnega sporazuma in nadalje do skupne prodaje vodilnih evropskih producentov. Obtok bankovcev v Avstriji je znašal po zadnjem izkazu Avstrijske Narodne banke ca. 980 milijonov šilingov. prakse upravnega sodišča v Celju. Ju (likati finačno-pravnega referata upravnega sodišča. (Zbral referent finančno - pravnega senata g. dr. Ludvik Brence, sodnik upravnega sodišča v Celju.) A. TIpravnosodno postopanje. 1. Naloga upravnega sodstva je, da kontrolira izvajanje abstraktne norme po upravnem oblastvu na konkretni primer, isto samo tedaj ne more izdati kakšne abstraktne norme, ker spada to v delokrog zakonodaje. (F. 20/25—18.) 2. Čl. 19. upravnosodnega zakona. V stvareh, v katerih odločajo upravna oblastva po prostem preudarku, je naloga upravnega sodišča zgolj, da preizkusi način upravnega postopanja, ki je dovedlo do davčne ocenitve, ki 'je pa kot stvar prostega preudarka izven upravnosodne kompetence. — (F 99/24—8.) 3. Čl. 19. točka 3. upravnosodnega zakona. Ocenitev letnega prometa pri davku na poslovni promet je prepuščena svobodnemu preudarku davčnega odbora, vsled česar se presoja njene pravilnosti odteguje upravnemu sodišču. (F 10/29—8.) 4. * Pristojnost upravnega sodišča. — Čl. 20. in čl. 50. upravnosodnega zakona. Upravno sodišče ni pristojno, da bi razsojalo o pritožbah zoper take odločbe upravnih oblaste v, ki so se vročile pred več nego 30 dni pred uveljavljenjem novega upravnosodnega zakona, tedaj pred 7. V. 1922, ker prehodne odredbe upravnosodnega zakona ne vsebujejo glede Slovenije nobenih tozadevnih določil. — (F 32/23—8. F 62/23—21.) 5. Pravočasnost vložitve tožbe. — čl. 21., odst. 1. upravnosodnega zakona. Ako v upravnih spisih ni povratnice o dostavitvi izpodbijane odločbe, vzame upravno sodišče kot podlago za presojo pravočasnosti vložitve tožbe datum, ki ga je navedel tožitelj. — (F 122/23—8.) Predmet razpravljanja upravnega sodišča. — Člen 22. upravnosodnega zakona. Predmet spora, o katerem mora vsled strankine tožbe upravno sodišče razpravljati, je edinole odločba prizivnega oblastva v obliki in z vsebino, kakor je bila izdana stranki. (F 16/25—6, F 102/23—6, F 77/23—8.) 7. Vsebina tožbe. — Člen 22. upravnosodnega zakona. Tožba, ki ne označuje konkretnega administrativnega akta, niti ne.navaja konkretnih tožbe-nih točk, temveč trdi le v splošnem krivičnost in nezakonitost davčnih odmer, odnosno izpodbija zakonitost več administrativnih odločb, odnosno davčne odmere več let, se mora kot za obravnavanje pred upravnim sodiščem premalo konkretizirana z odlokom zavrniti. (F 16/24—11.) 8. Člen 22. 24., točka 3. in 25. upravnosodnega zakona. Tožba mora vsebovati poedine tožbene točke, ko je poprej stranka izčrpala predpisano administrativno inštančno pot, ker sodi upravno sodišče na podstavi od upravnega oblastva ugotovljenih či-njenic. (F 40/23.) 9. Prepozno uveljavljenje tožbenih točk. — Člen 21., 22. in 24., točka 1. upravnosodnega zakona. — Tožbene točke, ki so se prijavile z dodatnimi vlogami k tožbi šele po preteku v členu 21., odst. 1. upravnosodnega zakona določenega 30-dnevnega roka, se zavračajo kot nedopustne. • (F 28/27—15, F 55/27—13.) 