48, štev. V Kranju, dne 2, decembra 1905._VI. leto,
GORENJEC
- Političen in gospodarstvi list. t
Izhaja vsako soboto zvečer. — Stane za celo leto 4 K, za pol leta 8 K, za četrt Uredništvo in upravništvo se nahaja v hiši št. 105 nasproti župue leta 1 K. Za druge države stane K 560. Posamezne številke po 10 vin. — Na cerkve. — Upravništvu naj se blagovolijo pošiljati naročnina, reklamacije, naročbe brez istodobne vpošiljatve naročnine se ne ozira. — Za oznanila se        oznanila, sploh vse upravne zadeve, uredništvu pa dopisi in novice. — Dopisi
plačuje za petit-vrsto 10 vin., če se tiska enkrat, za večkrat primeren popust.     11 naj se izvolijo frankirati. — Rokopisi se ne vračajo.
lr .^i-i^-ruV^Vj^i^iTc/- u fu * u~*u ■ —i itn • u » u**> — i*u * \i' if*» "* 'V "» * iT, '"^"i ' Ti     Vi "'f r    'i *' * f ^^ ' '' 1 ** * ' " ' " m ' '
Kurcijev skok.
• Nepričakovani uspehi japonske armade v Mandžuriji, nepretrgani porazi Rusov, uničenje njihove mornarice pri Čužimi uplivajo vedno bolj na javno življenje v stari Evropi. Četudi se je sklenil mir, za Rusijo izvanredno časten in ugoden mir, si resa vendar še vedno groznica veliko to slovansko državo, nemiri, upori na suhem in na morju; klanje zidov, krvavi boji med kozaki in ljudstvom-so na dnevnem redu in živci evropskega prebivalstva so se tako utrdili, da beremo danes brez posebnega razburjenja, da se je v Varšavi ali Odesi vršil boj, v katerem je padlo več sto mrtvih in ranjenih. Posledica te vojske je, da dobi Rusija ustavo, valov} tega gibanja pa imajo pri nas posledico, da dunajska vlada pripravlja zakonski načrt o splošni in enaki volilni pravici. Vplivu tega vseobčnega valovanja se ni ubranil tudi naš deželni zbor. V seji dne 17. m. m. je sklenil resolucijo, s katero se obrača do centralno vlade, naj predloži zakonski načrt s splošno in enako volilno pravico za državni in deželni zbor. C.e pa bi se pokazalo, da se ta volilna reforma ne da vršiti postavnim potom, naj tak zakon oktoira, to je uve-javi potom resolucije od zgorej.
Mi se danes ne bomo spuščali v raz-motrivanje o pomenu, umestnosti, pravičnosti, izvršljivosti splošne in enake volilne pravice in posebno ne v razgovor, ali je naše ljudstvo zrelo za tako reformo. To bi bil anahronizem — rekel bi po vsej pravici dr. Krek — posebno
PODLISTEK.
Legenda.
Ko sta Kristus in Peter hodila po zemlji, zašla sta tudi na Kranjsko. Tam nekje v kočevskem okraju sta se šele spoznala, da sta med Kranjci. Ne more se trditi, kdaj ravno je to bilo, gotovo pa v preteklem času. Sv. Peter je nosil seboj torbo, ki pa je bila prazna. Lačen je bil, zato vpraša gospoda, kdaj dobita kaj jesti. Kristus pravi, da naj poprosi prvega človeka, ki ga sreča, kruha, samo vzeti pa ne sme ničesar. In sv. Peter je bil zadovoljen s tem. Prideta v vas. Sv. Peter stopi v prvo hišo in prosi kruha slovenski.
