DOMOLJUB. Slovenskemu ljudstvu v poduk io zabavo. 1+afa .8LOVHNCU' mtitr ,»mk prvi m trt (Ji ittrttk umnm. Ako Jt U dam *n«a, M4t ,DOMOLJUB' dam foy,m Cm* mm ft 80 kr. ta ttU ittt. — jpm m du xemljiiko-davčnega katastra, ki M bode letos Trtil, v kalen naj se županstva pouče o načinu, po katerem se bode revizija izvriHla in kako imajo lemljiiki posear v St Lenart. Pr. Zdolsek v Vutenico. Jak. VindiS k av Ani. I mrl je je 15. jan č. g. Martin Pirtovšek v cvetu avoje mladoeli, tele 25 iel »Ur. llog mu daj večm mr! Keroiko. Dne 8 jan. bile so voblve »a Tolsti Vrh; zmagali ao Sloveoci; V Roieku je bilo v tretjem razredu voljeno pet naSih. v droge« ratredu ao se neka-ten iznevorili; aa sedaj je Rotek »e aemik. a v prihodnje ne bo več. V liozdanji ao v vseh treh razredih imagali odpadmki-hberalci. Ri»no tako v tilinjab-Med-borovaici. Tudi v bekttajaski občini a« Slovencem ai posrečilo zmagati. V Stebou ob Zali ao zmagali Sloveoci v drugem razredu, drugod nasprotniki. V >mibelu nad Ptiberkom ao Nemci pn občinski voKtvi uko poseb4i, da so vlotili ugovor. — V Trbilu zadutile so se tri laike delavke. Zvečer so prezgodaj zaprle vrat oa pri peči. - V Jmartnu na Tolici zaduSl ae je v snegu tioričnik. Spravljal je aneg s strehe, a padel je tako nesrečno v sneg. da si ni mogel pomagali. — Blizu Predite zasul je plaz dva mota. NaSli ao ju mrtva. — V Malem Crknem je pofoce'a aeka h U m tudi nje po-aeataik, ki je botel otaii nekaj obleke rs bite — Na celovški realki oči se vsroak samo na »unh nitjih razred, h Dne S S. jaa je Bil. g knezotkrf dr Jo«ip Rabo predlagal v deteloem zbora. as. ae ovede tudi t gornjih razredih pcuk v verouka. Saj ao ravoo kr+čaaskefa nauka taki aladeaiči najbolj potrebo. — V Doberiivaai to Sievaovi pn občinskih volitvah slamo zmaga i. Volitev vTida se je od 9 ure zjutraj do pol S are zvečer Skva tolikem! — Detet« zbor kerolki daje v proračoa s L 1895 potrabečin 1.010.0*) gota ; (od tefa za kM 516 135 gotaA Doklade bodo prihodnje Uto jako vekke: 20*, aa most. iiao itd.. 46 *, aa ranovrstae davke, na zgane pijače m lovske karte. Pnmaakijeja j« veadar le 44.778 gold - Dne *7. jan. je bit v Preraljak „ata-novm shod katoliškega delavskega drultva. ki se je telo slovesno vriil. Nad 70 udov j« tedaj pn-stopik). Bog daj srečo! Geritae Vč. g. Štefan Benda, goriški kaacnik. je dobil od cesarja viteški krit Franc Jotefovega reda — Dne 23. jan. je umrl t. g. Ant. Kabjan župnik v Po!ja» v 77. lelu. — V Renčah so praznovah zidari r« ceacija praznik Ker ao jim aknSah tacda- . pr <«m zabraniti streljanje, ae je sačel prepir m pn I« * ve* zidarjev ranjenih 0 t. stvari aedaj aoditče pmafcnj* — Na Rojcah pn SUndretu zgorel« je Marufc>nl« poslopij m Man * vredaosu IŽOO goid > bc e hlapec. - Vlada namerava porušiti posk^e gorifte gimnazije in tam sezidali poleg pnpearaiee kvo. Listek. Sultanovi sužnji. Carigrajska slika it 17. stolslja. 1. Prihod janičarjev. Med vaemi cesarakimi gradovi pač nima nobeden lepše lege na avetu kakor sulUnov grad, serajil v Carje«, gradu. Na onem koau zemlje, ki leži med Boaporoo jB on m čudovitim zalivom, imenovanim zaliv zlatega roga, stoje mnogoštevilne palače, vojainice, stolpi in druga postranska poslopja rasnih vrst Vaa poslopja pa obdajajo krasni vrtovi. Na obeh straneh obliva morje zunanje ti-dovje. z vrha zidovja pa ima oko krasen razgled tu na sinje valovj« marmarskega morja, Um on Bospor in azijako obretje, tam sopot gleda tivahno gibanje ia oe-Slete jambore v salivu zlatega roga, od suhe zemlje se« pa tare naproti kupole m minareti, dvigajoči se izmed poslopij Širnega štambula. Sob man II. je aazidal sredi 16. atoletja aerajil. V njem je atanoval aulun. m t njim vred gotovo 4000 sužnjev. Tiaoč autajev je bilo vrtnarjev, drugi so bdi v službi v palači io pn oeebi vladarjevi. Tako je b«l serajil ob jednem najveličastnejše is najžaiostnejte bival Sče. Koliko bede so aijajae sobana in Umne ječe trie v Uku treh stoletij. Bog jsdini vč. Aaloetao osodo teh tisoč ta tisoč sužnjev moramo pa tem boj obtalovau, ker so bili do oataga stoletja vat.acma vporabljcai krščanski otroci. Nobeden Turek ni postal autanj v serajil u. le nekaj zamorcev ao pri-vajaii u A Inke. drugi ao bili po večjem is GrSkega. Pa tudi oa obrez,u italijanskem, francoskem, Španskem so ugrabtis tarski pomorski roparji marsikatero ubogo kr tčaasko dete ter je vlekli v Carigrad, vojaške tolpe pa, ki ao prodirale zaporedoma do Duaaja, pnpaljerale to s seboj cele čete otrok is Ogerskaga. Momvskaga, Sedmo-graškega io Avstrije, sultana kot satetaa vojskia plen t dar. it teh žalostnih časov pokale* mladim prijateljem sliko. B*io je nekega popoludne v nsajniku lata 1681. Kjcarjt to bili oznanili, da bode imei hrabri Kan Haaaa Ogiu, načelnik jaoičanev, kateremu je podelil bog zmago nad krSčaaalumi psi, aloveaaa vbod io prinesel svojemu g »»podu bogat plen. Za so odmevali pri adrtjaoopeljskib vratih divji napsvi turške vojna godba ia klic: »Pnhajsjo. te prihajajo U js Sel od ust do nat Pred gbvnim vbodom v serajil ae je postavita dvoma rrala ter z divjim krikoaa odganjala radovedno množico. Sa vrhu serajilskega ozidja ta pri oknih, sUroati očmje--•P P» so se tiščali glava pri glavi pazniki nad sažnjL »Tu sem, brale Ali!