10. Opustitev navedbe tožnih točk. — Člen 22. upravnosodnega zakona. — Tožba ne ustreza pogojem tega člena, Sušak — prosta luka, Reka iti jugoslovanski izvoz lesa. V »ilnternationaler Holzmarkt« od 3. aprila 1930 je izšel pod gornjim naslovom članek, ki ga je napisal Tri So Vukovič, lastnik lesne spedieijske tvrdke, in ki ga v naslednjem .prinašamo v dobesednem prevodu: Proklamacija Reke in okolice za prost) luko, če tudi že dalje časa pričakovana, je vendar imela za posledico komentarje in ugibanja ter bi bilo tudi s stališča lesnega špediterja zanimivo vedeti, kak učinek bo imel izpremenjeni položaj na izvoz lesa. Tu pride v prvi vrsti v poštev izvoz lesa iz Jugoslavije. Velika večina jugoslovanske lesne produkcije, ki gravitira k severnim pristaniščem Jadrana, se kakor znano izvaža preko Sušaka in le deloma se ukrcava ta les na Reki in v Trstu. Trst ima nekaj pomena le za slovenski mehki les, sicer je pa radi previsoke prevoznine predrag. Pač pa Reka ostro tekmuje s Suša-kom, ki je največja luka našega ekspor-ta, to pa vsled tega, ker ji morajo naši izvozničarji kljub dražji prevoznini dajati prednost radi več drugih ugodnosti. Tu naj bo predvsem omenjeno, da so ležarinski prostori na Reki prav znatno cenejši, kakor na Sušaku, ter nam ni treba še posebej povdarjati, da pomenijo visoke ležarine na Sušaku veliko zapreko, proti kateri so borbe, kakor se vidi, vedno manj uspešne. 'Popolnoma neumljivo je, kako se je mogla železniška uprava odločiti, da je prav sedaj, ko je konjunktura pri eks-portu lesa skrajno slaba, povišala s pr- vim marcem tega leta ležarino za 20%. t e so jugoslovanske železnice ukrenile lo radi tega, da bi zvišale svoje prejemlje, ni ta korist v nikakem razmerju z izgubo, ki jo trpi radi povišanja ležarine lesna industrija in pristaniški špediter. Jasno je, da bo Reka storila vse, da ta položaj izrabi ter pritegne čim več transportov nase. Nadaljno prednost Reke nahajamo v lem, da obstoji na Reki in v skoraj vseh inozemskih lukah vsestranska možnost ukrcavanja, medtem ko parobrodi nekaterih parobrodnih družb na Sušaku še vedno ne pristajajo. V tem oziru sicer zamoremo govoriti, kar se tiče Sušaka, o delnem izboljšanju. Otvoritev bazena Thalon de Reval v reški luki ima več nasprotnikov kakor zagovornikov in je tudi jasno, zakaj se okleva s pričetkom obrata, ker bi imelo to za posledico na eni strani delno izgubo transportov v jugoslovanskih lukah, deloma istočasno podvig Reke. Pri sedanjih razmerah ni tedaj računati v doglednem času z otvoritvijo tega bazena. Kar se tiče jugoslovanskega lesnega eksporta, zamoremo sicer domnevati, da Reka s tem, da jo proglašena za prosto luko, za bližnjo prihodnjost, še ne more priti v poštev 'kot važna luka, ne ve se pa, kaj vse prinese bodočnost. iNovi ukrepi Rečanov nam še niso znani, na Sušaku pa nadaljujejo s povišanjem dajatev ter s tem otežkočujejo vskladiščehje in ekspert. Ostane samo upanje, da bodo jugoslovanske železnice in mesto Sušak, ki tudi namerava pobirati 15% najemnino na železniško ležarino, svoje drakonske ukrepe umaknili. Svetovna ekspanzija trusta Kreuger in Toll. Skoro nikogar ni, ki se količkaj inte-resira za