Hinder honder in razne kretnje rok zaprošene   gospodinje  so   bile prišlecu do-
danes, ko se nahaja vse javno mnenje t v tem oziru v nekakem Vidovem plesu. Pred nekaj dnevi je padla beseda, da dobi na Kranjskem vsak poslanec našega maloštevilnega, zadolženega, pijemifinega, privilegiranega velepo-sestva več prostih glasov, kakor mar-sikak poslanec kmetskih občin. In če pomU slimo, da volilni akti dokazujejo, da so včasih vsi volilni listki celili vasi izpolnjeni no eni sami ali po dveh rokah, ima ta trditev nekaj zase. Vendai o tem danes razmo-trivati, bi bil anahronizem, reakcijonarstvo, blaziranost — neumost. Za to se oziramo le na kl;c kranjskega deželnega zbora po revoluciji. To je tako radikalen, izvenreden pojav, ki spominja na francoski konvent, in ki pomenja popolnoma uničenje ustavne, parlamentarne misli. Omeniti moramo, da so za ta odstavek glasovali le naši katoliško -narodni, ali zdaj slovensko-ljudski poslanci, ne pa slovenski naprednjaki in da je bil sklep mogoč le zaradi tega, ker so Nemci zapustili dvorano, kar obžalujemo.
Najvitalnejša in najvažnejša pravica vsako parlamentarne korporacije in tudi kranjskega deželnega zbora je pravica, določevati o svojem sestavu in o premembi tega sestava. Zaradi tega obdana je ta pravica s posebnimi varnostnimi odredbami. Kranjski deželni zbor pa pravi, da je pripravljen odreči se tej pravici v gotovem slučaju. In zakaj? Za nekaj popolnoma nejasnega, nedoločenega. To je skok v brezno, ki je zelo neprevideti in po našem mnenju nepotreben. Da se uniči upliv Nemcev na Kranj-
kaz, da tukaj ne bo kruha. Žalosten hiti za gospodom in ga vpraša, kje bo dobil kruha.
— Kako si prosil?
— Lepo sem prosil.
— V katerem jeziku?
— V slovenskem.
— In kaj so ti rekli?
— Gents, gets, komen, hinder honder.
— Ali že znaš ta jezik?
— Ne, tega nam pa sv. duh ni povedal.
— Ce hočeš dobiti kruha, uči se jezika! Gresta naprej. Vedno gosteje se oglaša
Pttrov želodec. Vabljivo so visele zrele češ-plje lačnemu Petru pod nos. Hitro utrga eno in jo vtakne v usta. Kristus ga ni pogledal, samo nasmehnil se je. Peter zakriči in pljune. V češplji je bila skrita osa in je pičila lačnega Petra na jezik. —
Gospod se ni zmenil za to in tudi sv. Peter je bil tiho, bal ae je namreč, ker je
skem, zato občna volilna pravica niti potrebna ni. Veliko posestvo bo v doglednem času v slovenskih rokah vsled naravnega gospodarskega razvoja i deželi. Slovenska večina je v deželnem zboru že sedaj osigurana, in bi pridobila, tudi če bi se težilo le po naravni, razmeram ustrezajoči in sploh mogoči reformi, kakor se je zgodilo na Moravskem.
Dr. Krek pravi sicer, da sta bila okto-irana tudi oktobrski diplom in februarjev patent, ali prezre, da se je to zgodilo pred 40. leti, ko je bilo naše javno mnenje še v povojih in ko se je šlo za prehod iz absolutne v ustavno državo. Po takratnem državnem pravu je bil oktobrski diplom in februarjev patent f< rmalno zakonit, danes je oktroa revolucija. In za naše javne razmere je značilno, da se pri tem predlogu, zaradi kakršnega bi bil pred 15. leti deželni zbor takoj razpuščen, dež. predsednik niti oglasil ni!
Ta resolucija pa ni bila le nepotrebna, ampak tudi neprevidna. Nas spominja ta po-skušeni samomor živo na igralca v Monte Carlo, ki stavi na eno številko vse svoje premoženje. To morebiti še ni tako riskirano, če je v kaki tajni zvezi z onimi, ki mečejo kocke, zapisujejo, opravljajo in izplačujejo stavljeni denar. Ali pa sta dr. Šušteršič in dr. Krek v tem položaju? Morda si to domišljata.