* klical js Kapu-Agaai, t. j. prvi nadzornik vseh belih autnjev, Kialar Agaatju, t. j. prvemu nadaormku nad vaemi črnimi autnji, ter vabil alsrtfs zamorca k svojemu oknu, ki je bilo ravno nad glava« vbodom. »Sem brate 1 Od tukaj jib bodemo videb, kakor bi jih kdo ponižal na kiotaiku. Hvaljen bodi Alah, ki je pripustil, da so se moje stare odi že tolikokrat pasle nad zajetimi psi krščanskimi !« • Naj se razveseljujejo oči mojega Abdulah nad tem se tolikrat, kolikor las šteje brada prerokova, katerega blagoslovi Alah!« odvrnil je Ali svojemu tovarišu. »In naj ti prinese Kara Hasan iz zahodnih krščanskih deže ' dosti plavolasih in črnookih dečkov. Naš gospod Mehemot senca božja, kateremu naj podeli Alah toliko let, kolikor mu daruje sužnjev, ljubi rdečelične dečko krščanske od zgornje Donuve bolj kot blede ujetnike, katere mu prinašajo pomorski ropurji iz Italije in Španije, da, cel6 bolj kot črne otroke mojega rodu, kuteri so po moiih mislih lepši, kot vsi bdi neverniki na svetu.« •Tvoja sreča da si izvzcl pravoverne otroke pre-rukove, o preljubi Ali,« režal se je Abdulah. »Ker pa že tako razsvetljeno sodiš o lepoti, pomagaj mi izbrati one. ki so vredni, da jih privedem pred obličje padi*a, presvetlega naslednika prerokovega. Sedaj odpri svoje oči in poišči mi pravih ljudu; zakaj, glej, sprevod se je zavil na trg!« Ites se je pokazala konec ozke ulice med veliko cerkvijo sv. Modrosti in seraiilskim trgom godba; omamen. hreščeč glas bobnov, trobent, kotlov soje združil s krikom pozdravljajoče množico in tulenjem stotin cestnih psov brez gospodarjev. Pričela je takoj igrati tudi dvorna godba, in stari Abdulah si je pri groznem kriku tiščal umiu, v tem ko je črni Ali samega veselja z drugimi vred tulil. t iotovo dva polka sta se postavila na desni in levi, ko je prišla prtljaga z mnogimi, s plenom obloženimi vozovi in četami v spone okovanih jetnihov. Vozove so postavili v dve vrsti, jetnike pa gnali v sredo. Bili so po večjem krepki, mladi ljudje iz avstrijskih mejnih dežel.!, katere so divji turški vojaki odvedli iz drage domovine. ko so jo nepričakovano napadli. Trudni, po dva in dva skupaj vkovana, so stali mladeniči in možje, nemo udsm v žalostno osodo, kateri ujiti je nemogoče. Ko so pa začuli glasen stok deklet in žen;\, katere so vlačili surovi vojaki med smehom in zasramovanjem iz pokritih voz, stopila je v marsikaterega brata ali očeta gorka solza v oko, in marsikatera pest se je krčila v onemoglem srdu. Naposled dvignejo nekateri janičarji še iz poslednjega voza četo cvetočih otrok, dečkov in deklic od 4 do 12 let starih. Plašni so zrli otroci divjanje vojakov ter pričeli tudi oni glasno jokati. A surovi paznik z divjim pogledom jo zavihtel bič nad njih glavami in zakričal nad njimi: »Hej, ali ne bode nehala neverna "lega teh krščanskih psov tuliti in kričati ? Kdor potoči le jedno solzo še, zapoje mu moj bič na hrbtu, in kako to diši, poskusili ste že vai!« »Bodi Uho, Marija, za Božjo voljo!« šepetal je dvanajstletni deček svoji majhni sestrici, ki se je zastonj trudila, da bi ustavila jok. s Bodi tiho, hud mož te sicer zopet udari z bičem.« •0 Valter, aaj ne morem drugače. Le glej, gospe tudi plakajo. Io sedaj naju bodo gotovo še ločili, kakor ■o naju ločili od očeta in matere. Oj, oj, in potem aem tiato sama in bodem žalosti in joku umrla!« • Ne, Marija, ne bodo naju popolnoma ločili; saj bodeva oba v isti hiši in se bova gotovo včasih lahko videla in pogovorila,« tolažil je deček, ki je imel aeveda le slab pojem o tem, kako je velika ona »hiša«, v kateri stanuje sultan, in kako strogo ao ločena bivališča za ženske od drugih delov turške hiše. Potem je odkrito pogledal v črne oči svoje sesirice, pogladil ji lahno plave laske ter pristavil: •Vsekako pu ostane pri tebi aveti angelček vaiuh, dokler boš molila in bodeš pridna, pa ljuba Mamka Božja te bo tolažila in varovala. Tudi obupati nečeva, da nas keduj odkupijo, morebiti se nama kdaj tudi posreči pobegniti. Ali vidiš tam ona visoka drevesa in kole s toliko vrvmi? To so gotovo jnmboro ladij, in o. Bcno mi je nekdaj pravil, du pridejo včasih tudi krščanske ladije v turško glavno mesto, — in glej, — ako bi se nama kdaj posrečilo, pobegniti na tako krščansko ladijo, peljala bi se po Dunavi ali po kakem drugem potu proti domu. Torej lo vesela in srčna bodi, pa da ostaneš pridna deklicu!« •Da, Valter,« odvrnila je sestrica otroško, po teh besedah že do cela potolažena, ter s predpasnikovim robom posušila poslednjo solzo z nedolžnega otroškega očesa, »tiotovo bom molila k angelčku varuhu in Materi Božji. In kakor hitro ugledaš tako krščansko ladijo, poveš mi, in po noči. ko bode prav tema, izmuzneva se po prstih iz hiše, in Lucijo in Nežiko in Jerico in vse druge krščanske deklice vzameva s seboj in tudi Martina in Jurija in ubogega krivega Konradu. Kaj ne, Valter, vsem bodeva pomagala od todi?« •Kajpada, ljuba Mftrica. kolikor jih moreva s seboj vzeli. Bodi tedaj sedaj trdna in srčna; glej, sedaj na9 odvedejo v grad.« 2. Pred sultanom. Med tem pogovorom je prišla tudi zadnja straža janičarjev kričeč na trg ter zaprla še zadnjo odprto stran s svojimi raznovrstno oboroženimi četami. Nato je prijezdil od vhodnih dverij med čete včliki vezir Kara Mustafa ter v imenu svojega gospoda sultana Mehe-meta IV. pozdravil poveljnika in njegove častnike. V plačilo bode njim in hrabrim vojščakom, ki so v toliko slavo polumesecu, po nujmiloslnejem ukazu najvišjega gospoda velik del plena. Tako je govoril včliki vezir, in čete so pozdravile njegove besede z divjim, zmagoslavnim krikom. >Predno pa pričnemo razdeljevati«, nadaljeval je včliki vezir, »bode se mogočni sultan toliko ponižal, da si bode plen sam ogledal ter razsvetljeval premiloslno s solncem svojega obraza hrabre voditelje svoje vojske. •Dobro, da smo najboljši del žo pospravili«, mislil si je pri teh besedah včlikega vezirja Kara Hasan Oglu in marsikateri njegovih častnikov. »Ojgorjč!« mrmral je marsikateri vojak, »sultanu bode toliko všeč, da bode nam malo oatalo.« Toda vsi ao klanjali glave in kričali: »Alah blagoslovi našega goapoda in pomnoži njsgove dneve, nj«g°v0 bogastvo in njegovo slavo I« Namignil je veliki vezir in pristopili ao aužnji k vozovom, jemali uplenjene reči a vozov ter ja v apre- vodu nesli m'™ sultana. Najlepši in naidregocenejki predmeti so bih ugrabljen. is katoliških ctrM m — stanov: srebrn, in slati kelihi. monStrance, 2 drahmi kameni okrašeni postavki za svetinje, svetilnice, svečnik, m druge cerkvene priprave. Razven tega so b le .z mnogih gradov težke, umetalno izdelane čase. sklede, krožniki in druga srebrna oprava, beneSka ogledala v zlatih okvirih, kupe .z češkega kristala in končno polni zaboji tolarjev in goldinarjev, katere je roparska druh.l pobrala v marsikaterem mestecu za odkupnino. N tem. ko »o se sužnji obkladi.li s tem. uplenjenimi stvarmi, približala sta se tudi nadzornika sužnjev, katera smo videli prej pri oknu v stolpu, da jima janičarji izroče ujetnike, tird. zamorec A 1 je postavljal žene in dekleia na jedno stran, na drug » stran pa je razstavljal Abdulab mladeniče in dečke. Ko je zam-ree /grab I Marico. da bi jo odtrgal od brata, zaihiclo je ubogo drkrtoe glasno A ra«U>nj je pro»cče d\ galo »voje ročne m se plašno oklepalo bratca. Le zaničljivo režanje so vzbujale njene solze. »No. mala. nič ne p< maga«. »mejaI se j» zamorec, »z menoj nn>ra« in z dekie.i. Pa le moč«. «aj nisem tak »trah. kakor mi«li», m Se lepe svilnata oblačila boš dobila in najboljše sladaarije. Le svoj h lepih očesec ne smeS a temi grdim, solzami kan ti. • Dete s cer nt umelo turških besed. pa bi je bile tudi malo uie*ile. ako t>i je bla umrla A brat jt je zaSrpetal: »P.tjdi v božjem imenu z zamorcem in drugimi dekicami. Tvoj šteti angel te bode varoval'« Pn teh be«ed»b je poljubil reorico, oddal jo Ali.u in m 'ko supil m«-d dreke, katere je raz>r*čeval Abdulah. Kapu Asa« ;e bil dobre volje: zakaj njegovo vajeno oko je • pazilo med ujetniki že marsikaieivga lepo ra^cenrir* dečka. kakorsne je imel »uitan rad za svojih 60 strržajev. K > pa je ugiedal naSega Valterja. vskliknil je: »Ta je naj «-pSi med t-emi* Kako pač more pravični beg — bodi vi*.ko čeSčen! — tem krtčan«kim psom dati dečke a takimi očmi in kodn, tako lepega I.ca in tako polne rasti! Pa seveda, le zato jib j;m daje. da nvrejo njegovi verniki vgrabiti si izmed njih najlepše sužnje Postavi se tu sem na konec vrste, kakor dajemo na koncu "beda naiaočneje sadje — A. kaka dragocena ■tvanca je pa to? pri bradi prerokovi. lako nežne po-kveke Se m uiifl M-raj.l! Tisoč mabubov turški zlati denar, tedaj ..koli 3 g..id. je palček vreden. Hej. brate Alt, prid te «eiu in oglejte si tega krasnega možička!« Pri ieh b-»ed.«h je potegml Abdulah de^ka. kate-regi je imenovala Manca »krivega Konrada«, izmed nesrvčn h tovarišev. Uljev resnici čudno vzraSčena stvar. Tanki, zt-io zavili notici sta nosili prav tako ustvarjeno telo. na katerem je skoro brez vratu med visokima ramama «>dela neprimerna velika glava. Tudi obraz s S rok.m. u«tm. b. bil zopern. ako bi nežne rjave oči vtisa ne blažile. ■No, Aii, kako se vam zdi to preljubeznivo dete?« vprašal je Abdulah ter se od smeha držal za trebuh. »Ni slabo blago«, odvrnil je zamorec »Ta presega Se onega majhnega tida iz Dalmacije. SulUnka in njene gospe bodo vesele te nove zabave, ako ga ne vzame sultan »am med svojo dvorne norce. Precej vidimo vezir že daje znamenje, da je viaoki gospod priprav|jen . »N»prej torej'« vkazuje Abdulah. »In ti, m*ia po. kveka idi v vrsti a tem krasnim dečkom. Najbolj je tako videli, kako je oni lep in ti grd « V tem je postavil Kapu - A gasi krivega Konrada k Valt-rju. ki je takoj jel tolažili svojega žalostnega t0. variSa in ga med sprevodom navduševal. »Hvala ti, Val-ter«, odgovoril je mali deček »Ti in tvoja sestrica, vid« sta bila vedno dobra z menoj in me nista nikdar za-sramotala, v tem ko »o se mi vsi smijali. Vem, ds j« moje telo grdo; toda moja duSa je vendar lepda, kakor du*«.- vseh teh Turkov « •Giilovo. Konrad ; zakaj pri sv. krstu je bila okrašena z nebe«ko lepoto, kakor nas je učil o. Heno Xtj se neumneži le smejejo; jedenkrat ae bode pokazalo, kdo je večno lep in kdo večno grd. Sedaj pa bodi. ostaneta si vedno dobra prijatelja.« M« d glasno godbo so sedaj slavili Kara Hu«an Oglu in njegovi častniki svoj obhod skozi vrato dvorne »traie na dvor. /a njimi so Sli sužnji z uplenjenimi dragocenostmi, konec sprevoda pa ao bili ujetniki, spremljam od straže in prvih dveh nadzornikov. Kako je strmel Valter, ko je stopal po krasnem vr»u skozi vrsto neštetih »užnjev, katerih obleka je kila tem !ep«a. čim bližji so bili sultanovemu kijosku' Kako je *e .e »irmel, ko je stopil v biserni kijosk sam. Take kras te bi «i ne bil deček domiSljeval niti v sanjah. Stene in »trop v dvorani so se bliskelale v najraznejSih barvah perzj«kh preprog in preboguio pozlačenih rezljanj. Iz kupole, ki se je vzdigala v sredi dvorane. |e visel bli»č«č kns'alni svetilnik. Kakor ogledalo gladke mramorne ploSče na t eh so bile ob s>raneh z dragocenimi preprogami m s rokimi. nizkimi |>očivalniki pokrite, v sredi pa je ume-taien študente dajal iz premnogih cevij prijetnega hladila. Najlepši pa je bil razgled na suho in na morje, ki so ga pomijula velika odptta okna. V tej dvorani torej je bival pol ležeč na vzvišenem blazina«tem prestolu sultan, okrog njega pa prvi njegovi služabniki na dvoru. Povabil je velikega vezirja na svojo de»no, poveljnika janičarjev na levo, poslednjega tudi kratko pohvalil. Njegovo osorno oko je gledalo dragocenosti ki »o mu jih sužnji na kolenih kazali in potrm na iijegov migljaj ali zakladniku oddajali al. pa na pregrinjalo bl.zo njega pokladali. Nato ao pripeljali ujetnike Vestno je pregledoval vladar vsakega posebej Najkrtp-kej*e može in mladeniče je odločil za svoje brodarje. druge za vrtnarske pomočnike ali za sužnje po »vojib konjakih, nekatere tudi za strežsje v palači Izmed dečkov si je izbral najlepše in najkrepkejše Hotel jih je" svoje strežnike, najnadarjenejii izmed njih so Ishko tudi upali, da pridejo do najvišjih državnih dostojanstev, ako zataje krščansko vero. Tudi Valter je bil med onim malim številom izvoljencev, katere ai je izbral sultan za avojo lastno p* strežbo. Proti svoji navadi nagovoril ja cel6 cvetočega dečka ter ai dal po tolmaču razlotiti, da je sin n«o- škoga plemenitnika, ki je imel svoj dom blizo , ♦ „ a »o mu janičarji grad zažgali in otroka za plen s neboj vzeli. »Tako je bilo pisano v zvezdah!« dejal je Mehe-met oečku. »Alah ti je dober. Pripeljal te je iz borne hiite v palačo; napraviti te hoče iz nevernega psa služabnika prerokovega, in ako sprejmeA na So vero, bodeš moj najljubši suženj in ob svojem času knez na mojem dvoru ali pa poveljnik moje vojske.« Tolmač Ahmei-Kfrndi je prevel le besede; Valter se je skromno zabvald za vladarjevo naklonjenost, a srčno obstal, da ne bode nikdar izdal svoje vere in da raje umre, nego postane Turek. Sultan, ki je bral dečku z obraza, kaj trdi, pogladil si je sivo brado, ki se je usipala po kultanu, z zlatom obšitem, "tresel z glavo, da so se zablisketali di-manti na zelenem turbanu, in upregovoril: »I)a je deček tako srčen ter ne zataji na mojo prvo besedo svoje vere, mi je prav všeč. I/.ročite ga z drugimi dečki mojemu dvornemu muftiju. Moja nepreklicna volja je, da vsprejme on in vai njegovi to-variSi v jednem letu našo vero.« Namignil je sultan in odvedli so sužnje. (Dalje.) (■ospodarske stvari. Ponareianfe ilveia. Nekdo je potoval iz Berlina v Frunkfurt idve in»-*li na Nemškem}. Na 23 železničmh postajHh je kupil kruha, namazanega s surovim maslom. Trli 23 kosov t>a ni snedel ampak jih je dal preiskati. Pn preiskavi se je pokazalo, da je bilo na 17 kosih kruha ponarejeno surovo maslo, srnno na li ko*ih je bilo pravo. Sn< g in outmina .luko ugodno vpliva snežena odeja na ozirna z.ta in na deteljišča. Brez take odeje bi ozima žita pozebla. Redar se pa sneg začne topiti, potem pa zopet mraz pritegne, da se na snegu skorja naredi, vlegne to žitom juko škodovati SneZena skorja brani, da ne more zrak do tal priti. Badi tega žitne ko reninice poginejo. Temu se opomore, ako se po njivah na večih krajih pretrga snežena skorja, bodisi, da živino ziipod mo na tisti prostor, bodisi da s kolmi delamo v fneg luknje Kjer pomladi še mnogo snega ostane, ga spravimo hitro, ako ira potresamo s sajami, ali pa s pepelom, ali tudi s kitko boli črno prstjo. Črna barva naredi. d* imaio solnčni žarki večjo moč do snega. Pro An fe radi prrnaredbe lovnke pontave. Mnoge kmetijske podružnice so poslale deželnemu zboru prošnje, da bi se načrt lovskega zakona, katerega je deželna vlada izročila v obravnavo kmfitijskim potrebam primerno prenaredil. Zlasti zahtevajo podružnice, da bi »e lov dajsl v najem samo za pet let, da bi se lov dajal v najem za vsako davčno občino posebej, da bi lovci maček in psov kmetovalčevih ne smeli streljati, da bi lovci morali veelei kmetu vao škodo povrniti, katero je naredila divjačina. Na tako opravičene želje kmetovalcev ee bodo deželni poslanci pač morali ozirati! Kako je Somrak dvakrat moral dolg plačati. V Ameriki ne najde vsak sreče, ki jo grč tja iskal. Le preveč jih je, ki si tam niti loliko prislužiti ne morejo, da bi si kupili vsakdanjega kruba. Zalibog jo med temi tudi premnogo Slovencev, in že marsikateri, ki je zapustil svojo slovensko domovino, v nadi, da si prisluži v Ameriki denarja v obilici, bil je vesel, ako mu je tam srečnejši rojak posodil potrebnega denaria za pot nazaj v Evropo. Tudi Somrakov Andrej šel je v Ameriko iskat sreče. — Bil je Andrej svoje dni zal deček, in oče in mati sla ga najbolj ljubila izmed vseh olrdk. Da, ljubila sta ga neumno; in ko je dorastel, postal je strah vse okolice. Hujšega ponočnjaka in pretepača ni bilo daleč na okoli, kot Somrakov Andrej. Predno je moral v vojake, stepel se je še enkrat dodobra, in tedaj nabili so ga fantje tako silno, da je obležal. Nekaj so jih radi tega zaprli, ali Andrej ni bil več za vojake, nogo je imel pohabljeno. Toda to ga ni poboljšalo. Med tem mu je umrla mati in zapustila od svoje dote Andreju 200 goldinarjev, katera svota se je za Andreja, ki tačas še ni bil polnoleten, vknjižila v zemljiški knjigi pri posestvu starega Somraka. Komaj je Andrej postal polnoleten, že je sklenil, podati se v Ameriko. Ni mu branil stari Somrak. Časi pa so se bili med tem spremenili, Somrakova hiša ni bila več tako trdna kot nekdaj, in z zadnjim denurjem, ki je bil pri hiši, izplačal je stari sina. Ker pa ni zaupal Andreju, šla sta v mesto, da tam pri notarju podpiše Andrej očetu pobotnico. Stari Somrak s pobotnico domu, Andrej pa z denarjem proti Ameriki. Da bi bil stari Somrak izbrisal v zemljiški knjigi tirjatev Andrejevo, o tem ni hotel ničesar slišati. Saj je imel pri notarju narejeno pobotnico v roki! Andreju se v Ameriki ni najbolje godilo. Dobil je sicer dela v rudniku, ali sila težavno delo je mrzelo dela nevajenemu Andreju in šel je dalje. Pomagal je polem še pri gradbi železnice, ali tudi tu je moral kopačo in lopato sukati od zgodnjega jutra do poznega večera. Polnega bokala ni bilo nikoli in nikjer, in razvajeni Andrej je sklenil odriniti domu. Toda zaslužek je bil sila pičel, in prihraniti si ni mogel ničesar; denar kolikor ga je iz domovine bil še prinesel seboj, pa je že davno pošel. Iskati je bilo treba na posodo. In res posrečilo se je Andreju dobiti potrebni denar od Kravarjevega Toneta, ki je bil doma iz sosednje vasi. Tone si je bil z neumornim delom in veliko varčnostjo prihranil malo svoto, s katero je hotel doma poplačali najsilnejše dolgove in tako malo razbremeniti svojo domačo hišo. Prišedši v domovino, ločila sta se Andrej in Tone. Andrej je dobil v Ljubljani službo, Tone pa je šel domu. Andrej je živel ludi v Ljubljani lahkomiselno in zapravljal svoj zasluzek, na povračilo Tonetu pa niti mislil ni. Ta je čakal leto dnij, čakal je še nekoliko več; naposled, ko je slučajno dobil Andrej, v Ljubljani. ga je resno opomnil, al. Andrej se mu je le smejal. Tone uroči to stvar odvetniku. Sodn.ja obsodila je Andreja v povračilo dolžne svote in v stroške. Od-vetmk je zasledil, daje za Andreja pri očetovem posestvu vknjižen.h v zemljiški knjigi se 200 gld. in začel je ek- se k v trati. , .. . Kako je gledal slan Somrak, ko ga je sodnija obvestila o teh rečeh, in ko se mu je reklo, da bode moral Se enkrat plačati teh 200 gld. .Saj imam notarsko pobotnico, da som te plaval jaz jim te pokažem«, rotil >e je ter Sel v meato. iskat si odvetnika Toda povsod, so ga poučili, da mu ne pomaga pobotnica, in naj je tudi notarska, prav nič, iz zemljiške knjige jc razvidno, da ima Andrej od njega tirjati Se 200 gld., m te m< ra *ed»j plačati. Sel je nad Andreja, an ta «e je le smejal, in mu rekel, da nima ničesar, torej ludi ničesar dati ne more. Stari mož moral je i«kati denarj3 na posodo, da je mogel plačati že davno preje poplačam dolg. Da so mu njegovi ostali otroci dosti očitali njegovo neprevidnost, mislimo *i lahko Zakaj to pišemo? To se kmalu pove. Pn na« se je o tem te toliko govorilo, tako na vse ».tram se je te poučevalo o zemljiški knjigi .n njenih lastnostih, posebno naSa družba •sv. Mohorja« je te v tem oziru izdala toliko podučnega. id vendar se Se enake dogodbe. kot je ravnokar opiaana. pripet* tolikokrat Naj bi s. že vendar zapomnili na-i kmetje, da je prvo in veljavno to. kar stoji v zemljiški knjigi glede njihovih zemljišč. Če m kupit zemlj.Sče, ne zapiraj kup« nega p.«ma v omaro, temveč prepis, je preje; če si plačal dolg. ki je v knjižen na tvojem temljiSči, ne spravi preje pobotnice, dokler ni dolg izbrisan, sicer Be lahko tudi tebi zgodi, kot ae je zg<>dilo staremu Somraku. Kaznc novice. (Zdravje »v (»četa.) Za zdravje av. Očeta se zanimajo po vsej Evropi. Dr. Lapponi. zdravnik Nj. Svetosti, ponča sledeče podrobLoati; Sveti Oče, ki bodo v marcu t. I. stari So let, ae glede zdravja izvrstno počutijo. Tekom zadnjih osem mesecev niso j.b nikdar obhajale kake alabosti. Da »e tako dobro počutijo, morajo se zahvaliti trdni naravi in zmernemu življenju Ko so bili približno 35 let stari, so zboleli za vročinsko mrzlico. Zadnjih petdeset let ao bila kljub v»em naporom delavnega živ-Ijenja vedno zdravi. Nadalje so zdravi vsi telesni udje in vedno pravilno deluje o; tile niso prav nič napete, Žila bije pravilno, brez presledka, 6Š- do TOkrat v jedni minuti. Pogled je dober; av. Oče lahko čitajo brez očal čaamke; posluh imajo izvrsten. Njihova vsakdanja hrana je: Zjutraj čaša kave z mlekom in kruhom; opoludne juha, kuhano meso ali pečena janjetina a krompirjem ali drugo prikubo in mal kozarec dobrega vina; zvečer juha, kruh in kozarec vinB, kakor opoludne. p0 zdravnikovem nasvetu ae redkokedaj poatijo, daai bi ae po. goslo radi. Postne dni vživajo najrajši polenovko Vaaki dan, če je lepo vreme, gred6 na sprehod v vatikanski vrt. Čeprav so na videz slabotni, so vendar krepkejli kot bi jim kedo prisodil. Spanja potrebujejo prav malo| ponoči zadostujejo tri ali Štiri ure spanja in tudi po' kosilu malo zadremljejo; pozno gredo spat in zgodaj vstajajo. Kd.no znamenje visoke starosti je, da ae jia tresejo roke. Končno mogoče zanima brale«, da av. Oče nosljalo. nbčai zbor kat polit- društva v Ljubljani) vrnil se je 20. jan. v prostorih kat družbe. Predsednik kanonik Klun je v daljšem nagovoru pojasnjeval politične razmere v Avstriji in posebe v slovenski domovini. Našteval je vzroke, zakaj so on in njegovi tovariSi ostali v kon-servativaem klubu; zakaj in doklej hočejo v tej zvezi vstrajati tudi v prihodnje. Za tem sta tajnik dr tire-gorič in blagajnik g. Iv. Peterca poročala o društvenem delovanju in denarnem stanju. Nato se je vrSiU volitev odbora, pri kateri so bili izvoljeni gg. dr V G r e g o r i č, A. K a I a n, K. Klun, dr. J. Kv. Krek, dr. Fr Papež, Kr. Po »i a, I. Ravnikar, dr J. S u S t e r 11 č, Feliks S t e g n a r. dr. Ign. Z 11 n i k; u odbornika namestnika gg.. Anton Delec in dr J. Janež i č; za pregledovalca računov gg Jot. Piebler in Ant. Zupančič. — Odbor si je izvolil za pred»ed-n ka kanonika Kluna, za j>odpred*edn.ka dr Uregonča in vodjo PovSe-ta, za tajnika dr. Žitnika in za blagajnika gosp. F Stegnarja Prrairi so anedli dne 15. januvarja poldrugoletnega otroka posestnika Jurija Jankovima iz Sooboreka pn Hudapesti Imenovan, posestnik je s svojo ženo in tremi otroci letoanjo zimo stanoval v hlevu, kjer so bili tudi tnje presni. Dat 15. jsn. je sla vsa družina .z hleva razun poldrugoletnega otroka. Ko ao prisil nazaj, io preSiči te snedli polovico otroka. Oče in mati se bodeta zagovarjala pred sodiščem. Čudna pravica) Na Spodnjem štajerskem je bila pred 16 leti nekemu posestniku vkradena krava. Tatu so dobili, toda škode ni mogel povrniti. Umrl je kmalu na to. Ko je tudi njegova žena priSla na smrtno posteljo, povrnila je oškodovanemu 80 goldinarjev. Dediči umrlega tatu pa so začeli pravdo, čeS žena ni imela pravico 80 gold. vrniti. In res! Sodiftče je modro razsodilo. da mora poškodovani dedičem vrnili 80 gold. m zraven že plačati 50 gold. stroškov. Ali ni to vnebo-vpijoče? (Advokatska.) Kadar advokat kako pravdo dobi, p.Se svojemu klientu: »Pravdo z VaS.m nasprotnikom aem dobil« Kadar pa odvetnik pravdo izgubi, p.*e: •Pravdo s svojim nasprotnikom ste izgubili.« (Premeteni Kiaezi) Da bi otok Tengm.ng obvarovali pred Japonci, kateri ao ga Se poaesti nameravali, za povedali ao mandarini, da mora vse — tudi ženik« — obleči vojaško suknjo. — Prepričani so namreč, da ae bodo Japonci velike armade zbali in da bo na ta način domovina reSena. (Živa pokepaaa.) v Lubunu blizo Petrograda bo le dni pokopali kmetico Aot. Praakovo. Ko ao nkev že v v jamo spustili, aa»de!o ae je ainu umrle, da ja i« g|0-bofine zaslišal zdibovanje. Vsi pričujoči pa so se tega Uko Tatralil', da ao zbežali s pokopališča. Sli ao klicat zdravnika, policijo in duhovnik«. Šele potenj so odprli rakev, a bilo je prepozno. Mrlič je ležal na strani, z levo roko ai je podpiral glavo, deana roka j« bila vsa zgrizena. iKratkoviden leveč.) V Neurode na Pruskem je neki lovcc obstrelil gonjača, kateri je nosil vatreljenega zajca oa hrbtu. Mol pravi, da je zajca videl, — človeka ne. Ponesrečeni je kmalo umrl. (Kaj fclovek v tivljen|a dela?) Mož, ki ni imel druzega bolj potrebnega dala, isračunil je povprek, ksj vte je delal človek, ki ja atar petdeset let Prerafunil je, da ja lak človek 6000 dnij prespal, 6500 dnij delal, 800 dnij aa sprehajal 4000 a« ja kratkočasil a nedeljami in praaniki) 1500 dnij je jedel in pil in 500 dnij ja bil bolan. V teb 50 letih pojedel je 17.000 funtov kruba (kakih 8600 hlebov) 16.000 luntov mesa ratnih ml, 5600 funtov eočivja, jajo in rib, apil pa je vode ia drugih pijafl 28.000 litrov. — Ali ja račun prav ali ne, je pač letko dognati Računar je vzel več ljudij ter primeroma preračun«, koliko d* približno pride na posameznika. Oiira ae ta račun ludi bo|j na življenje po mestih, zakaj pri kmetu bi ne bil mogel naračuniti toliko dnij ta sprehode, na toliko funtov mesa. Sploh pa je v tem računu še maraikaj izpuščenega, n. pr. koliko kedo v 50 letih pokadi, koliko apregovori besed, koliko lanske porabijo aa avoje zaijšanje in molki za zabavljanja itd. — No, če druzega ni, za predpuat je ta Bala dobra. (Zviti kaet.) Nek kmetovalec prične kopali vodnjak pred avojo hiio. Delo ja šlo dobro itpod rok. V nekaterih tednih ja bila vie tadoati globoka luknja izkopana. Necega dnč aa pa kar najedenkrat vae podsuje. Kmetovalec ja bil taloeten, kajti vaa trud ja bil taatonj. Tu mu prida reAilna misel v glavo. Ko vidi, da ga nihče ni opatil, sleče avojo suknjo, vaame klobuk raz glavo io oboje poloti na kraj vodnjaka, potem se pa skrije v bližnjem kozolcu. Črez nekaj časa pride sosed mimo vodnjaka, ko ga pa vidi zasutega in auknjo ter klobuk zraven, ne miali ai druzega, kakor da je gospodar sam >a»ut v globočini. Takoj akliče vso vas akupaj, naznani ljudem nesrečo in vae ^ar laze in gre, tačne trebiti vodnjak, da bi poprej rešili zasutega kmetovalca. Po velikem trudu spravijo vae iz vodnjaka, človeka pa le ne dobč. Zlovoljni ae le proti večeru vračajo vsak proti •vojemu domu. Kmetovalec pa ialete iz tvojega akriva-l'Ka ter si veselo mane roke, da ae mu je tako potre-Cflo vodnjak iztrebiti. (Parnik Elbe) Dnč 30. jan. ajutraj ae ja v tever-n,m »orjn parnik severno • nemškega »Llojrda« potopil. Bul'l je vanj angleški premogovni parnik Crathie in ga J« globoko podrl. Ljudje ao poluoblečeni, v največjem •tahu bežali is kajut na krov in ailili v reiivne čol-n>čke. A dva čolniča sla zaporedoma preobloiena po- greznila ae v morskem dnu. Tretji se je rešil. Gotovo je nad 300 ljudij končalo avoje liv|jenje v morskih valovih. Do sedaj ae ve la aa dvajset oseb, ki so se srečno rešile. Kspitan K. pl. Gdsael ja ostal na mestu do aadnjega trenotja mirno poveljujoč, dokler ga ni potegnila potapljajoča ae ladija s aeboj v globino. Med po-nearečenci je ludi več Avatrijcev, Dunajčanov. (V plaza zartaila ) Iz&turij: Dnč 10. jan sla šla Anton in Kr. Vidmar kupovat aurovo maalo. Ker jih ni bilo v pravem času domov, šlo jih je nekaj možakov iakat. Do vrha hriba ao aledili atopinje, potem pa je vse izginilo. Videli ao, da ae je tukaj odtrgal plaz. Zato gredo navzdol in tam najdejo oba amrznena. Oče je zapuatil 7 mladoletnih otrok, ain pa je bil potrjen k vojakom. To Vam je bil lalosten pogreb. Naj v miru počivata. (Miaiatri padejo vedae aa metke.) Ogerski bivši ministri dobili so lepo pokojnino. Wekerte dobi 8000 gl., grof Julij Andras*y 4000 gld , Bela Lukacz 5000 gld., KotvOs 8000 gld., Ilieronim; 8000 gld., Szilagjr 8000 gl., državni tajnik — framason — Pulsky 4000 gld. — No, bodo že iiveli, dokler bo vladala korupcija, ki dovoljuje take pogače! (Strašna smrt.) Dnč 13. januvarija zgorel je na Ogerskcm 18-letni Janez Popek iz Begunj pri Cerknici. Ko je v kolibi kuhal vrže ga božjast na ogenj in tako je bil ves sežgan. Tovariši vrnivši se v kolibo, našli so samo glavo, konec nog v šrevljib in nekaj žganih kostij. (Ali 80 sine dandanes milejše ko aekdaj?) Ruski učenjak Vojejkov je preračunal razmere mq gorkoto in mrazom zadnjih 150 let in je dognal, da je sedaj manj telo mrzlih dnij, kakor nekdaj gorkejša leta (6 do 8 let) menjavajo ae t bolj mrzlimi, kar potrjuje tadi ljudska govorica, ki trdi, da imamo na vaakih jednajst let hudo timo. Najbolj mrzle zime ao bile od leta 1780—1820. (Kako je nastalo vino?) — Piaatelj Hahn pojasnjuje pričetek vinske trte v svojih grških bajkah tako-le: Ko je bil Bahua (bog vina) še majhen, podal ae je na pot po Grškem ter se namenil na otok Naku«. Pot pa je bila dolga, zato se mej potoma vtrujen vsede na kamen ob cesti, da se odpočije Pred teboj pa je videl, da bOde iz zemlje rastlinica. Zdela ae mu je tako lepa, da je sklenil vzeti jo seboj in jo zasaditi. Izkopal je rastlinico ter jo odnesel seboj. Solnce pa je hudo pripekalo in boleč se je bal, da bi mu ne vaahnila rastlinica, predno pride do otoka. Najde pa na potu ptičjo koat, zasadi vanjo rastlinico in gre dalje. In raslla je rasdinlca prav bujno ter se razraščala na obe atrani. Koščica ptičja bila je zopet premajhna in zalo išče zopet pomoči. Sedaj najde kost od leva; v to vtakne ptičjo koščico z rastlino. Tudi tedaj je hitro rastla it levove kosti. Naposled pa najde Se debelejšo in mozgovitejšo kost od osla ter vanjo vtakne rastlino z levovo in ptičjo koatjo. Tako pride do Nakosa. Ondi pa ni mogel več ločiti rastline od koati, preveč se je vanjo zaraatla in zato je vae skupaj vaadil v zemljo. In raatlina ae je razraatla v lepo vinsko trto ter rodi Uudem sladkega vina. — Toda kaj ae pri vina rtat. a.«. tu*. irrmta. , Otm, m Kroupir. . U4a kktl tfrsh, MaaU « 6 3u| 5 H. 6 - 6 M, 6 7 M 3 5(4 It U 10 ■ l 6 6i " 6 - k«r - kp . S«r*T* M Mi« . Jajes )•*»• MQ«k«. liter . . . bmc. kgr TaMm STIBftk. . ko*rtno>o . a HiIm«« .... 'loto* .... 100 kar . Ima uda" 4 hb au Fig W VII. zvezek: -m 0VESTI Andrej iziel je ravnokar ter ae dobiva komad 20 kr„ po pofiti 23 kr. v Katoliški Bukvami in Tiskarni t LJublanl. — Tudi ID. in IV. iveiek sta še v zalogi. pnkazu.e čuJnega ? Kuv w r^ 1 .n oafeva ko»i Ako tuij« vino. pojo kakpuči; ako pijO še naprej, ailai »o Ukor len. ako « * nafrej ao kakor oeii popolnem brez per.ieu. av. hrrcania /e teden dni pn na» n šolskega poduka Vzrok temu ni kaka bo rzen, amrak občutjiv mraz in pe veiikaoaki zame:; bran ;o da otroci ne morejo obokan iole Ljudj« ** bojijo, ker še pn. sneg r.i od.aril in je še precej diuzefa padio. da In z m«ka nu ne pezebla. To bi bil hud udarec za kmetovalca! H^ji naj bi b la pozebla u»ta interpelacija zoper .Sloienca« >koda bi ne bila! Nekaj bo pa vendar kor stila u interpelacija Ta interpelacija zopet kale. da »e aloven»ki in nemški liberalci kaj radi zdruiijo, kadar gre žito. da ubogemu kmetu d^o kako zaušnico. S takimi praznimi interpelacijami naj deielm zbor krati ča«' Kmet ti pa plačuj' l it vajaike are) S čim naj vojak »neti »v oje Cev|je prostak Jurič? — S črnim mazilom, gospod podčastnik' — Butec! — S prepričanjem, da to čevlji kraljeva latlnina. (V jostilni) ilra je ravno odbila polnoči.) Zona: Pojdi te vendar domov, če si božji; v«aj si se ga že vendar danes dovolj navlekel. — Mot: To je bilo včeraj, draga moja, za danes ga mi bodeš vendar vaaj par vrčkov privoščila. Prtoaaia štavhka »DOMOLJUBA" Izid« lo* 21 februarija 1895 zve6er Tržne cene v Ljubljani dn^ 1. februrarija. Na prodaj Je Is pro»t<> reke la I « a \ Trnovski ulici Stev. n. Vrč »e ia»d pri laatmku Francu Kramer |u. p0. »ratniiu t Kurji vasi »t tf. 4_3 Sajccnejii in najboljši vir na kupo rana/ Ubald pl. Trnkoczy lekar zraven rotovža r Ljubljani priporoča: Cvet aopar trguj« (Gichtgrut) It.b ia pre niga balete* v krita, aefak la raka*. - Steklenica 60 kr., 6 iteklenic t f«d. Ib kr ■arljlaeeljake kaplji o« aa fte-lod*o — Steklenica 20 kr., 6 steklenic t gld. PUmlmakl aellitel ali ynal slrop za rfnkiM in »Iraka; raztvaria aliz la lajia kalaelaa. a. pr pri kaMji. — Steklenica 66 kr, 6 steklenic 2 gld. 60 kr. Odvajala* ali itatUna krogljioe tistij« itltŠM pri rakasaaji. »k»i*-wtm laUdai. — škalulja Žt kr., jedrn tavojček » 6 ikatuljami vetja t gld. 5 kr. Bedlla* itn pa aa tlrtao za se ---, . . „ traaja patrab* pri kravah. ia premik - Zavojček « « bilnim oavodom vred velja le 50 kr., 6 »avojčkov aamo i Ovet ae konj* Najbolj mašilo ia konje, pom»|r» P" ntMi 10, atekaaii *•«. ••t aaajl v kak., v krili ud • kratka pri vaasjik kri««* ie hibah. — Steklenici x ra-bilnun navodom vred «UM le 1 gld., p«t steklen e »ri-bilAim navodom vred le Vsa la našteta in "» drup tdravilna aredatva »e dobijo t lekarni i Ljikljui zmti rilitii in ie vtek daa i P«-*0 raipoliljajo. 1« "gZJ" J. PSERHOFER lekarnar nn Dtmnjia, I., fllngorBtrauo 1«. Kri Alntllno lcro*yio«», poproj aalaanalaa krogljlo« Imanovana to aUro-— IA mnogo doaatlolij ao U kroglju« .platno raiiirj«n«, mnogi idrarniki jih v katerih ni BiaU ulo«« Uga urniaa*. dooiaAag« idrarila. - Od teb »ao* idi»»ilno «rKlaro la^iiajaj«, ia mal« >• rodbin Ir^ljio »•!> oifrankoiana TrpotAov ia glad« na to, da ima ra«k. »katgUa na pokora na «a'ro<£la it"riW atateli itanJki tr ia nt« * Mf rud«At XQ barvi. 100 11-7 aa aaabljlaa l PMrtoUrja I lonM 40 kr.. i frankorano poiiljat.ijo «6 kr. -tov tak, prati katar«. brlparo«ti. kr «vit»mu kalij« itd 1 itokUnioa M kr. - AmarlAka aa pretta. 1 «»d. 80 kr. - Pradak proti pot.nja a««, Uatljlaa 60 kr.. • fr.nkovan« p—ljairljo 74 kr - Balaaaa aa (nio, 1 dakon 40 kr . a frank, polllj. M kr. - Zdravtlaa »««noa (Fradke kaalJUe), prati anrijon-mu UM?u. .laUj pnbarljivoati itd. 1 cukl. n kr. — ia|la4ki »udasai balaaa, 1 »tekla«*.« bO kr. - rtjakarakl pradak. preti kalija itd. 1 tkal ha ti kr.. a fraakoian« mM)MvIjo 00 kr. - Taaaaaklalaponada J. Paarhofarja najbolj« aradati« u poapalaianj« naii l«a. 1 Ualljloa t (Id. - Unlv«r«alal obut, prof. 81« u d a I - a, »rodatvo praara« ranam, oteklinam tU 1 loafek f.O kr.. a frank p«ail|«L 7( kr — Uataaraalaa dUtlla* Ml A. W. Ballfiak-a. Ifen««« adravil« proti po. I. Ji rasi iUb»«a prob*vlj«aja. I pak 1 «id Itaiaa tukaj o»»n)»nib udolkor i«< M »n i aialrtjakik <••*•>puib namaajons t«- ia ntuaak« (ara»<*iUa« ap«at)aiitett na««« predalu, ki ki jih n» bil« t nk(>. n« iabt.»ao)» loAoo In pc t»ai pr~krU - MJT »adlljatv« po podu arrld aa najbiirej« prati t,r«dp<*lj«iii umIi. m tadi preti p«»a«tj». - O« aa ieaar aapraj padlj« (aajboljd« p« poltaaJ aakaaalal), ja pettatea d««U nllla. >«c« rti po«lU«lTah ■ pov««t>-Zgoraj is« •raaa ap*ei>alitete dobi raj« aa Udi V pri •. Maaall-Ja Najboljša, irrrdao okuana Je župnika Eneipp-a sladna kava **,« k Kaframa xa gld 210 * ru,Ulb hirioglatib taiiUib a aiiko kapnika Karippa Oeizofa kava t rudnih «kroglat.k aaritkih. 24—.1 Viaka p«Mb«j porabljen« aH pom*i««i namračaU popolnim naradno irnalo karo. Dobi vat« m v vaak I bo I ili prodajalni ol. Kjar ai tsl«f«, paill« Ja lidstovatalj (0«li v Br«|«nc«) p« p«M * *av«jib p« 63» 24-8 Naznanilo! Podpiaani naznanjam »lavnemu obumatru, da a*m otroril « 1. iaaavarja 1894 ♦ Jaaavarja 1894 m šiacuno z mešanim tlagi pri Mali nedelji. K«r bom prodajaloieo pri tv. Jurju tndi 1« nadalje im«l, torej bom mog«l kot laaUik dveh prodajalmo as« blago M mnoa° osaajd« predajati, kot doalsj. K obllnemn obiaku n prav toplo priporočam tar ugo-t»'lj«m lavratno po«tr»lbo. Franr Senčar, 8-8 trgov«« pri »v. Jorjn ob &»vnlci. Herbabny jav podfoifornaato kiali apneno-železni sirup Ta U U l«l i a«jt«*;in aib«v najbolj« prunaai ta | •d ma«flb adrar-adrap raataalja » uaa« f«ra«-«» »p»ban raMjaal. i, | »i ► » a i prsi aaaaajaa)« pM laja | ivljaaji n radUaaa«, uko i« krapL ZaUa«. ki j« v »iT«p« * Uako m priaiaja^ll j« jako kariaka« aa aaialaaj« krvi, raaUf-jio« faa-pa«a« a« 11, ki m v «j*a p« paaob«« pr slabotnih peepedaH« »araj«nj« kaaStJ Cbaa atestom* I Ur iika;iir«i »poano Ui*ia«(a ur a pa j« I gld. tt k', H pofc 10 kr v«4 aa ravi|aa>a (PaUvktalh atekkaair al | 190 »S-4 tfigTgjgegmg Svarilo! \SBMm arifftjssis." j lf H ' .•.'Tli.iL1 reteto.. arpasaejl N«uvt ia saajaaa adlaka pa polaoa« rmitit od oa^ga on*l aaln ga tt l«t abatejad*«« pod-foifornaato klilafa apseaa-talaaaaja airapa. Zahtev« naj U aoraj vaairi larataa H«rbabr.y-j«T ap«n»- ftalaaal strup. Paal aaj m tadi aa t«, Aa Je aravaa «toJ«da eblaatrsne pretokollraaa virrtviaa aaanka aa eaakl staklaalal ia proaim«. a« dajte m aapaljatl alti a al tj o eaao, alti a draataal pretreaaal, da M kupili kake poaartdbi I 617 10-8 Oarednja raipoiiljalnlca aa arovla«iU: aa Donajo, la* kana „sar Banaharalakatf Vavbaa 7$. PreSajajo g« lakaraiiarji: T Uabljaai J, Brohoda, O. Plecoli, Ubald pl Trakd«. W Mavr; dalj« ga prodajajo v CMja; J. Kapfenabmied, Baambaohori dadiil; na Raki: J Om«in«r, 0. Predam, A. Bchindler, A. Miaaam. I*kani«ar P. Prodan, M. Minam, drog.; v Breaah: A Boppart, na 8orodj«m (Qm«nd): K. Maller; v Celovsa: P. Baaoer, P. Birnba«k«r. J. Ko-metUr. A Eggtr v Novcmmnt«: A. pl Bladovln; v Bt Vida: A. Belohal; na TrblU; A. Blagi; v Tntu: K Zaaatli, A. 8nt-tlna. B. BiaaoUtto. J. B«ravaU«, B v. UaUabarg. P. Prendini, M. Ravnini; v B«ljaka. P. Sohola, dr. B. Knmpf; v Ornomlji: J Blalek; v Valikovoa: J. Mat; v Wolf«b«rga: J. Hatk. Loter^ake arečke. Panaj. 28 januarja: «9. 71, 7«, d«. Grade«, 2«. januarja: 68 18. 49. 68. 69, Llae, 1 fibmvarja: 82. 79. 40. 16, 24. Trst, 1. fabruarja: 9. 47, 00, 48, 8 ScUohtevo patentno milo i »araifeno loamko labuda je ue-oporrkljivo naibol»* »redette. d« d.b i aneinobalo perilo i» di&enje volnenega, svilne ga^ in bamstega blagi. kakor dokaiano naitol.l* raakn-Itraloo iriditro ia »umiiid p^rib in pri Um pop.lnorra d«. Ikod jiTo ta prrilo in rot< 9 Zaradi izvrstne kakovosti so sloveča tudi Schicht-ova štedilna jedrcna mila, katerih ae pv^ra nob»n k Ba«r»t^ai il4el«k Ta m la ima(o po Um. kak« »r»u da *e j»dac« uh-le »ar»tt»a b toamt: > i II- v Wr Jurij Srhlrht, I rtjf ob IM (Au**te u. d. K.. tovarna a* bUo. leti« la palaove Jadrfcno olje mr Vsakdo -*« katen rak« •4llba«eaa I«. U4/*f• tlakiara I«Ii-m rtaaall jivt p' aaidji » LJiMJial, ai bran. Hrat ia krepak tal»4ao prrkailja Jr4lla inaaakraal •aprila KI'«. |a W aavtav Val«) i naroj.la fMf«ft>l>* pra« pami,- inatka It" >4 1» bdaiatali: k. Vaa