gospodarstvo, da ne bi vedel za švedsko družbo vžigalic. Ta družba je samo del svetovnega trusta Kreuger in Toll. Mnenja smo, da ne bo škodilo, če malo natančneje pogledamo strukturo in dohodke tega konsorc/ija, ki raztega .svoje roke po celem svetu. Ta trust je ustanovil leta 1913 ing. Ivar Kreuger. Ta mož je kmalu, spoznal ugoden trenutek za plodonosne spekulacije. Posebno rned svetovno vojno je veliko pridobil v Nemčiji. Za časa nemške inflacije pa je kupil poceni ogromne nepremičnine in se tako rešil pred posledicami valutnih sprememb. Kmalu po svetovni vojni je začel posojati denar državam, ki so imele slabo valuto in so torej rabile tuj denar. Denar pa je posodil po večini na ta način, da si je dal odstopiti monopol za vžigalice. Leta 1917 je združil Kreuger vse švedske tvornice vžigalic ter se od takrat naprej stalno razvijal in končno ustanovil konsorcij Kreuger in Toll. Sedaj sestoji ta konsorcij iz treh skupin in sicer industrijske, hipotekarne in bančne, te so: 1. Industrijska skupina: a) Svenska Tandsticks Aktiebolaget (Švedska družba za vžigalice), ki ima tvornice v raznih mestih Švedske in zelo veliko število takih tvornic tudi v inozemstvu; b) International Matoh Korporation (mednarodna korporacija iza vžigalice), ki raztega svoje gospodarstvo čez Ameriko, Azijo in delom Evrope; c) Trafika-kie Colaget Grangesberg - Oxel6sund, ki poseduje najbogatejše železne rudnike na svetu v Švedski in Japonski, dalje železnice in mornarico, obstoječo iz 21 parnikov itd. Dalekosežnost partpici-ranja konsorčija v teh poslih je tajna, d) Svenska Cellulosa A. B., ki obsega 12 švedskih podjetij s 4 milijone arov gozdov. Ta družba je bila ustanovljena s kapitalom 50 milijonov švedskih kron. ako se sklicuje splošno na razloge, navedene v vlogi na I. ali v pritožbi na II. upravno stopnjo. Tega nedo-statka ni mogoče odstraniti z analogno uporabo predpisov §§ 84 in 85 c. p. r. glede odstranitve formalnih nedostat-kov v tožbi, ker opustitve navedbe tožnih točk ni šteti k formalnim ne-dostatkom, nego so tožne točke bistven del tožbe. Ta bistveni nedosta-tek bi le tožitelj sam mogel sanirati in to v prvotnem, v čl. 21. upravnosodnega zakona predvidenem 30-dnevnem roku. (F 129/29—7.) 2. Hipotekama skupina: Aktie-Cota-get Auvudstaden v Štokholmu 111 hipotekarni zavodi v Franciji in Nemčiji. 3. Bančna skupina: Tvrdka A. B. Kreuger in Toll v Štokholmu s filijalami v Nemčiji (Deutsche Unionbank v Berlinu), v Franciji (Banque de Suede et de Pariš), v Holandiji, Švici, Poljski in Ameriki. Vodstvo celega konsorčija je koncentrirano na Švedskem. Na vseli skupščinah delničarjev ima večino glasov en sam mož, M. Kreuger, ki ima sam osebno večino delnic A (nominalna vrednost: 10 milijonov švedskih kron), vsaka od teh delnic ima pravico na en glas, od delnic B pa ima vsaka samo eno tisočinko glasu. Lastni kapital konsor-cija znaša 1 milijardo 325 milijonov švedskih kron. Konsorcij se trudi že nekaj let, da bi povečal svoje stalne dohodke, ta cilj je že dosegel s posojili, ki jih je dal tujim državam v zameno monopola na vžigalice. Tako je konsorcij posodil: Nemčiji 125 milijonov dolarjev, Franciji 75 milijonov dolarjev, Ogrski 36 milijonov, Rumuniji 30, Jugoslaviji 22, Poljski 6, Litvanski 6 itd. Konsorcij je posodil več kot 1 milijardo 82,690.000 švedskih kron in dobiva na leto obvesti, ki znašajo ogromno vsoto 67 milijonov švedskih krop. To je pač dobro plasiranje! Xitililjjnaha (»onta Tečaj 7. aprila 1930. Povpraševanje . iDln Ponudba Din RBVIZB: instordaim 1 h. gold. . . 22-71 ■ierlin IM 13-4875 13-5175 >niaeij 1 bedga 7-8932 Budimpešta 1 pengS . . —•— 9-8866 Curih 100 fr 1094-40 1097-40 Dunaj 1 Šiling 7-9631 7-9931 London l funt 274-78 275'58 Nnwyork 1 dolar 56-345 56-545 ‘ari* 100 tr —•— 221-51 Oraga 100 kron 167-17 167-97 rut 100 lir 295-30 297-30 JUGOSLAVIJA IN KI MENIJA. V romunskih gospodarskih in tudi oficielnih krogih se po poročilih iz 'Budimpešte zavzemajo za to, da zgradita Jugoslavija in Rumunija pri Prahovu skupaj most čez Donavo. Most bi stal okoli 300 milijonov dinarjev in bi imel namen, da bi združil jugoslovanske in rumunske železnice. Zgrajen bi bil prav tam, kjer bi bil moral biti zgrajen most za, Transbalkansko železnico na progi Bukarešta—Adrija. Zasebne trtne šole. Poljedelsko ministrstvo je irzdalo določbe v svrho uspešnejše kontrole zasebnih šol vinske trte, ki jih je v Jugoslaviji ca. 140. Olajšave za transport iz zasebnih trtnih šol ne veljajo več, prodaja trt bo odslej naprej strogo kontrolirana. S 30. majem izgubijo vsa zasebnikom izdana dovoljenja svojo veljavnost. Nova dovoljenja bodo izdajali do 30. maja, če bodo izpolnjeni vsi predpisani pogoji. Sladkor. Liicht pričakuje v svoji prvi letošnji cenitvi letos s sladkorno peso obdelanega sveta za vso Evropo brez Rusije 1,970.00 ha, to je za 120.000 ha ali 6-5% več kot lani. Na Rusijo pride 1 milijon hektarov ali 27-5% več, na Evropo z Rusijo 2,970.000 ha ali 12-75% več. Cenitev za Rusijo je zelo približna, kar se vidi že iz okroglega števila. General Motors. Promet te družbe v preteklem letu je znašal 1500 milijonov dolarjev proti 1460 milijonom v letu 1928 in je odgovarjal lani 34 odstotkom vse ameriške 'in kanadske produkcije. Za razširjenje koncerna so porabili lani 65 milijonov dolarjev. Kot najvažnejšo interesno razširjenje imenuje poslovno poročilo 80-odstotno udeležbo pri Opelovi družbi. Čisti dobiček za predlansko leto je izkazan z 276'5 milijoni dolarjev, za lansko leto z 248-3 milijoni. Zanimanje Angležev za naše gozde in rude. Skupina angleških kapitalistov pride v bližnjih dneh v Beograd. Zanima se za rudnike in gozde, ki se nahajajo sedaj v državni upravi. Prav tako se zanimajo sedaj Angleži za zasebna podjetja. Beremo tudi o aktualnem zanimanju 'srednjeevropskih bančnikov za naše gozde in rude. Številne rudnike Angleži že itak eksploatirajo. Olajšave v poštnem prometu med Jugoslavijo in Nemčijo. Približno enake olajšave, kakor smo govorili o njih glede poštnega prometa med Avstrijo in Jugoslavijo v št. 39 »Trgovskega lista«, so stopile 1. aprila v veljavo tudi v poštnem prometu med Jugoslavijo in Nemčijo. Gre za poštne nakaznice, povzetja na vpisanih pisemskih pošiljkah, i vrednostna pisma, vrednostne zabojčke in poštne zavoje. Natančnejša pojasnila pri poštnih uradih. Novo finančno družbo pod vodstvom Angleške banke so ustanovili v Londonu. Ime ji je »Bankers Industrial De-velopment Company«, delniška glavnica znaša 6 milijonov funtov. Družba bo sodelovala pri racionalizaciji industrije. Komisija za novi trgovski zakonski načrt je dovršila svoje delo. Načrt bo v poslan sedaj trgovskim in obrtnim zbornicam in vsem drugim gospodarskim in trgovskim organizacijam v izjavo glede njih opomb in 'želj. Agenti solunskih grških veleprodajal-eev opija so se javili zopet v velikem številu v Južni Srbiji in obstoji nevarnost, da bodo tudi letos pokupili vse blago, če ubogi kmetje ne dobijo pravočasno državne pomoči. Doba racionalizacije v Angliji se je pričela. Z že imenovano ustanovitvijo angleške Bankers Development Co se pričenja v Angliji velika doba racionalizacije v gospodarstvu. Tako se hoče združiti elektrotehnika v kartel z glavnico več kot 20 milijonov funtov; trije podjetniki so se glede cen in produkcije že sporazumeli. Vse prodajne organizacije naj se takoj poenotijo. Dalje je sklenilo dvanajst največjih avtomobilnjb tovarn, da se bodo organizirale tako ij^a-kor I. .G. Farben, z namenom, da vznio-rejo konkurenco proti avtomobilnima tvrdkama Moris in British Ford. Glavnica bo znašala 25 milijonov funtov, letna produkcija 200.000 avtomobilov. V tej zvezi naznanjajo tudi fuzijo avtomobilnih tovarn Kovers Standard in Lancaster. Vprašanje žitnega cksportnega kartela obdonavskih držav je stopilo zopet v ospredje in se razpravlja o njem v Beogradu, Budimpešti in Bukarešti. S sladkorno peso obdelani svet v Jugoslaviji ceni F. O. Licht za leto 1930/31 na 50.000 ha; v letu 1928/29 je znašal 60.959 ha, v letu 1929/30 pa 61.228 ha. Letos torej velik padec. Švica kot finančni centrum. Vsled trajnega dotoka tujega denarja v Švico je nastopila tam izredna likvidnost denarja in je obrestna mera nadalje padla. Banke in tudi industrije so zato bolj kot kdaj prej voljne, da izvedejo inozemske transakcije. Prodiranje švicarskega kapitala na inozemskem denarnem trgu se javlja tudi v pravkar predloženih bilancah osmerih velikih švicarskih bank za leto 1929. Bilančna vsota teh osmerih zavodov je dosegla na koncu preteklega leta višino 8194 milijonov frankov proti 7116 milijonom na koncu leta 1928. Z dotokom inozemskih depozitov so narasla tuja sredstva teh bank od 5431 milijonov frankov na 6818 milijonov; od zadnje vsote sta celi dve milijardi frankov inozemskega izvora. Francoska kampanja šampanjca bo dala letos 80 milijonov steklenic, kar pomeni rekord zadnjih 30 let. Vino je izborno, pa bodo cene vseeno nekoliko padle. Nove emisije delnic v Franciji so znašale v januarju 1313 milijonov frankov, v februarju 3201 milijonov; mesečna povprečnost v letih 1927 do 1929 je bila 618-8, 876 in 1273 milijonov frankov. Za izgradbo občinskih cest na Ogrskem je najel trgovski minister Bud posojilo 20 milijonov švicarskih frankov. ZAHTEVE BEOGRAJSKE INDUSTRIJE. Zveza beograjskih industrijcev se v svojem zadnjem poročilu obrača proti dumpingu — tekmovanju inozemskih industrijskih podjetij, proti še zmeraj previsokim obrestim, ki jih mora plačati industrija za kredite, in proti beograjski komunalni elektricitetni politiki. Občina Beograd je pogodbo s švicarsko skupino tako uredila, da bi morala industrijska podjetja svoje lastne centrale opustiti in se priključiti mestni centrali. O tej točki se je vršila daljša debata in je bilo na predlog predsednika Narodne banke Bajlonija sklenjeno, naj se vpliva na občino v teni smislu, da se v dogovoru med občino in švicarsko skupino primerno spremenijo one določbe, ki industriji niso všeč. * * * GANDHI JE PODRAŽIL RIŽ. Poostreni položaj v Indiji in Gaudhi-jevo pomikanje proti morju sta evropski trg riža popolnoma preobrazila. Več tednov je že tendenca riža padala in so se bližale cene že nedoseženi nizki točko, ko je naenkrat nastopila hausse. Iz Indije bi bil moral oditi novi riževi pridelek v Evropo, a vsled sedanjega položaja so odposlali le majhne množine in so zato cene naenkrat poskočile. Tendenco so brž izkoristili italijanski in ameriški producenti in so šli s cenami navzgor. ZOPET VELIKA INSOLVENCA V LODŽU. Kriza tekstilne industrije v Lodžu je zahtevala v zadnjem času zopet vrsto večjih žrtev. Med njimi je tudi leta 184:? ustanovljena velika tekstilna tovarna Jos. Richter, ki zaposluje več tisoč delavcev. Izkazuje pasiva več milijonov zlatov. V teku so pogajanja za poravnavo, da bi se omogočilo nadaljnje obratovanje podjetja. Dobave. Direkcija drž. rudnika Ljubija sprejema do 14. aprila t. 1. ponudbe glede dobave 1 pisalnega stroja sistema »Continental«. — Direkcija drž. rudnika Breza sprejema do 17. aprila t. 1. ponudbe glede dobave raznih spojk, vijakov, žebljev, jekla, jamskih sigurnostnih zvoncev in gumijevih cevi; do 24. aprila t. 1. pa glede dobave rešet. — Vršile se bodo naslednje ofertalne licitacije: Dne 25. aprila t. 1. pri Direkciji drž. železnic v Zagrebu glede dobave 17.424 komadov hrastovih pragov; dne 28. aprila t. 1. glede dobave 5500 komadov hrastovih pragov; dne 29. aprila t. 1. pa glede dobave 4500 komadov hrastovih pragov. — Dne 28. aprila t. I. pri Komandi mornarice v Zemunu glede dobave raznega gradbenega materijala, kovin, železa, železnega materijala, vodovodnih cevi, armatur, okovov za vrata in okna, orodja, strojev, tračnic, vijakov, matic, zakovic, peči itd. (Predmetni oglasi z natančnejšimi podatki so interesentom na vpogled v pisarni Zbornice za TOI v Ljubljani.) Oddaja zgradbe konjušnice na Sušaku se bo vršila potom ofertalne licitacije dne 28. aprila t. 1. pri Inženjerskem oddelku Savske divizijske oblasti v Zagrebu. (Oglas je na vpogled v pisarni Zbornice za TOI v Ljubljani.) Dobave. Direkcija drž. rudnika Kreka sprejema do 25. aprila t. 1. ponudbe glede dobave 300 kg Subox-barve. — Vršile se bodo naslednje ofertalne licitacije: Dne 23. aprila t. I. pri Komandi mornarice v Zemuau glede dobave 10.000 parov čevljev; dne 25. aprila t. 1. glede dobave 25.500 metrov sukna in 3900 metrov polvolnene tkanine. — Dne 28. aprila t. 1. pri Upravi drž. monopolov, ekonomsko odelenje v Beogradu, glede dobave večje množine papirja. — Dne 30. aprila t. 1. pri Direkciji drž. železnic v Zagrebu glede dobave 340 m3 hrastovega skretniškega lesa. — (Predmetni oglasi z natančnejšimi podatki so interesentom na vpogled v pisarni Zbornice za TOI v Ljubljani.) — Dne 29. aprila t. 1. se bo vršila pri Glavnem sla-galištu v Zemunu ofertalna licitacija glede dobave 10.000 komadov perila in 10.000 komadov brisač. — (Oglas je na vpogled v pisarni Zbornice za TOI v Ljubljani, pogoji pa. pri omenjenem sla-galištu.) Oddaja zakupa pobiranja mostnine na železniškem mostu čez Savo med Bosanskim in Slavonskim Brodom se bo vršila potom ofertalne licitacije dne 25. aprila t. 1. pri gradbenem oddelku Direkcije drž. železnic v Sarajevu. (Oglas je na vpogled v pisarni Zbornice za TOI v Ljubljani, pogoji pa pri omenjenem oddelku.) Prodaja starih sodov. Dne 30. aprila t. I. se bo vršila pri Delavnici drž. železnic v Mariboru ofertalna licitacija glede prodaje ca 1000 komadov starih lesenih sodov; pri Središnjem stovarištu materijala Generalne direkcije drž. železnic v Subotici pa glede prodaje ca. 2000 komadov starih lesenih sodov.) — (Predmetna oglasa sta na vpogled v pisarni Zbornice za TOI v Ljubljani.) Nabava tiskovnega papirja. Poštna direkcija v Ljubljani razpisuje prvo licitacijo za nabavo 38.600 kg tiskovnega papirja. Licitacija bo dne 15. maja t. I. ob 11. uri v pisarni poštne direkcije v Ljubljani v sobi št. 42. Ja niče vina (5% ali, če je inozemec 10%) se mora položiti najkesneje do 10. ure na dan dražbe pri pomožnem uradu poštne direkcije v Ljubljani, kjer se lahko vpogledajo in kupijo tudi pogoji. Trjiu poročila TRŽNE CENE V LJUBLJANI dne 1. aprila 1930. Govedina: V mesnicah po mestu: I. vrste 22, II. vrste 20 Din; na trgu 1 kg govejega mesa I. vrste 18—20, II. vrste 16—18, III. vrste 12—16, jezika 17—20, vampov 8—10, pljuč 6—8, jeter 15—20, ledic 18—24, možganov 20—25, loja 5 do 12 Din. Teletina: 1 kg telečjega mesa I. vrste 24—25, II. vrste 20—22, jeter 25—30, pljuč 20—22 Din. Svinjina: 1 kg prašičjega mesa I. vrste ‘25, II. vrste 22—24, pljuč 10, jeter 15 do 20, ledic 25—30, glave 8—10, parkljev 6, slanine trebušne 20, slanine ribe in sala 25, domačih prašičev 21—22, slanine mešane 22—23, slanine na debelo 24, masti 28, šunke (gnjati) 30, prekajenega mesa I. vrste 30, II. vrste 25—28, prekajenih parkljev 8—10, prekajene glave 10—12, jezika 30 Din. Drobnica: 1 kg koštrunovega 1 1—15, jagnjetine 18—20 Din. Konjsko meso: 1 kg konjskega mesa I. vrste 8, II. vrste 6 Din. Klobase: 1 kg krakovskih 40, debre-cinskih 40, hrenovk 30—32, safalad 28 do 32, posebnih 32, tlačenk 20, svežih kranjskih 35, pol prekajenih kranjskih 32—35, suhih kranjskih 50, prekajene slanine 28 Din. Perutnina: piščanec majhen 25—30, kokoš 25—50, petelin 25—40, nepitana gos 70—80, domači zajec, manjši 5—12, večji 20—30 Din. Ribe: 1 kg karpa 25—30, ščuke 35 do 40, klina 20, mrene 15—20, pečenke 10 dinarjev. Mleko, maslo, jajca, sir: 1 liter mleka 2-50—3, 1 kg surovega masla 36—40, čajnega masla 44—56, masla 40—44, bohinjskega sira 34—40, sirčka 8—10, eno jajce 0-75—1 Din. Pijače: 1 liter starega vina 18—22, novega vina 14—18, 1 čaša piva 3—3-50, 1 vrček piva 4-50—5, 1 steklenica piva 5-50—6 Din. Kruh: 1 kg belega 5, črnega 4-50, rženega 4-50 Din. Sadje: 1 kg luksusnih jabolk 12, jabolk I. vrste 10, II. vrste 8, III. vrste 6, ena oranža 1—3, limona 0-50—1, 1 kg rožičev 8, fig 10, dateljnov 24—40, orehov 10—12, luščenih 36—40, suhih češpelj 10, suhih hrušk 6—8 Din. Špecerijsko blago: 1 kg kave Portoriko 80—84, Santos 52—54, Rio 36—40, pražene kave I. vrste 100—110, II. vrste 80—90, III. vrste 66—70, kristalnega belega sladkorja 13, sladkorja v kockah 14, kavne primesi 18, riža I. vrste 10, II. vrste 8, 1 liter namiznega olja 18, jedilnega olja 17, vinskega kisa 4-50, navadnega kisa 2-50, 1 kg soli mlete 2-50, .mlete 2-75, celega popra 70, mletega popra 72, paprike III. vrste 32, sladke paprike, po kakovosti 46, 1 liter petroleja 7-50, 1 kg testenin I. vrste 10, II. vrste 9, pralnega luga 3-75, čaja 80 Din. Mlevski izdelki: 1 kg moke št. »0« 4-10—4-25 na debelo, 4-50 na drobno, št. »2« 3-55—3"75 na debelo, 4-25 na drobno, št. »4« 3:20—3-30 na debelo, 4 na drobno, št. »6« 3-75 na drobno, kaše 5 do 6, ješprenja 6, ješprenjčka 10—12, otroibov 1-75—2, koruzne moke 3-50, koruznega zdroba 4—4-50, pšeničnega zdroba 5—6, ajdove moke I. vrste 6—8, II. vrste 6, ržene moke 4 Din. Žito: 100 pšenice 260—265, rži 230 do •235, ječmena 210—225, ovsa 200—240, prosa 210—220, koruze 170—180, ajde 200—220, fižola, ribničana 330, prepeli-čarja 460. 1 kg gralia 8—10, leče 10 Din. Kurivo: 50 kg premoga 30, 1 tona premoga 450, kubični meter trdih drv 175, mehkih drv 90 Din. Krma: 100 kg sladkega sena 100, pol sladkega sena 80—90, kislega sena 75, slame 50—75 Din. Zelenjava in gobe: 1 kg endivije 10, motovilca 14—45, radiča 7—8, rdečega zelja 7—8, kislega zelja 3-50, ohrovta 5 do 6, karfijol 7—10, kolerab podzemljic 1, 1 kg špinače 8—10, čebule 1-50—2, češna 10—12, krompirja 1—1-25, repe 0-25—0-50, kisle repe 2-50—3, korenja 2—4, peteršilja 3—4, zelenjave za juho 3—4 Din. Od dobrega najboljil je Bamo GRIIZHER - MER - KA1SE1 Šivalni stroj In kolo •Itgantna Izvadbo - na|bol|šl materljal URANIA pisalni ttroji v 8 velikostih Novost: Šivalni stroj kot damska pisalna miza .-j! v. Samo pri los. Petelinčku ILjubljana, Telefon Int.2913 Zmerne oene, tudi us obroke TISKARNA Merku m TRG.-IND. D. D. LJUBLJANA Gregorčičeva ul. 23. Tel.2552 se priporoča za naročila vseh trgovskih in uradnih tiskovin.Tiska časopise, knjige, brošure, cenike, štatute, tabele, letake i. t. d. Knjigoveška dela izvršuje v LASTNI KNJIGOVEZNICI SVETOVNA ZNAMKA SO IN P U C H < KOLESA Is -J (0 -J 5 m§ 3; < -O Ož > D < o z0-0 OSTANEJO NA PRVEM mestu PLAČLJIVO TUDI NA OBROKE TRGOVSKI LIST Časopis za thoovino, industrijo in obrt se priporoča p. n. trgovcem, industrijcem in obrtnikom za naročanje in inseriran i e raznovrstno žganje, moko in ds^elne pri dslke • Raznovrstno rudninsko vodo Veletrgovin i c£jiiMjwia priporoča ipecerilsko blago lastita pražarna za kavo in mlin sa dišave z efiektr. obratom Ceniki na razpolago t ■■HHESShBSH - KNJIGOVEZNICA -K. T. D. LJUBLJANA, KOPITARJEVA 6 IL NADSTR. NUDI PO IZREDNO NIZKIH CENAH: SALDA-KONTE — ODJEMALNB STRACE KNJIŽICE JOURNALE RISALNE ŠOLSKE BLOKE ZVEZKE-MAPE L T. D. Ureja dr. IVAN PLESS. - Za Trgovako-Induitrijiko d. d »MERKUR« kot Izdajatelja in ti.karja: O MICHALEK, Ljubljana.