Po našem mnenju so japonske zmage priborile nam občno volilno pravico, ne pa onake in naj ima dotični zakon tak naslov. — V okviru  splošne volilne  pravice ima
prelomil gospodovo zapoved. Gresta naprej. — Petru zateče jezik tako, da ne more govoriti. Srečata človeka, ki je imel velik hlebec kruha pod pazduho. Bil je Ribničan. Sv. Peter ga hoče zaprositi, toda govoriti ne more, ker je imel zatečeni jezik.
— Hinder honder, jeclja komaj slišno Peter.
Debelo ga gleda Ribničan: Ne, krota, tebi ga pa že ne dam, ti si Kočevar.
Ribničan odide s hlebom, sv. Peter pa lačen za Kristusom. Lakoto v želodcu, bolečino v ustih, premagaval se je, dokler je mogel. Že je pešal in komaj vlačil nogi za seboj, pa vendar se ojači in potegne gospoda za suknjo. Ta se obrne in resno motri žalostnega Petra. Smili se mu, zato mu položi prst na jezik in ozdravljen je bil. Vpraša ga pa ne, kje je dobil bolezen.
— Gospod, prične Peter, lačen som !
vlada tisoč sredstev varovati dosedanja posestno stanje in da jo to njen namen, je le odločno izjavila. Zaradi tega je neprevidno klicati po pktroa za vsakega, ki nima sigurnosti, da bo imel ob času oktroiranja vla-dmo krmilo v rokah. — Mi Slovenci pa smemo biti prepričani, da, če se bo kdaj oktroiralo, zgodilo se bo to brez našega sodelovanja. - Ni torej previdno polagati največjo pravico dež. zbora nemški, dunajski vladi pred noge.
Ta klic dež. zbora krnnjskega spominja sicer na zgodovinski korak rimskega domoljuba, ali ne po patriotizmu, nmpak po — neprevidnosti.
Deželni zbor kranjski.
X. seja dne 22. novembra.
Poslanec dr. Schfippl poroča o prošnji zdravstvenega zastopa v Kočevju, da se on-dotni bolnišnici prizna značaj javnosti. Zupan Hribar govori proti. Obvelja pa odsekov predlog.
O predlogu poslanca Pirca zaradi vodovoda v Kranju poroča poslanec dr. Tavčar. 0 tem smo poročali že zadnjič v uvodnem članku.
O prošnji posestnikov iz (are pri Blokah za razdelitev skupnih zemljišč poroča grof Margheri. — 0 dovolitvi b9/9 naklade na na jemščino v trgu Ribnici poroča dr. S c h o p p 1.
Nato se vrši tajna seja, v kateri se obravnavajo nekatera persotialija.
XI. seja dne 23. novembra.
Sklene se, da deželni odbor ne srne več pobirati doklad od krošnjarske pridobnine in, kar jih je pobral, jih mora vrniti. (Poročevalec dr. Sušteršič.) — Sklene se ustreči prošnjam 15 učiteljev, naj se jim odpišejo preveč sprejete petletnice. — Vinogradnikom se dovolijo brezobrestna posojila v znesku 40.000 kron. — Dovoli se od 1. decembra t. 1. 20 odstotno draginjsko doklado uradnikom nižjih uradov, ki imajo do 1600 kron plače; IG odstotkov uiadnikom, ki imajo 1CO0 do 2000 kron plače; 10 odstotkov od 2000 do 3200 kron in 8 odstotkov uradnikom z več nego 3200 kron temeljne plače. — Deželni odbor se pooblašča, da onim okrajno-
— Izprosi kruha!
— Ne merem. Komaj sem se naučil jezika »hinder honder», sem prosil onega, ki je naju srečal s hlebcem, pa mi ni hotel dati. Kako naj prosim ?
— Prosi slovenski. Sicer pa, kaj si že jedel med potjo.
— Gospod, nič nisem jedel.
Kristus gre naprej, Peter žalosten za njim. Do tal so se pripogibale polne jablane. Peter utrga jabolko in ugrizne. Kristus se obrne napol. Sv. Peter se ustraši in hitro pogoltne jabolko. Obtiči mu v grlu. Zopet se Kristus nasmehne in gre naprej. Revežu zapira sapo, zato skoči za gospodom in ga potegne za suknjo. Rdeč kakor kuhan rak ne more govoriti in pokaže na grlo. —
Kristus se dotakne njegovega grla in jabolko zdrči v Petrov želodec. —
— Gospod, lačen sem — —
— Prosi kruha! Sicer pa, kaj si jedel po poti?
— Nič nisem jedel, gospod! — Prideta     vas. Od hiše do hiše prosi
lačni Peter, toda povsod ga spode, češ, ni-
cestnim odborom, ki bodo pravoredno pokazali, da ne morejo izhajali z 20 odstotno priklado, dovoli za leto 1900 tudi višje vendar ne 50 odstotkov presegajočo priklado na vse neposredne davke z dokladami vred, iz-vzemši osebno dohodnino. — Rešijo se prošnje vasi Radlek pri Blokah, da izdela deželni tehnik načrte za vodovod.
O prošnji občine Orni vrh, politični okraj Ljubljana, za okrajno cesto od Polhovega gradca v Skoljo Loko poroča poslanec Demšar. Sklenilo se je naročiti deželnemu odboru, da vse potrebno ukrene in v prihodnjem zasedanju predloži svoje predloge. Oso-bilo pa naj odredi, da se brez odloga vsaj za progo Polhov gradeč do Črnega vrha takoj izdela načrt in vse potrebno izvrši ter v prihodnjem zasedanju dotični zakonski načrt predloži.
O zagradbi hudournikov Sora in Račeva poroča poslanec Demšar. Sprejme se zakon, ki določa: Zgradba hudournikov Sore in Race ve v občini Ziri po projektu, ki ga je izdelal gospodarsko-tehniški oddelek, sekcija Beljak, se spoznava za podjetje, katero je izvršili iz deželnih sredstev s pogojem, da k stroškom, proračunjenim na 20.000 kron, pripomoreta državi/i melioracijski zaklad v smislu državnega zakona z dne 80. junija 1884, drž. zak. št. 110, s petdesetimi odstotki, torej s liJ.000 kron, občina Ziri pa s tridesetimi odstotki, torej s 7800 kron. Ako bi stroški zagradbe ne dosegli zneska, prora-čunjenega na 20.000 kron, znižati je prispevke državnega melioracijskega zaklada, dežele in udeležencev razmerno temu, kar se prihrani.
O prošnji županstva v Radomljah za uvrstitev občinske ceste Radomlje-Rova med okrajne ceste poroča Povše. Prošnja se je odstopila deželnemu odboru z naročilom, da dožene potrebne poizvedbe o tej cestni progi in na podlagi teh poroča deželnemu zboru ter stavi primerne nasvete.
O prošnji občine Radomlje za uvrstitev občinske ceste Radomlje do državne ceste pri Viru med okrajne ceste poroča Povše. Prošnja se odstopi deželnemu odboru v zaslišanje okrajnih cestnih odborov in na-daljno poslovanje.
mamo kruha. Pri zadnji hi.ši pa ne prosi več. V veži na mizi zgrabi krajec kruha in ga vrže v bisago.
Zunaj vasi sede gospod v senco košate lipe, Peter pa za lipo.
— Gospod, lačen sem!
— Vzemi kruh iz torbe in jej! Hlastno stegne Peter roko, toda torba
se daljša. Steguje in steguje roko, grbanči torbo na roko, a kruha ne doseže. Mrzel pot mu stopi na čelo. Zadovoljno se smehlja gospod. —
— Zakaj ne ješ kruha, Peter? —
— Ne morem ga doseči. Poizkusi; le iztegni .'oko!
Peter zopet izteguje roko, in roka se daljša in daljša. Komaj se Peter zave, segala je že čez vso ribniško dolino, še nekaj trenutkov in že je segala čez celo kranjsko deželo, čez celi svet — kruha pa le ne doseže. Peter se prestraši in hoče k sebi potegniti roko; toda zastonj, roka se ne gane.
Gospod vstane in se odpravlja. Milo stoče sv. Peter: Gospod, pomagaj mi! —
■— Kaj si jedel med potio?
Kmetski pogovori.
V boju sa obstanek.
II.
Kmetu manjka izobrazbe. Rekli mi boste: Ne šol, ampak delavnih moči manjka! Kmet res nima časa izobraževati se. ker mora že v zgodnji mladosti porabiti vse svoje moči in ves čas z.t težaška dela. «Jaz gospod, ti gospod, kdo bo pa delal,» rekel mi je tovariš-kmet, ko sem ga spomnil, da bi spoznavali svoj stan. Oglejmo si učence v šoli! »Kaj je tvoj oče?» vpraša učitelj. — «Doktor zdravilstva, odvetnik, višji uradnik,» odvrne glasno s ponosom mali paglavec, — «krnet,* pravi liho kmetski sin in se boječe ozre, če ga kdo posluša; sram ga je že v nežni mladosti krivično zaničevanega kmet-skega stanu.
Naletel si m slučajno na odposlaništvo iz velike vasi na Gorenjskem. Priporočiti so hoteli zelo važno zadevo svojim poslancem, ki so bili zbrani pri seji v deželnem dvorcu. Ponižno odkriti so stali pred vratarjem deželnega dvorca. Zaničevalno jih je motril z zlatimi žnorami obšiti gospod. V svetem strahu so vstopili na hodnik. «Obrišite črevlje, kmetje!« zaukazal je vratar. Prestrašeni so gledali, kam naj obrišejo okorno obutalo. Najpogumnejši izvleče žepno rutico in hiti brisati blato s škornjev. Meni se je pobesiia glava. In ti ljudje naj kaj dosežejo, naj kaj zahtevajo! — Omenil sem to zgodbico, ne, da bi vrgel še en kamen zaničevanja na zaničevan naš stan, temveč da opozorim na dejstvo, da se ne sramote toliko naši žulji, kakor naša hlapčevska ponižnost. — Samozavest, stanovski ponos je čut, ki dovede posameznika in cele stanove do lega, da junaško iščejo in branijo svoje pravice. Blagor stanu, ki se zave svoje moči in svojih pravic. Ponosno stopa naprej do blagostanja in slave. Uklanjajo se mu drugi, spoštujejo ga in se ga boje. —
Poglejmo švicarskega kmeta! S kolikim ponosom ti razkazuje svoje posestvo. Kako mi zaiskre oči, če napelješ pogovor na politiko. Ne bode ti pravil: to-le smo izprosili, to - le priberačili, temveč to - le smo spoznali za dobro in zahtevali, to-le smo izvoje-
— Nič nisem jedel, gospod!
— Peter, ti lažeš!
— Gospod, nikjer nimajo kruha; reci vendar, naj se naredi hiša, v kateri bo vsega dovolj.
— Naj bo po tvoji želj L; toda povem ti; ker si lagal, od tako daleč, dokler sega sedaj tvoja roka, vozilo in nosilo se bo bogastvo v to hišo; vsega bo v izobilici v njej. Ker si lagal in kradel, bodeš moral za kazen prepustiti tej hiši svojo torbo, kakršna ie sedaj, in resnično, resnično ti povem: tako dolgo no bo zadovoljnosti v tej hiši, dokler torba ne bo polna do vrha. —
— Gospod, torba sega do solnca in ravno sedaj ji je odgorelo dno. Spekel sem se na prste.
— Skrči roko!
Hiša je zrastla, večja kakor knezoško-lijska palača in Peter ji je moral prepustiti svojo bisago.
Peter skrči roko, bisaga je pa ostala brez dna. Ker nima dna, ne bo nikdar polna, in ker ne bo nikdar polna, ne bo v tej hiši nikdar zadovoljnosti. Amen.
1. priloga ,,Gorenjcu" št. 48 iz 1. 1905.
vali, to'le priborili. .Sestavili srno program in načrt za delovanje našim poslancem. Naši poslanci so podpirali naše zahteve, ne mi njihovih. Cc naši poslanci ne izposlujejo in ne dosežejo naših zahtev, jili odslovimo — oni so radi nas tukaj, ne mi radi njili. Raz-URte se, da poslanec, ki ima za seboj take voliloe, dela le za koristi taistih. —
Dolenjske novice.
— Srebrno poroko je praznoval znani rodoljub g. dr. Karel Slane, odvetnik v Novem mestu, dne 21. m. m., čisto skromno le v ožjem krogu svoje rodbine. Jubilarska dvojica ponaša se z izvanredno čilosljo in zdravjem in izrazuje ji svoje iskrene čestitke želimo, naj bi ju kot taka Bog ohranil še tudi do zlate poroke.
— Policaj, ki sam rubi, se je sicer pridušal in se i o Lil, da ho tožil (lakih tožb smo že mnogo slišal', a dosedaj še nobene doživeli), ali kakor se vidi. iz te moke ne bo drugače kiuha, ako ga mi sami ne zamesimo. Torej kaj bo?
— Kot kontrolor nekega urada v Novem mestu se predstavlja prav surovo, izzivajoče mirnim gostom v javnih lokalih nek po mestu znan izzivač in javnemu redu ne varen človek. Načelmštvo doličnega urada naj ne blagovoli čakati, da priučimo njegove uradnike, kako se je vesti napram javnosti v javnih lokalih. To za danes v blagohoten opomin z dostavkom, da dotični ckontrolor» ne spada v status c. kr. državnih uradnikov in tudi ne pri kaki hranilnici ali posojilnici.
— Velik požar v Radohi. Vtorek zvečer je pogorela delavska baraka tvornice grajščaka Gorianija. Škode je seveda veliko zlasti prizadetim delavcem.
— Utonil je v pondeljek zvečer vdovec J, Srnine, posestnik iz Stopič, domu grede ob potoku Težka voda. Najbrže se mu je spodrsnilo in strmoglavil ju v narasli potok kacih 500 korakov od vodovodnega stroja.
— Še enkrat vislice v Kandiji. fz Gor. Kandije se nam piše: Mnogo se je govorilo in tudi že pisalo o naših «vislicah», ki se — kakor rečeno — lahko štejejo med starine. Mislili smo, da bodo prošnje in dopisi kaj pomagali, da dobimo Gor. Kandij'i svetilko. Pa kakor se vidi, vse nič ne pomaga. Ze pred več leti smo prosili občino, da se nam dovoli prepotrebna svetilna a in ta opravičena prošnja je bila tudi takoj pri obč. seji sprejeta. Kmalu potem smo tudi dobili steber za svetilke. V dobri veri, da jo sedaj kmalu dobimo, smo potrpežljivo čakali. Svetilke pa le ni bilo. Drugo leto so nam prebarvali steber. Pri t m je pa tudi ostalo. Ker nam tudi prebarvan steber ni dajal svetlobe, smo vprašali, kaj je s svetilko. Odgovorilo se nam je, da je še pri kleparju. Menda so jo dali v Pariz delat!
Toda sedaj pride še lepše. