Posamezna številka 6 vinarjev. Slev. 71. Izven LJubljane 8 vin. V ЏИМШ, V HM, 28.1ИГО 1912. LeioXL s Velja po pošti: =5 Za oelo loto upre) . S 26'— za pol leta „ . „ 13'— sa četrt leta „ . „ 6-50 sa en meseo „ . „ 2-20 sa Nemčijo celoletno „ 29'— sa ostalo inosemstvo „ 35'— 4 LJubljani na dom: Za celo leto naprej . K 24'— sa pol leta „ . ,, 12'— sa četrt leta „ . „ 6-— sa en meseo „ . „ 2 — V upravi prsjenan ммбм K 1-70 _; Inserati: ■ Enostolpna petitrrsta (72 mm): sa enkrat . . . . po 15 ч sa dvakrat...... 13 „ sa trikrat......10 „ sa večkrat primeren poput. Poslano in reki. notice; enostolpna petltvrsta (72 mm) 30 vinarjev. i Izhaja:; vsak dan, isvzemši nedelje la praznike, ob 5. uri popoldne. oar Uredništvo Je v Kopitarjevi nllol itev. 6/Ш. Rokopisi se ne vračajo; nefrankirana pisma se ne =x sprejemajo. — Uredniškega telefona štev. 74. = Političen list za slovenski narod. Upravništvo je v Kopitarjevi nlioi štev. 6. "teo Avetr. poštne bran. račnn št. 24.797. Ogrske poštno bran. račnn at, 28.511.— Upravnlškega telefona št. 188. varoval niče, obljubljena .šol ar sk a zavetišča, obljubljena šolarska igrišča. Tako se skrb za mladino polagoma, počasi, toda dosledno razvija v loj smeri, da javni čini t olj i bolj in bolj uvidcvajo, da je to njih stvar in ne ie stvar prostovoljne dobrodelnosti. Kaj stori ljubljansko mesto za olajšanje bede. Eden izmed prvih samostalnih predlogov v novem občinskem svetu je bil predlog na zvišanje miloščin. (Predlog 1. ftlefeta.. Opomb, uredn.) P r e d 1 o g j e vesel p o j a v z a, n i m a n j a za n c ko s t r a n mestnih občinskih poslov, ki v i s t i n i in očitno niso v popolnem red u. Očitno je, da niso: kajti vsakogar mora zbosti v O'či visoko število beračev. Beraštva je pri nas toliko, kakor v p r a. v zanika r n i h laških mestih in berači in premnogi opotekajoči se povaljani pijanci dajo našemu mostu nekak pečat, ki sc nc strinja ц s a m o z a d o v o 1 j n i m p r i-i ni k o m »b c 1 c L j u b 1 j a n e«. Poleg tega očitnega beraštva so še druge prikazni, znane le poučenim krogom, priča joče pa takisto o bedi nekaterih slojev. Otroci prihajajo lačni v šolo, nimajo knjig, zvezkov, peres, izostajajo iz šole, ker nimajo obutali. Mati in sin imata en sam par čevljev: če gre sin z doma, mora bitu mati doma, če ima mati pot, ne more sin z doma, in niso redki slučaji, ko otrok celo leto ne pride v šolo, ker nima kaj obleči. In kaj šele, če je otrok zanikam, tat, potepuh in potreben vzgoje v vzgojevališču! Kake težave so, da se od občine doseže plačilo stroškov v zavodu. Dober del mladine iz ljubljanskih delavskih krogov je griža,v na duhu in telesu in značilno je za kakovost ljubljanskega naraščaja, da ljubljanski mojstri dajo prednost vajencem s kmetov pred ljubljanskimi srajcami. Taki pojavi niso v redu, v zvezi, so z bedo in zato je bilo z veseljem pozdraviti predlog na zvišanje miloščin, kajti pričakovati j c bilo, da ta predlog da povod za ureditev vseh ureditve potrebnih razmer onega dela našega prebivalstva., ki je n a. v e !z a n na javno podporo. Ta. predlog jc padel, začasno je padel. Za rešitev v istini še ni bil zrel, to dokazuje najboljše okolnost, da sta v isti soji prišla na vrsto še dva druga predloga in sicer predlog ,da se da revni šolski mladini g o rek zajtrk, (Predlog mestnega šolskega sveta, ki ga jo poročevalec večine odklanjal, a so je vrnil na predlog zastopnika socialno demokracije in S. L. 8. odseku, da ga preštudira. Opomb, uredn.) in predlog, da se dajo na mest,-, n e m svetu njivice v zakup revnejše m li prebivals t v u. (Predlog občinskega svetnika S. L. S. Tomaža Novaka. Opomb, uredn.) Tudi ta dva predloga sta padli). Vsi trije predlogi streme po istem cilju: po zboljšanju stanja revnega mestn. prebivalstva. Da se pa v obč. svetu ni našla zveza med njimi, je znamenje, da v istini še niso bili zreli za rešitev. Umesten pa je bil ob isti prili-ki stavljen predlog na sklic širše cn-kete, zlasti ker jo pri vseh vprašanjih, ki so tičejo lajšanja bede, računati tudi z zasebno dobrodelnostjo. Zasebna dobrodelnost je neizčrpljiv vir, kipeč iz družabnih nagonov človeško narave. Zasebne dobrodelnosti se ne da za tre ti, in če bi se jo hotelo! Naloga družabne politike pa je, da take naravne sile uravna in vlada, da v istini in v čim izdatnejši meri koristijo družbi in posamezniku. Zboljšanje stanja revežev ni zgolj zadeva revežev, ampak nas vseh zadeva. Ne iz sentimentalnih vzrokov! Ampak beda je gnezdo zanemarjenosti in zanikernosti, ki zopet, rodita zločin in bedo, ki tepeta, nas vse. Zlasti spada beda med vzroke zanemarjenosti in izprijenosti mladine. Zato je prav, da se zadeva osvetli tudi s stališča otroškega varstva in od strani našega društva, ki si je v toku let, bogatih izkušenj nabralo v tem pogledu. Predvsem bodi poudarjano: kar stori ljubljansko mesto za svoje reveže, ni malo in je neprimerno več, nego store navadne občine na deželi. Včasih stori mesto za s v o jc reveže celo preveč! Dobival jc podporo znani mladi berač ob dveh bergljah; ob pravi vzgoji bi bil sposoben za delo, če prav nc za vsako. Ta berač gosti v ž g a, n j a r n i tovariše in pijan polega po cesti. Občinsko podporo je dobivala družina, kar c e -1 i h 36 K na mesec, zanikarna skoz in skoz, oče ž g a n j a r, mati sladkih besedi, ki hčere vzgaja v 3** Današnja številka obsega 6 strani. Skrb za zanemarjeno mladino. Včeraj se je vršil v Ljubljani v dvorani mestne hiše občni zbor enega najbolj važnih društev v socialnem oziru, društva za otroško varstvo in mladinsko skrb v Ljubljani. Navzoči so bili deželni odbornik dr. Zaje, župan dr. Tavčar, magistralni svetnik Lah, duhovniki, laiki, zlasti učitelji in dame, ki jim je blagor mladine na srcu. Zelo zanimivo je bilo poročilo tajnika, dež. sod. svetnika Milčinskega, ki sc jc bavil z vprašanjem bede, katera, največ povzroča zanemarjenost mladine, in je pri tej priliki opozarjal posebno na to, koliko bi morala ljubljanska občina več storiti za olajšanje si romaš čine. Poročilo tajnika Milčinskega, ki jc v tem pogledu eden najboljših strokovnjakov, kar jih imamo v Avstriji, je najlepše izpričevalo, da so predlogi, ki so jih v ljubljanskem mestnem svetu stavili občinski svetovalci S. L. S. glede mestnih revežev, bili skrajno potrebni. Tajnik jih je tudi izrečno omenil in na več drastičnih zgledih iz svoje bogate izkušnje pokazal, kako občina podpira tudi popolnoma, nevredne i n d i -vidue. Poka.zal je tajnik tudi, da druge manjše občine, n. pr. Vič, Zagorje, bolj skrbe za ubogo šolsko mladino kot Ljubljana. Naj sledi poročilo. Predsednik Albert pl. Levičnik pozdravi navzoče in podeli besedo tajniku, dež. sod. svetniku Milčin-skemu. POROČILO TAJNIKA MILČINSKEGA. Poročevalec omeni najpreje podpornike, med njimi zlasti podporo deželnega odbora (2000 K), okrajne blagajne ljubljanske okolice (1000 K), ljubljanskega mesta (800 K) ter generalne direkcije t o b a č. režije na Dunaju (300 K). Število društvendkov pa je nekoliko padlo. Vzrok: draginja in zavest, da spada skrb za zanemarjeno mladino pravzaprav v področje javnih faktorjev. Kar se tega tiče, se javni faktorji za to pre-važno socialno panogo sicer vednobolj zanimajo, a obžalovati je, da načrt LISTEK. H. Sienkiewicz: V peščeni puščavi. Prevedel dr. Leopold Lenard. (Dalje.) ^ ^ - ••4-.. XV...... Dva tedna po odhodu iz okolice Vadi-Halfa je prišla karavana v kraj, ki je bil osvojen od Mahdija. Naglo so preskočili valovito pustinjo Gesirc in v bližini Hendi, kjer so poprej Angleži popolnoma potolkli Muso-ulet. Helu prišli so v kraj, ki že ni bil več podoben pustinji. Tu ni bilo videti več peska in pečevja. Kakor daleč sc je raztezal pogled, razgrinjala se je stepa, poraščena deloma z zeleno travo, deloma pa z džunglo, med katero so rastle v gručah bodeče akacije, di dajejo znano sudansko gumo, tuintam pa tudi posamezna ogromna drevesa unabaku, ki so tako široka, da pod njihovimi vejami lahko senči sto ljudi. Od časa do časa je šla karavana mimo visokih stebrom podobnih mravljišč termitov, s katerimi je ccla Afrika ob ravniku posejana. Zeleni pašniki in akacije so prijetno mamile oči po enolični, žolti barvi pustinjskega peska. zakona o prisilni oskrbni v z g o j i še vedno leži na Dunaju. Poročevalec omenja tudi časopisje, ki je stremljenja društva vedno podpiralo. Delokrog društva raste neprestano. Leta 1908 je imelo izdatkov 2446 K, leta. 1909 K 7296, leta 1910 K 10.798, 1. 1911 K 12.519. Društvo se bori zoper zanemarje-nje mladine. Ker pa se njegovi izdatki leto za letom množe, bi se lahko sodilo, da tudi zanemarjanje sporedno s temi številkami rase, namesto da bi «e po vplivu društva krčilo in da so potemtakem vspehi društva sumljive vrednosti. Vzroki, da se množi dalo društva, pa tiče v sledečih okolnostih: 1. Z ra.stočo industrijo so množi proletarski naraščaj, ki mu starši nimajo ne časa ne sredstev, pa tudi nb vedno sposobnosti za. povoljno vzgojo in oskrbo; 2. pred vsem pa: ljudem se odpirajo oči za važnost pravilne vzgoje in oskrbe otrok. Spala je svoj čas briga za zanemarjenega ali izprijenega otroka, prepuščalo se ga je usodi. Zdaj pa šole, sirotinski sveti, županstva, starši, sorodniki, vsi vedo, da je pomoč zanemarjenemu in zanikarnemu otroku in jo iščejo. Nepričakovani uspclii delajo močno propagando. Toda ta obsežni delokrog društva je vendar znak nezdravih razmer. Ne zaradi zanemarjenosti in zanikarnosti otrok — te otroci nc bodo izlepa pošli — ampak zato, ker je boj zoper zanemarjenost in zanikarnost mladine v taki meri prepuščen dobri volji skromnega zasebnega d r u š t v a, kakor bi skrb za na duši in telesu zdrav naraščaj in obramba človeške družbe pred mladimi izpri-jenci, razvijajočimi se v hudodelce, nc bila javna zadeva, važna zadeva države, dežele, občin! Tako deluje društvo takorekoč lc v prenešenem delokrogu in začasno, dokler poklicano j ši činitelji te skrbi ne prevze-mo na lastne rame. Država pripravlja zakon o vzgojni oskrbi; kaj je kranjska dežela storila v tem pogledu in kaj še obeta, je tiskano v letošnjem poročilu. (Reforma mladinskega oddelka na prisilni delavnici. Opomba uredništva.) Tudi o mestu ljubljanskem se da. kaj povedati: šolski zdravniki, pomožna šola, obljubljene Po nekod, kjer je na stepi rastla boljša trava, so se pasle črede velblodov, na katere so pazili oboroženi Mali-dijevi vojevniki. Ko se je karavana prikazala., so skočili na noge kot roparski ptiči in tekli k nji, obdali jo od vseh strani in vihteč svoje sulice in kričeč do neba izpraševali ljudi, odkod so, zakaj potujejo od severa in kam se vračajo. Včasih so zavzemali tako grozeče stališče, da je moral Idris odgovarjati v največji naglici, da nc bi jih napadli. Stanko, ki si je predstavljal, da se prebivalci Sudana razlikujejo od vseh drugih Arabcev, ki prebivajo v Egiptu, samo s tem, cla verujejo v Mahdija in ne marajo priznati kedivove vlade, je zapazil, da, se je popolnoma motil. Ljudje, ki so sedaj vsak trenotek za-državali karavano, so imeli večinoma šc temnejšo kožo, kakor Idris in Geblir, v primeri z obema beduinoma pa skoraj črno. Zamorska kri je v njih prevladovala arabsko. Njihovi obrazi in prsi so bile tetovirane, a vreze so predstavljale ali raznovrstne risbe ali pa napise iz korana. Nekateri so bili skoraj popolnoma nagi. drugi so nosili džjube ali kaftane iz bele tkanine, na katerih so bile našite raznobarvne krpe. Veliko jih je imelo odlomke kora-lov ali koščke slonove kosti potegnjene ' skozi nosnici, ustnici ali ušesa. Načel-1 niki so pokrivali glave z belimi zavoji iste tkanine, kot kaftani, navadni vojevniki so nosili glavo odkrito, toda ne obrito, kakor Arabci v Egiptu, ampak nasprotno poraščene z velikanskimi kodrastimi kepami, ki so bili čestokrat od apna, s katerim so mazali svoje kodre, da bi se rešili mrčesa, sežgani in so radi tega izgledali rdečkasto. Njihovo glavno orožje so bile sulice, katere so znali dobro vihteti, ni jim pa, tudi manjkalo karabinov Bemington, katere so dobili v zmagovalnih bitkah z egipčansko vlado in po padcu Hartu-ma. Pogled nanje je bil v resnici strašen, proti karavani so nastopali vobče sovražno, ker so mislili, da obstoja iz egipčanskih kupcev, katerim jc Mahdi v prvem času po svoji zmagi prepovedal pristop v Sudan. Navadno so obdali karavano, segali med krikom in grožnjami s sulicami ljudem na prsi ali merili nanje s karabini, nakar jc Idris odgovarjal kričaje, da sta on in njegov brat iz rodu Dangalov, iz ravno istega, iz katerega je izšel Mahdi, in da peljeta preroku bele olroke kot sužnje. Edino to jc zadrževalo divjake od nasilja. V Stanku pa je, ko je zagledal te strašne prizore, obstajalo srce v prsih liri misli, kaj ju čaka v sledečih dneh, pa tudi Idris, ki je poprej žc dolga lotn živel v omikanem kraju, si ni predstavljal nič podobnega. Bil jc torej vesel, ko jih jc nekega večera obkolil bojni oddelek Emira Nur-el-Tathila in peljal v Har-tum. Nur-el-Tahdi je bil, preden jc pri-bežal k Mahdiju, častnik v egipčanskem zamorskem polku kedive, torej ni bil tako divji, kakor drugi Mahdijci, in Idris je ž njim lažje govoril. Toda tu ga je čakalo razočaranje. Predstavljal si je, da bo njegov prihod z belimi otroci v Mahdijev tabor vzbudil občudovanje, čc drugače ne, vsaj z ozirom na strašne nevarnosti in težave poto* vanja. Pričakoval je, da ga bodo Mali-dijevci sprejeli z navdušenjem, z razprostrtimi rokami in ga bodo v trium-fu peljali k preroku, on ga bo j>a obsul z zlatom in s pohvalami kot človeka, ki se ni obotavljal izpostaviti življenje, da bi izkazal uslugo njegovi sorodnici Fatmi. Mahdijci so pa pritiskali sulice na prsi udeležencem karavane, Nur-el-Tadhil jo pa poslušal precej ravnodušno jtripovedovanje o potovanju, slednjič pa je na, vprašanje, če pozna Smaina, moža Fatme, odgovoril: »Ne. V Omdurganu in v Hartutnu so nahaja več kot stotisoe vojevnikov, torej ne pridejo vsi skupaj, in načelniki se med sabo ne poznajo. Vlast našega preroka je silnn prostrana in veliko emirov vlada v oddaljenih mestih, v Sennaru, v Ivordofanu, v Darfuu in v Fašodi. Mogoče je, da tega Smaina. 'denarja dobi le malo hfaHe, malo zraka, malo luči, pač pa mnogo >nesnage in nevarnosti. V vsakem slučaju posebej naj se preudari, ali ne kaže dati otroka v rejo na kmete. Stroški bodo tako vsaj za polovico manjši, otroci pa krepkejši in bolj sposobni za nadaljnjo obrtno izobrazbo, ki se jim nakloni po končani šolski obveznosti. c) Kar pa otrok ostane v Ljubljani v zasebni reji, jih je vzeti pod stalno n a d z o r s t v o , da se morebitnim hibam pride takoj v okom in se vsak hip lahko preudari, ali ni dana prilika za cenejšo preskrbo po prej navedenih načinih. Ni pa dovolj, da se mesto briga zgolj za svojo sirote, posvetiti mora skrb tudi onemu naraščaju sploh, ki utegne ob neugodnem razvoju priti mestu v breme. Starši iz delavskih slojev se pogostoma sami ne morejo zadostno pečati z vzgojo in prehrano svoje dece. Tem je treba priskočiti v pomoč z ustanovitvijo v a r o v a 111 i c in dnevnih ali š o 1 a r s k i h zavetišč. (Obstoja na Viču in ga vodi Vincenc. družba, in v Zagorju. — O. ur.) Preosnova mestnih šolskih vrtcev v varovalnice je bila sklenjena že o priliki vladarjevega jubileja, pa še ni izvedena; morebiti je čas, da se o b 1 j vi b a u r e s n i č i. Dnevna ali šolarska zavetišča nudijo črez dan v šole prostem času nadzorstvo šolski mladini, ki ga. pogreša doma. Oni, ki so potrebni, dobe tukaj hrano. Tem potom bo hkratu rešen p r e d-log mestnega šolskega sveta z a stran zajtrka. Zastran denarne strani je omeniti: 1. mnogo otrok nima zajtrka, včasih tudi ne kosila v redu, ne zaradi revščine, ampak zaradi z a n i k a r n o s t i matere, ki se ji ne ljubi ob pravem času vstati ali pa pijana leži v kotu. So tudi družine, ki za kruh in mleko nimajo denarja, pač pa za potico in za kuhano vino. Taki lahko plačajo prehrano za otroka. 2. Resnično bednih otrok ne bo toliko ostalo, da bi stroški njih prehrane pri pravi ekonomiji resno obteževali mesto. Pred kratkim je poročala šolska kuhinja v Zagorju, da je preteklo zimo pogostila vsak dan okoli 111 otrok z gorko jedjo in da jo je porcija za vsakega otroka stala štiri vinarje. V n a š e m občinskem s v e t u s e je imenovala ogromna s v o t a 25.000 K kot potrebščina za gore k zajtrk šolskim otrokom. (Poročilo magistratnega sveta, ozir. poročevalca J. Dimnika. Opomb, ur.) Prepričan sem, da bb tudi deseti del te svote zadostoval resnični potrebi. Varovalnice in dnevni dom so izdatna podpora revnim staršem, imajo pa hkratu važen pomen za preprečanje telesne in duševne propasti mladine, v premnogih slučajih nadomeščajo na poceni način oddajo v drage zavode. Urejena morajo biti tako, da bude veselje do dela in ponos na delazmožnost, to je njih vzgojna stran. (Dnevno zavetišče Vincencijeve družbe na Viču.) Tako spravimo predvsem rejo in vzgojo bednega naraščaja v pravi tir. II. Skrbeti je za to, da vsak, ki se obrača za podporo in je sposoben za delo, dobi namesto podpore delo, če tudi pod skromnimi pogoji. De-lomržneže je siliti v delo. Da bo vedno prilika za, delo na; razpolago, zato je treba posebne organizatorične inicija-tive, pa tucli ozke zveze z raznimi društvi. Nikakor ne zadošča zgolj avtomatično posredovanje med zahtevami in ponudbami. III. Tako se bo skrčilo število onih v resnici potrebnih in vrednih revežev, ki jim ni treba druzega nego gmotne podpore. Dati se jim mora povse zadostna podpora, ta pa je lahko razno-lična in obstoji ali: a) v stanovanju, b) v kosu sveta za obdelovanje. (Predlog obč. svetnika Tom. Novaka. —- Op. ur.) V slednjem pogledu bodi omenjeno, da je taka uredba že znana pod imenom »jareliens ouvriers« ali »Arbeitergar-ten« in se kot njih moralični uspeh navaja, da so izborno sredstvo v boju zoper jetiko in da nadomeščajo delavcu in njegovi družini beznico. c) Slednjič obstoji pomoč lahko v oblačilih, v živilih ali v denarjih. IV. Ko se tako na popolnoma zadovoljiv način uredi preskrba resnično revnih, naj se brezpogojno zabrani sleherno beračenje v Ljubljani. Ljubljanski reveži ne smejo imeti prav nobene potrebe za beračenje. Kdor navzlic temu berači, v kraj ž njim! Da ne bomo Čitali v listih poročil, ki so šaljivo pisana, pa razkrivajo zelo žalostno stran našega javnega reda, kakor poročil o »znanem cestnem plesalcu« ali o Julijam T., ki je slavila jubilej stote aretacije, ker sc je v pijanosti pohujšljivo vedla po cesti. Taki ljudje spadajo v hiralnico, pa ne v zapore pa tudi ne v liste. Prihajajo pa v Ljubljano gostovat tudi zunanji berači, kajžarji, da bi pri-beračili še drugo kravico, pa tudi resnični pohabljeni reveži in starčki. Policija jih aretira, postavi pred sodišče, sodnik pa one, ki niso za delo sposobni, oprosti, in čez par dni so zopet v Ljubljani, da beračijo, in se jih aretira. Tudi za te zunanje berače se bo treba zavzeti in jim doseči pri pristojnih občinah, če treba s pomočjo glavarstev in deželnega odbora, potrebnega prcživc-ža. Potem jih ne bo več v Ljubljani, čc pa bodo le še prihajali, dobilo se bo sredstvo, da sc jim prihajanje ogreni. Mnogolična je revščina, resnična in navidezna, in mnogolična je pomoč pa tudi boj zoper njo. Po enem kopitu ji ni priti v okom. Za tako ureditev ne zadošča sedanji prepičli birokratični aparat, treba je. posebnega ustroja, ki mora biti v stiku z vsemi drugimi prizadetimi činitelji, zlasti se mora opirati tudi na zasebno dobrodelnost. Zasebna dobrodelnost koprni po ureditvi teh razmer. Trgovci ob petkih skoro nimajo časa streči svojim kupcem, ker nimajo dovolj rok, da odpravljajo trumoma prihajajoče berače. Drage volje bi prispevali po 1 K in tudi več na teden, ako! se jih reši te nadloge. V tem oziru so tu že ponudbe trgovcev. Zato so tla za ureditev vseh teh perečih vprašanj ugodna. Pred vsem je potrebna ustanovitev društva zoper ob u božanje in beračenje; to društvo bodi v najožjem stiku z mestno občino, nemara mu bo mesto lahko dalo prostore in uradnika. Društvo bo mestu ne-le v denarno pomoč, ampak pred vsem v važno podporo pri prepo- ' trebnih poizvedbah, pri posredovanju dela in uravnavanju življenjskih raz- ; mer. Tako se bo ne naenkrat, vendar polagoma in dosledno spravilo vse v red, kar je v zvezi z bedo podpore potrebnega in podporo iskajočega prebivalstva. Poročilu je sledilo živahno odobravanje in pritrjevanje, POROČILO BLAGAJNIKA. Nato je poročal blagajnik'* kontrolor dež. plač. urada, E. J o sin. Prejemki (1. januar 1911 do 31. decembra 1911) 16.146 K 88 vin., izdatki 12.519 K 24 vin., blagajniški ostanek 31. decembra 1911: 3627 K 64 vin.; leta 1911. je bilo pri društvu dohodkov (brez končne gotovine iz leta 1910) 10.240 K 01 vin., izdatkov 12.519 K 24 vin., torej primanjkljaja 2.279 K23 vin. — Društvo je imelo imovine dne 31. decembra 1910: 5906 K 87 vin., dne 31. decembra 1911: 3627 K 64 vin., se je torej zmanjšala za 2279 K 23 vin. — Proračun za 1. 1912 izkazuje 13.600 K potrebščine, pokritja 8900 K, primanjkljaja 4700 K. Računska preglednika Fr. B r e g a n t, oficial in Ivan R o g e r mlajši; ravnatelj gen. zast. Assic. Gen, sta našla račune v popolnem in vzor-nem redu in predlaga g. Roger absolu-torij in priznanje. Isti predlaga, da se izreče predsedniku, zlasti pa tajniku (Veliko odobravanje in ploskanje), blagajniku in ostalim odbornikom zahvala občnega zbora, kar se zgodi. Pri volitvi računskih preglednikov se izvolita zopet dosedanja funkci-onarja. DAR NJEGOVEGA VELIČANSTVA CESARJA. Predsednik pl. Levičnik prebere pismo kabinetne pisarne, datirano s 13. marcem 1912, došlo društvu 22. marca 1912, glasom katerega podeljuje c e s a r d r u š t v u iz dohodka državne loterije za civilne dobrodelne namene 10.000 K. Med navdušenim ploskanjem pqoblasti zbor predsednika, da izreče za ta velikodušen dar, ki bo društvu omogočil vršiti v polni meri naloge, ki si jih je postavilo, najudanješoza-hvalo Njegovemu Veličan« stvu cesarju. Predsednik nato s primernim po* zivom občni zbor zaključi. Državni zbor. Dunaj, 27. sušca. Radarske plače. To pereče vprašanje je danes mednarodno. V Ameriki, na Angleškem in v Nemčiji je ravno ta mesec delavsko gibanje za zvišanje plač doseglo vrhunec. Vsled rudarskega štrajka so na Angleškem skoraj vse tovarne in trgovske ladje brez premoga ter počivajo; živila so se podražila, da revnejšim slojem prebivalstva preti huda lakota. Narodno gospodarstvo je imelo v kratkih tednih neštete milijone škode. Taki štrajki >niso šala. Zato je socialnopolitični odsek av-t strijske zbornice pospešil svoje delo glede rudarskih plač. 2e leta 1908 se je enketa bavila s tem vprašanjem. Prva točka je bila, ali naj se plače izplačujejo na teden ali na štirinajst dni. Delavski zastopniki so v večini zahtevali tedensko plačo. Zastopniki podjet- prostitutke/ vse delomržno in gnilo. Dobivala jo je in jo morebiti še dobiva vdova, ki je še nisem videl trezne, in ji je bilo treba vzeti otroka. Vsak hip si pritarna podporo vdova, ki pa ima denar, da se ob nedeljah z našešarjeno svojo hčerjo vozi na pijane naše k o r i j a n d o 1 i -veselice. In rede se v mestu z a drag denar o t r o c i, ki bi jih bilo moč zunaj mesta pol ceneje ali pa tudi zastonj preskrbeti itd. itd. Če dobe torej nekateri reveži premalo, dobe drugi preveč. Mesto izdaja mnogo denarja za svoje reveže, to je gotovo; če pa potrošeni denar v i s t i n i zaleže, je drugo vprašanje. Revščini se ne odpomore zgolj z denarjem. Denar lahko tudi bedo poveča. Dobi dedec podpore 5 K, se napije In vsa družina beži pred njegovo silovitostjo. Kjer je gmotna beda, tam je rada tudi beda v duhu, otopelost, nerazsodnost, duševni obup, lenoba, zani-karnost. Kjer vzrok bede tiči v eni teh lastnosti, tam se bedi trajno ne pride v okom z de »Ha! Če si res iz rodu Dangalov, te bodo morda pustili pred njegovo obličje. Toda vedi, da straži pred njegovim domom noč in dan sto ljudi s korobačami v rokah in udrihajo brez usmiljenja po vsakem, ki bi hotel brez dovoljenja k Mahdiju. Sicer bi množice svetemu preroku niti za trenotek ne dale miru . . . Allahl Videl sem, da so tudi Dangali odhajali s krvavimi klobasami po plečih.« Idrisa se je polaščalo vedno večje razočaranje. »Torej verniki,« vprašal je, »ne vidijo preroka?« »Verniki ga vidijo vsak dan pri molitvi, ko kleče na ovčji koži dviga roki ali pa ko podučuje množice in jih utrjuje v pravi veri. Toda priti do njega in ž njim govoriti, je težko, in kdor je deležen te sreče, mu vsi zavidajo, kajti milost božja pride čezenj, ki izbriše vse njegove poprejšnje grehe.« Noč jc prišla, z njo je pa prišel občutljiv hlad. Rezgetanje konj se je razlegalo v vrstah, sprememba med dnevno vročino in nočnim hladom je bila tako močna, da so se kože konj začele kaditi in oddelek je jahal kakor v megli. Stanko se je za Idrisom nagnil k Nelki in vprašal: »Ali ti ni mrzlo?« »Ne, tocla — sedaj nas nikdo več ne bo rešil . . .« in solze so zalile daljne besede. Stanko ni našel sedaj za njo nobene tolažbe, кнјЦ tudi sam ic bil pre- pričan, da za nju ni pomoči. Prišla sta v kraj revščine, lakote, zverinske gro-zovitosti in krvoločnosti. Bila sta, kakor dvoje lahnih peresc v burji, ki jc raznašala smrt in uničenje, ne samo posameznim osebam, ampak celim mestom in celim plemenom. Kakšna roka bi mogla iztrgati iz nje in rešiti dvoje majhnih, brezbrambnih otrok? Mesec se je povzpel visoko na nebo in se spremenil v srebrno perje mimo-zinih in akacinih vej. V gostih džunglah se je razlegal tuintam pretresljivi, obenem pa tudi radostni smeh hijen, ki so v tem s krvjo namočenem kraju našle človeških trupel več kot so jih mogle požreti. Včasih se je srečal oddelek, ki je peljal karavano, z drugimi patruljami, in odgovarjali so si z dogovorjenimi znamenji. Slednjič, so prišli na višino nad bregom in po dolgi soteski so dospeli do Nila. Ljudje, konji in velblodi so šli na široke in ravne dahabije in takoj na to so začela težka vesla z umirjenimi kretnjami razbijati in deliti gladko površino reke, posejano z dijamanti zvezd. Čez pol ure so se na južni strani, kamor so plavale na vodi dahabije, za-bliščala svetila, ki so se, kolikor bolj so se jim ladje, približavale, spreminjala v snope rdečega bleska, padajočega na vodo. Nur-el-Tadhil je sunil Idrisa v ramo, potem jc pa iztegnil pred sabo roko in rekel; »Hartum.« (Dalje.) nikov pa so navajali razne težave pri tedenskem izplačevanju. Ti so se sklicevali tudi na uradna poročila, da ima 75 odstotkov delavcev v raznih rudarskih podjetjih mesečno plačo in le 21 odstotkov tedensko. Delavci pa odgovarjajo, da si more rudar s tedensko plačo bolje urediti svoje gospodarstvo in jim ni treba kupovati živila na račun. Podjetniki se upirajo tedenski plači, ker bi morali vzdržavati več uradnikov za izplačevanje in ker jim delavski zaslužki leže več časa kot brezobrestni kapital na razpolago. Na drugi strani pa krajši obrok izplačevanja nudi delavcem zopet pogostejšo priliko zapravljivosti in manjše svote za večje potrebne izdatke, n. pr. za obleko itd. Tako si nasprotujejo interesi delavcev in podjetnikov. Odsek se je konečno odločil za naslednje besedilo: »Podjetnik mora izplačevati zaslužek paznikom vsaj vsak mesec, delavcem pa na štirinajst dni; kjer pa so krajši obroki izplačevanja, se nc smejo podaljšati. Ako delavec stopi iz službe, mora se mu plača takoj izplačati. Dan izplačevanja mora biti določen v službenem redu. Ako je delavec ali paznik dolžan podjetniku ali tretji osebi, za to se mu ne sme zabraniti izstop iz službe. Plačuje se v gotovini. Svečavo in orodje preskrbi podjetnik brezplačno. Strelivo in druge delavske potrebščine more podjetnik zaračunati le za svojo ceno. Izplačevanje se ne sme vršiti v gostilni. Podjetnik, ki prekrši te določbe, plača 20 do 1000 kron kazni.« To so bistvene izpremembe splošnega rudarskega zakona iz leta 1854. Socialni demokratje pa so zahtevali tedensko izplačevanje in tudi brezplačno strelivo. Dalje so zahtevali socialni demokratje, naj se podjetnik, ki je bil že trikrat kaznovan zaradi prestopka z denarno globo, v vsakem poznejšem slučaju kaznuje z zaporom desetih dni do treh mesecev. Te zahteve sta v razpravi zagovarjala socialna demokrata Cingr in Prokeš. Dr. B e n k o v i Č pa je naglašal, đa predloga le v neznatni meri odgovarja zahtevam delavstva v rudnikih. Slučajno pa razpravljamo o tej predlogi V času, ko na stotisoče rudarjev v Ameriki, na Angleškem in Nemškem zahteva nerazmerno višje plače. Zato je dolžnost zbornice, da čimpreje tudi za Avstrijo reši to vprašanje. Predloženi načrt določa izplačevanje zaslužka, odtegljeje od plač in kazni. Mi glasujemo za 14dnevno plačo in no za tedensko, kakor predlaga tov. Cingr. Tedenska plača daje večjo priliko zapravljivosti, posebno ob nedeljah. 14-dnevno izplačevanje žele tudi delavci skoraj v večini. Srečna jo določba v n alf rtu, da delavci dobe brezplačno svečavo in orodje brez odtegljeja, strelivo pa po lastni ceni. Kar pa se tiče minimalnega plačila, v Avstriji ni še prišel čas. Porabili pa bodemo vsako priliko, da se približamo tudi temu smotru. Dolžnost vlade je in merodajnih faktorjev, da po možnosti ustrezajo delavstvu in tako preprečijo delavske stavke, kakor so sedaj na Angleškem. Vsled teh štrajkov trpe delavci, industrija, obrtniki, trgovci, sploh vse narodno gospodarstvo. Dolžnost je tudi lastnikov, da se ne ustavljajo upravičenim zahtevam delavstva. Zahteve delavstva v naših rudnikih na jugu niso pretirane. Kopači zahtevajo 4 K 20 v. V čeških rudnikih je povprečna plača že davno 4 K 90 v. Drugi rudarji imajo pri nas povprek 2 K 92 v, na Češkem 3 K 51 v. Naši rudarji zahtevajo 20odstotno zvišanje. Jaz pa sem ravnokar izvedel, Arbeilerzeitung« in za njo drugi listi trdili, da je v gorah ponesrečil, nahaja v Ameriki, ker je poneveril veliko delavskega denarja. Dokazi za to se nahajajo pri nekem dvornem in sodnem advokatu, Resničnost te vesti se potrjuje. Uradni koraki so že v tiru. NESREČE V GORAH. Dunaj, 28. marca. Danes so pripeljali semkaj 10 žrtev nesreče na Velikem Snežniku. — O onih treh turistih in učiteljici Hedvigi Knoll, ki so se podali na Hoch-schwab in jih še ni nazaj, ni se nobenih poročil in so najbržeje ponesrečili. Isto se domneva o dveh turistih, ki sta se pretekli leden podala na skijih na Dachstein. VELIKE TURŠKE ZMAGE V BENGA-ZIJU. Dunaj, 28. marca. »Zeit« je dobila iz Londona obvestilo, da so Turki pri Bengaziju izvojevali zmago v bitki, v kateri je padlo 27 laških častnikov in 3500 vojakov. Turki so sc polastili okopov in drugega materiala. POTURICA HUJŠI OD TURKA. Rim, 27. marca. Poslanec Murri, bivši duhovnik, zdaj oženjen, je pri razpravi o naučnem budgctu zahteval, naj vlada spričo izprememb kanonič-nega prava tudi svojo dosedanjo liberalno politiko opusti. Naj ne dovoljuje »exequatur« škofom, ki so državi nasprotni in naj izvede cenzus cerkvenega premoženja, ki da znaša nad eno miliardo in jc državno (!) — Večina, ki nima kulturnobojnih namenov in hoče zlasti zdaj s cerkvijo v miru živeti, izvajanj odpadlega duhovnika ni odobravala. Ljuliljanske novice. lj Poljsko razstavo v Mestnem Do- mn so danes obiskali gojenci in gojen-ke učiteljišča in dijaki II. drž. gimnazije pod vodstvom ravnatelja g. Stri-tofa in prof. dr. liešiča. lj Iz gostilničarskih krogov. Prejeli smo iz gostilničarskih krogov in priobču-jemo: Ljubljanski gostilničarji so že dalje časa čakali, da se skliče občni zbor ljubljanske gostilničarske zadruge. Končno so se gotovi gospodje vendar zganili in ga napovedali v : Gostilničarskem Vestniku« na 29. t. m. Mnogo se ugiblje, kdo bo novi predsednik ljubljanske gostilničarske zadruge. Kakor čujemo, bi bili radi vsi gospodje okoli zelene mize pri zadrugi postali predsedniki, kar bi imelo pač to dobro, da bi ostal vsaj kak predsednik v Ljubljani, ako bi mogoče kdo odšel v Bul-garijo, v Srbijo ali kam drugam. Danes je ljubljanska gostilničarska zadruga dospela v svojem poslovanju tako daleč, da ima v njej prvo besedo njen uslužbenec g. Pintar, Pač žalostno 'za ljubljanske gostilničarske razmere! Zaradi tega, ker v ljubljanski go-stilničarski zadrugi nc vladajo urejene razmere, trpe mnogo škode gostilničarji v svojih stanovskih zadevah, kar more vsakdo, ki izvršuje gostilničarsko obrt, potr-diti. Nastaja vprašanje, ali se bodo ljubljanski gostilničarji pustili še nadalje terorizirati od peščice mladih ljudi ter voliti na njihovo komando v odbor zadruge ljudi, katerim leži še marsikaj drugega na srcu, kot pa stanovske koristi ljubljanskih gostilničarjev. Skrajni čas je, da pride za« druga v roke drugih, da se ne bo gostilniška revščina reševala samo na kakih izletih, kot n. pr. lani pod Kendovim vodstvom na Bledu pri polnih mizah šampanjca. Zadnji »Gostilničarski Yestnik< prinaša na uvodnem mestu članek v-Pred občnim zborom«, poleg katerega so postavili sliko vse časti vrednega, najstarejšega ljubljanskega gostilničarja g. Fr. Anzlina, češ, to bo bolje vleklo. V tem članku beremo, da so se ljubljanski gostilničarji posvetovali na posebnem sestanku, koga naj se postavi kot kandidata za načelnika in podnačelnika zadruge. Na tem sestanku se je baje sklenilo soglasno volili za načelnika kavar-narja g. Ivana Stritarja in za podnačelnika g. Fr. Kavčiča. Vprašamo samo, kdaj je bil, kje je bil in koga ste vabili na ta sestanek? Ljubljanskim gostilničarjem je to čisto neznano! Ako mislijo gospodje, da se bodo pustili ljubljanski gostilničarji voditi kar od kakega posameznika, se molijo. Kar se tiče navedenih dveh kandidatov, je naše mnenje, da bi bilo bolj primerno, ako bi ljubljanski gostilničarski zadrugi predsedoval kak gostilničar, ker je v Ljubljani okroglo 350 gostilničarjev in le peščica kavarnarjev. Kar se pa tiče kandidata za podnačelnika g. Fr. Kavčiča pa pripominjamo, da po svojem poklicu ni gostilničar, pač pa knjigovodja pri slavnem g. Predoviču, odličnjaku Glavne poscjilni-ce«. Gospocijc ckoii ^osinika« naj ne mislijo ,da se mora vss \ršiti po njihovi komandi. lj Deželni sanitetni nadzornik v deželni bolnici. Danes dopoldne je nenadoma prišel v deželno bolnico deželni sanitetni nadzornik g. dr. See-mann. Pregledal jo celo bolnico, kuhinjo in hrano. Izrazil se je jako pohvalno o rodu v bolnici, izrazil se je, da je našel vse brez napak. lj Župan samo ob lepem vremenu? Iz Trnovega se nam piše: Včeraj je bil prav lep dan. To lepo priliko je porabil župan dr. Tavčar, da si je ogledoval trnovsko predmestje. Želimo pa, da bi g. župan prišel ogledat ceste in jarke v trnovsko predmestje tudi za časa velikega deževja, ne samo ob lepem vremenu. Menda mora župan hiti ne samo ob lepem, ampak tudi ob grdem vremenu. lj Perutninarska razstava se otvori 30. marca t. 1. na vrtu hotela »Union« ob 11. uri dopoldne. K otvoritvi vabi tem potoni odbor najvljudneje vse ljubitelje malih živali, kakor tudi vse one korporacije in strokovnjake, ki so za- t Potrtim srcem javljamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem pretužno vest da je naša preljub-Ijena sestra, teta, svakinje, gospa ti roj. 26. dne t. m. ob 11 url zvečer mirno v Gospodu zaspala. Pogreb predrnge ranjke vršil se bode dne 29. t. ш. ob 5. uri zjutraj !z hiše žalosti na JurCičevcm trgu št, 2, odkoder so prepeljejo ostanki ranjke |na jiokopnlišče v Št. Jurju pri Kranju. Sv. maše sc bero v Ljubljani in Šenčurju. Žalujoči ostali. nimajo za napredek reje vseli malih živali v naši deželi. Ker take razstave še sploh ni videla Ljubljana, zato je zanimanje zanjo vsestransko. lj Izprememba posesti. Železniški uradnik Anton Masle je kupil Klepčevo vilo ob cesti na Rožnik. lj Umrli so v Ljubljani: Josip Ur-banija, posestnikov sin, 2 uri. — Viljem Strehi, hišni posestnik, 84 let. — Marija Willitzer, pozlatarjeva žena, 49 let. — Frančiška Poropat, gostilničar jeva hči, 25 let. — Tomaž Zdešar, bivši poljski čuvaj, 80 let. — Gregor Erzin, zasebnik, 89 let. — Ivan Zlatič, mestni ubožec, 19 let. — Marija Kolnik, hiral-ka, 12 let. — Josip Kokalj, premogar, 20 let. — Ivan Obadič, železniški delavec, 24 let. — Josipina Pugelj, kočar-jeva hči, dva dni. — Ivan Ilovar, bajter, 64 let. — Antonija Peršina, trgovka in posestnica, 64 let. — Ljubica Andreje-vič, posestnica, 63 let. — Mihael Melhi-ori, prosjak, 79 let. — Marjeta Branisel, delavka 69 let. — Viktor Gregorc, tesarski pomočnik, 43 let. — Ciril Ham, mesarjev sin, pet mesecev. — Franc Lenarčič, kovač, 32 let. Sela UiiDtokeod občinskega svela bode v torek, dne 2. aprila 1912, ob šestih popoludne v mestni dvorani. Na dnevnem redu so naslednje točke: A. Javne seje. I. Naznanila predsedstva. П. Odobrenje zapienika zadnje seje. III. Personalnega in pravnega odseka poročila: 1. O dopisu županovem glede volila Albina Tcrtscheka v Be-rolinu mestni občini. 2. O dopisu županovem glede ustanovitve občinskega posredovalnega urada v Ljubljani. 3. O prošnji Uršule Kalin za izbris služnosti za kopanje gline na njeni posesti. 4. O razpisu c. kr, deželne vlade glede podelitve Matije Debe-liakove ustanove. IV. Finančnega odseka poročila: 1. O prošnji trgovske in obrtniške zbornice za Kranjsko za določitev prispevka za zbornične prostore. 2. O prošnji konzorcija mizarjev za doplačilo za izvršena mizarska dela v mestni šoli na Prulah. 3. O prošnji Martina Snoja in drugov za najem mestne senožeti v svrho poljedelstva. 4. O prošnji Rozc Till za odstop prednosti nekemu posojilu na njeno hišo. 5. O ponudbi za najem hotela »Tivoli«. 6. O dopisu županovem glede dovoljenja kredita za darila povodom streljanja planinskih polkov v Ljubljani. 7. O dopisu županovem glede dovoljenja kredita za darilo povodom planinske avtomobilske tekme. V. Stavbnega odseka poročila: 1. O prošnji A. Deghenghija za izpremembo parceiacijskega načrta za zemljišča ob Kolizeji. 2. O prošnji Franceta Kandare za razdelitev njegove parcele št, 185/2 kat. občine Karlovsko predmestje na slavbišča. 3. O prošnji dr. Adolfa Kai-serja za razdelitev njegovih parcel v kat. občinah Krakovsko predmestje in Gradišče na stavbišča. 4. O dopisn mestnega magistrata glede izpremem-bc regulačnega načrta za nekatere ceste v okolici nove c. kr. državne obrtne šole. 5. O dopisu mestnega magistrata glede delne regulacije Tržaške ceste ob viški meji. VI. Odseka za olepšavo mesta poročili: 1. O dopisu županovem glede gospodarstva v gozdih podturnske grajščine ter razpisa službe gozdarskega pomočnika. 2. O imenovanju parka ob Bleiweisovi cesti. VII. Direktorija mestne elektrarne in mestnega vodovoda poročili: 1. O dopisu mestnega magistrata glede izpremembe voznega reda ter revizije tarifov cestne električne železnice v Ljubljani. 2. O prošnji »Pevske župe za Ljubljano« za brezplačno razsvetljavo pri njenih koncertih. VIII. Volitev enega zastopnika mestne občine ter enega namestnika v kuratorij zavoda za pospeševanje obrti na Kranjskem. IX. Samostalni predlogi: 1. Občinskega svetnika Ant. Likozarja glede naprave kanalizacije na Privozu in v Hrenovi ulici; razpisa del za zgradbo mostu na Prulah; napeljave vodovoda in razsvetljave Orlove ulice; nasipanja Orlovc ulice; naprave javnega pisoarja ob Gruberjevem mostu; parcelacije travnika pod Rakovnikom; poprave trotoarjev na levi strani Florijanske ulice; priprav za napeljavo vodovoda na Barje. 2. Občinskega svetovalca Matije Rothla glede preuredbe stavbnega reda za mesto Ljubljano, osobito z ozirom na zgradbo eno- in dvodružinskih ter delavskih hiš; glede ustanovitve stanovanjskega odbora; glede ustanovitve stanovanjskega nadzorstva; glede odstopa cenenih stav-bišč za zgradbo malostanovanjskih hiš; glede oprostitve malostanovanjskih hiš od občinskih ter eventualno deželnih doklad. 3. Občinskega svetovalca Jakoba Smoleta glede nadomestitve raznih lesenih mostičev v Trnovskem okraju z betonskimi mostiči; glede razširjenja Jeranove ulice; glede naprave pralnih stopnic pri Gradaščici koncem Kopališke ulice; glede trcbljenja jarkov in posipanja cest v Trnovskem okraju; glede uvedbe električne razsvetljave v kopališče pri Koleziji; glede električne razsvetljave na Zeleni poti. 4. Občinskih svetovalcev Matije Rothla in Jak. Smoleta ijlede preureditve kopališča v Koleziji; tflede kanalizacije Karunove in Konjušne ulice ter ti ga Pred konjušnico; glede regulacije Karunove ulice; glede opustitve dobave ledu »na Kernu«; glede uravnave Fmonske ceste ter ureditve jarka ob tej cesti; glede naprave brvi čez Gradaščico na bodoči Okrožni cesti; glede nasipanja poti ob Lahovem grabnu ter Ceste dveh cesarjev; glede regulacije Kolezijske ulice; glede prepovedi kopanja na »Pasjem brodu«. 5. Občinskega svetovalca Franca Kosa glede pobiranja užitnine od potnikov na kolodvoru ali vsaj tik kolodvorskega poslopja; glede dohodov do Gruberjevega kanaia in Ljubljanice na Prulah ter prireditve prostorov za pranje. 6. Občinskega svetovalca Josipa Marinka glede regulacije Martinove ceste. 7. Občinskih svetovalcev Makso Lillega in Jožefa Reisnerja glede pomak-nitve magistratnih uradnikov v I. razred aktivitet-nih doklad. 8. Občinskega svetovalca Janka Jegliča glede zveze med Komensko ulico ter Ilirsko ulico. P. Občinskega svetovalca Hermana Brandta glede ureditve ter poprave potov v tivolskem gozdu. 10 Občinskega svetovalca Tomaža Novaka glede oddaje mestnih senožeti v najem v svrho obdelovanja. — B. Tajne »eje: Personalnega in pravnega oaseka poročila: 1. O prošnji nekega uradnika mestnega magistrata za vštetje v javni službi prebitih let v službeno dobo. 2. O disciplinarni zadevi nekega mostnega uslužbenca. 3. O dopisu c. kr. davčne administracije glede imenovanja treh zaup- nikov za sodelovanje pri prireditvi osebne doho-darine. Finančnega odseka poročili: 1. O prošnji vdove nekega magistralnega uradnika za pudalj-ianje miloščine. 2. 0 prošnjah četvero vdov mestnih uslužbencev za zvišanje vdovniuc. Obrtnega odseka poročila o prošnjah za razne obrtne kon-'.здјс. Novice iz Amerike. — V Ameriki ponesrečeni Slovenci. V Crested Butte, Colo., jc dne 6. marca t. 1. zjutraj odmetavalo sedem delavcev sneg do premogovega rova, pri čemur se je odtrgal snežni plaz, kateri je iste potegnil s seboj v dolino. Rešili so nesrečne izpod snega, toda večina njih so bili zelo poškodovani. Rojak Fran Oražen je 16 ur po nesreči za poškodbami izdihnil svojo dušo. Ranjki zapušča žalujočo ženo in tri nedorasle otroke. — V Leadville, Colo., se je 5. marca ponesrečil v tamošnji topilnici Anton Pazdirec, doma iz semiške okolice. En in pol tone težak kos železa jc padel nanj ter mu stri desno nogo pod kolenom in levo nevarno poškodoval. Težko je upati, da bi bil Šc kdaj sposoben za težko delo. — V Frontieru, Wyo., je zadela niesreča rojaka Antona Žavbe v premogoven! rovu štev. 4. Ivemmerer Coal Co. Dne 28. februarja zjutraj je šel zdrav in vesel na delo, ob pol štirih se je pa utrgala plast kamna nad njim in ga je pokopala pod sebe. Ranjki je še živel, ko so ga pripeljali na površje, čez 6 minut pa je izdihnil svojo blago dušo. Doma je bil iz Čcšnjice nad Kraš-njami in je bil star 42 let. V Ameriki je bil 11 let. V starem kraju zapušča ženo in tri nepreskrbljene otroke. №lte le vžigalice: .U Horist otimejnim Sloveneeml KNJIGOTRŽTVO. Valerija ali zmagoslavni izhod iz katakomb. Zgodovinska povest. Spisal De Waal. Cena K 150, vez. K 2" 10. — Najlepše povesti, katere nam nudi svetovno slovstvo, se vrše ob Kristusovem času ali pa za časa prvih kristjanov. Saj nudi ta doba požrtvovalne ljubezni in svetega junaštva tudi najlepšo snov pripovednemu pisatelju. Poleg znanih romanov Ben hur, Quo vadiš, Zadnji dnevi Jeruzalema, Dekle z biseri, Fabijola itd. spada tudi Valerija med te bisere pripovednega slovstva. V Valeriji se zrcali konec najhujšega boja med ginečim poganstvom in procvitajočim krščanstvom, ki je z zmago Konštantina Velikega nad Maksencijem osvojilo cesarski Rim in zadobilo prvo svobodo. Knjigo toplo priporočamo. Dobiva se v »Katoliški Bukvami« v Ljubljani. Za cerkvene organiste. Še pred Veliko nočjo izide v založbi Katoliške Bukvarne v Ljubljani nova, jako praktična cerkveno-glasbena zbirka: 100 preludijev za orgle, zložil Stanko Premrl, stolni regens chori v Ljubljani. — Preludiji so večinoma tako kratki in jedrnati, in ravno takih naši or-ganisti najbolj potrebujejo. Nekaj jih je pa tudi daljših in slovesnejših. Skladbe so solidne, zanimive in živahne. Zbirka je razvrščena po tonovih načinih, in sicer slede skladbe v tem-le redu: C-dur, G-dur, D-dur, A-dur, E-dur, F-dur, B-dur, Es-dur, As-dur, in Des-dur. — Obširna zbirka Premrlovih preludij stane samo K 3'80, po pošti 20 vinarjev več. Šil vsebuje v popolnoma lahko prebavni obliki za ojačenje šibkih kosti in za tvoritev zobovja potrebno snov. To dokazuje obširna uporaba Scott-ove emulzije od strani gospodov zdravnikov v otroški praksi, ako se gre za trajno ojačenje šibkih kosti. Otroci zavživajo prav radi prijetno dišečo Scott-ovo emulzijo, jo lahko prebavijo in dobe ravne, lepe noge. Pri nakupu naj se zahteva izrecno Scott-ovo emulzijo. Znainkn „Scott" ki jo že nad 35 let vpeljana, jamči za dobroto in učinek. Cena izvirni steklenici K 2-50. 26УЗ Dobi se v vseli lekarnah. Pristna samo s io znamko — ribičem — kot garancijskim znakom S c o tt-ovega ravnanja. РНШН pete iz kavčuka za čevlje. ■■nn TTT~I--------rt-iTTT-H- •:.*«.«таии MOJA STARA izkušnja mc uči, da moram za nego kože rabiti le Stcckcir start llll|lni mleCna min BerRtnsnna Ct Co, TeSin ob Lahi Komad pn SO vin. se dobiva pnv?od. l«t Priporočamo hitre drože (presgerm) iz drožarne Josipa Košmerl, Ljubljana, Frančiškanska ulica 8. Izborno blago! Točna postrežba. Zahtevajte drože v prid »Slovenski Straže«. 159 vreleo. Oletetlčna namizna^ pijača z obilno ogljikovo kislino. Pospešuje prebavo ln Izmeno snovi. Zelo koncentriran medicina-len vrelec, priporočljiv pri kroničnem želodčnem kataru zaprtja, Urif»htoviti ledioah, vraulčrjlk oteklinah, Jetrni trdim, zlatici, snovolzmens-klb boleznih,katarih dihalni h organov. Zdrivllen vrelec največje vsebine svoje vrste. Zlasti uporabon j) rt kroničnim drevesnem Itataru, obstipa-otjt, iolJnib kamenlh.toisčlcl trganju, sladkovnl bokznJ Najmočnejši prirodni vrelec magnezijo 801 Zastopstvo in a'avna zaloga: Kari Stelner, Celovec, Ho!fmann§. Gospod UBALD PL. TRNK90ZY lekarnar v Ljubljani. Na priporočilo gosp. Medic-a naročil sem bil za poškušnjo 1 zavoj Vašega „Sladin-čaja". Ker pa je isti zmešan z nekoliko kuhanim kravjim mlekom mojemu 4 mesece staremu otroku tako ugajal, začela ga jc moja žena redno z Vašim res izvrstnim „Sladnim čajem" (znamka „Sladin") hraniti in otrok se ga je tako privadil, da bi sedaj brez njega skoro ne mogel biti. Zatorej Vas uljudno prosim, pošljite mi po četrti pošiljatvi takoj še nadaljnih 6 zavojev Vašega „Sladnega čaja", katerega bo-dem vsakemu naj topleje priporočal. Škcfljlca, due 12. februarja 1912. 179 Odličnim spoštovanjem udani Vinko Ogorelec mL, lesni trgovec. 1 e> T гЈКЈДзааишгсстраи : 9 ; 9 T u! p i 1 ? • i p i Llj aiilnica 238 K 45 vali bolje kot vsaka kokoš. Zastonj na poškušnjo. 6. MOCKL РоНвШоП, $1.40 Pfi 1Ш|1. Za trgovino z mešanim blagom se išče ■ П V ko j a mora biti izurjena prodajalka. Čas ustopa prvega maja. — Naslov naznani iz prijaznosti upravništvo »Slo-963 venen«. Zahvala. 9<>5 Podpisani izrekajo v imenu svojem in v imenu sorodnikov najiskrenejšo zalivalo za zadnji izraz sočutja in ljubezni ob smrti prečastltoga gospoda Jožefa Koblar župnika na Savi predvsem č. g. duhovnim sobratom, blagor, gg. c. kr. okrt glavarju V. Parma, c. kr. okr.komisarju P.Svotec, vsem blagor, okoliškim županom, gg. tovarnarju dr. Odenthal in tovarniškemu ravnatelju E. Rauch; spoštovani rodbini g. Berdajsovi ter g. postajenačel-nikovi, slav. k, s. izobraževalnemu društvu in 11,joga pevskemu klubu za krasno žalostinko in nagrobnice, slav. Marijini družbi s 1'olšnika in na, Savi in zlasti tudi vsem onim. ki so z molitvijo in zadostilnim sv. obhajilom pokazali hvaležnost svojemu dušnemu pastirju. Priporočamo ranjkega še v na-daljno molitev in blag spomin. У Sraartiieni pri litiji, 27. marca 1912. Šmartinska duhovščina. I m, blizu bohinjskega jesera, pripravna tudi za gostilno, imajoča 14 sob, s prostornim vrtom, je na prodaj. Potrebna pojasnila se dobe pri Hranilnici in posojilnici na Bohinjski Bi* 964 strici. Pod zelo ugodnimi pogoji se prodo w z dobro idočo trgovino. Kje pove uredništvo. 871 Gospodarska zveza v Ljubljani ima v zalogi belomesnati kranjski semenski krompir Sprejema tudi naročila za semensko ajdo, oves, fižol, trave in vse vrste drugih semen. 751 Zaloga pristnih domačih vin. Malo rabljeni pisalni Stroj 96i najnovejši model z vidno pisavo se proda takoj. Vprašanje na upravništvo »Slovenca«. Razpis službe p Radpljfci. Plača 840 kron, ozir. po dogovoru. Župni urad v Radovljici, dne 26. marca 1912. П62 i. TOSEK, ШШ Stari trg 28 trgovina s steklom, porcelanom, svetilkami, podobami in zrcali po ..: ■ najnižjih cenah . se priporoča prečastiti duhovščini in slavnim cerkvenim predstojništvom za lastno \a umetno Izdelovanje aaa slikanih cerkvenih oken. Načrte in preračune na željo. - • Solidna postrežba. 846 Išče se bolj prileten za električno centralo ob Savi. Več pove Ignacij Česen), št. Vid nad Ljubljano. stoječa na zelo prometnem kraju, so takoj proda iz proste roke vsled družinskih razmer. Pojusnila se dobe pri lastniku v Ljubljani, Karolinška zemlja št. 11. 869 Priiihl Proda se hiša I ||вјЛл z vrtom in nekoliko zem-I Milili 'jišča na Notranjskem pod zelo ugodnimi pogoji, z gostilniško koncesijo, s sobami za tujce, s prostori tudi za prodajalno. Ob glavni cesti, v prometnem, letoviščnem kraju in v bližini kolodvora. Blagohotna vprašanja na upravo „Slovcnca", Ljubljana, pod št. 907. 907 Kot konceptni uradnik ali solicitator Želi vstopiti v odvetniško ali notarsko pisarno 34 let stari, v vseh spornih in izvenspornih, eksekucijskih, zemljeknjižnih zadevah in v sestavljanju vseh pogodb Izvežban uradnik samostojno delavna moč z dolgoletno prakso. Sprejme tudi drugo mesto pri kakem zavodu ali trgovskem podjetju. Ponudbe pod »Uradnik št. 200« na upravo tega lista. 906 od Sv. jakoba trga do Vodnikovega trga, ki bi bila pripravna za manufakturno trgovino. Cena od 40—50.000 K. Prevzame se tudi z blagom vred. — Tudi na deželi na Dolenjskem v večjem kraju se kupi hiša za 30—40.000 K, ki bi bila pripravna za trgovino, tudi s trgovino. Natančna pojasn. prosi Anton Ožura, SSS z gostilno 25 minut od krasnega kopališča Rogaške Siatine; poletni gostje zelo radi tija zahajajo, ker je tam najlepši razgled naokoli. Primerno je za kakega vpokojenca. Cena je 14.000 K. Posojilničnega denarja lahko ostane 4000 K. Posestvo je vse okoli hiše. Natančno se poizve pri gospodu Franc Pirmanu, 9io Topole p. Rogaška Slatina, Spodnje Štajersko. Dve stanovanji eno obstoječe iz 2 sob, drugo iz 4 sob z vsemi pritiklinami, se oddasta takoj na Dnnajski cesti št. 29. Pojasnila se dobe pri lastnici v pisarni v I. nadstr. 906 ti Brez razprodaje 75\ ceneje Namesto da veliko anonciram, odločil sem se otvoriti, radi draginje, separatni oddelek v souterainu z oblekami za gospode in dame od zadnje sezije s 75% znižano ceno, da prodajam do velikonočnih praznikov občinstvu, katero reflektira na ceni in dober nakup. Kostum ali plašč za dame, prej K30— in višje, sedaj K 7 50 in višje Krilo ali bluze za dame, prej K 8'— in višje, sedaj K 2'— in višje Svilnata spodnja krila ali spalne obleke za dame, prej K 20'— in višje, sedaj K 5 — in višje Obleke za otroke, prej K 6-— in višje, sedaj K /'50 in višje Obleka ali površnik za dečke, prej K 30'— in višje, sedaj K 7 -50 in višje Posamezne hlače ali telovnik, prej K 8'— in višje, sedaj K 2 — in višje Klobuk, slamnik ali čepica, prej K 4'— in višje, sedaj K /'— in višje Dežni plašč ali pelerina, prej K 30'— in višje, sedaj K 7'50 in višje. Pošiljam tudi na deželo na izbiro. Ogromna zaloga svežih najnovejših oblek za gospode, dečke in otroke, ter konfekcije za dame in deklice po znižanih cenah. 944 O. Bernatovič, Ljubljana, 'Sff ! jedilni, najboljše kakovosti, brezhiben, zdrav ter izbran, kakor tudi semenski krompir oddaja vedno v vsaki množini od 200 kg dalje po nizkih cenah tvrdka flvg. Tomažič v Ljubljani. 447 <94>&<9<9<9<9<9<9 <9<9&<9<9<9<9<9<9&@ <9<9<9<9<9<9<9&<9<9<9<9 <9<9<9<9<9<9<9<9<9<9<9<9<9<9 ^ »DIE ZE1T«, zelo razširjen dunajski list, piše v štev. 2908, Dunaj, sobota, dne 29. vino- ^ toka 1910, na strani tO pod naslovom: Narodnogospodarska revija »Časa«. Dalje »NAŠ <$> OTROKI« Časopis za vzgojo in varstvo otrok, Dimaj, V. letnik, štev. 2, koncem maja 1907. — Potem: »NARAVNI NAČIN ZDRAVLJENJA!« Glasilo za praktično higijeno na Dunaju (f decembra 1910. štev. 421, 22. letnik pišejo sledeče: Љ Varčne gospodinje! нитпшнаквпимммпанцдтвммиишвпивннтнп m Rblastueno koncesionlrana 030 Bi £ od 26. marca 1.1. naprej posreduje za vse S I v zastavljalnično stroko spadajoče posle | S = u Kolodvorski ulici šfssti. 6, pritličje. == S is ■ H Pojasnila daje brezplačno Fran Bergant. Dočim daste za vsa druga otročja redilna sredstva t do 3 K, velja »SLADIN« ali dr. pl. << Trnk6czy-ja »SLADNI ČAJ« 1 zavojček z '/4 kg samo 50 vin. Na tisoče otrok ga zavživa z najboljšim uspehom. — Glavne zaloge v Ljubljani lekarna Trnkćczjr, zraven rotovža; l'uiuot>, pCaSeeo in Ht-ifa za davne in, deklice- v naj-iio-uc-jiiA batx>aA i vi lir o jat. ifia &aloaa modnih о%>1Љ •in ^OVzini^lOV ха Ср^-роЗе m 3ecfoc. (ieue -pMt-vicmo ■ua^ui.čpe. poatreč&a. strogo iofidna. Naročajte novi jubilejni cenik s koledarjem druj»e vrste kolo finejše....... svetiljka ...... prosti tek..... Vse kolesarske potrebščine po najnižjih cenah. Nov cenik In lepi plakati jratls po pošti. v Jtajboljši %voaVni st PouK v vezenja brezplačno. Koristni lepi kroji za obleke pri naročilu šivalnega stroja gratis. Cenik po pošti zastonj. Največja in najbogatejša tovarniška zaloga preclzljskib ur zlatnfae sreMne JjiilJantov. lastna tovarna ur v Švici. Konkurenčne ure K 3 50, K 4 -, K 5-—, Fr. Čuden, Ljubljana urar, trgovec in posestnik; delničar družbe Union-Horlogčre. Št. 155/pr. Razpis. 952 Pri deželnem knjigovodstvu je izpraznjeno mesto računskega nadoficl-Jala s prejemki VII. plačilnega razreda deželnih uslužbencev. Obenem se razpisujeta tudi dve mesti računskih praktikantov z adjutom po 1200 K. Prosilci za eno teh mest vlože naj svoje s krstnim in domovinskim listom, z dokazali o usposobljenosti o dosedanji praktični uporabi in o znanju slovenskega in nemškega jezika opremljene prošnje pri deželnem odboru kranjskem do 27. aprila 1912 Prosilci za ta mesta morajo dokazati, da so dovršili kako srednjo šolo z zrelostnim izpitom ali pa poleg nižjih razredov srednje šole kako trgovsko akademijo ali kako drugo trgovsko šolo. Prosilci za službo računskega nadoficijala morajo poleg te še dokazati, da so prebili izpit iz državnega računoslovja in da so v računski stroki praktično povsem izvežbani. Od deželnega odbora kranjskega v Ljubljani, dne 26. marca 1912. Kranjska deželna banka u Ljubljani i!KtsJ№L Obrestuje hranilne vloge po 47.7. brez vsakega odbitka. Obresti se pripisujejo glavnici polnlelno. Vloge v tekočem, giro-računu in r.a blagajniške liste po najugodnejših pogojih. Daje komunalna posojila občinam, okrajnim in šolskim odborom ter zdravstvenim zastopom v 4 % % komunalnih zadolžnicah. Hipotekama posojila v zastavnih listih po 4%% Eskomptuje menice denarnih zavodov in daje lombardna posojila. Prodaja lastne pu-pilarno-varne komunalne za« dolžnice in zastavne liste. Banka jo pnpilarno varen zavod, ter jamči zanjo dežela Kranjska. Uradne ure za stranke osak de!asn!k od po! 9, a« ds-poldne do I. ure popoldne. Izdaja konzorcij »Slovenca«. Tisk: »Katoliške Tiskarne«. Odgovorni urednik: Miha Mofiktrc.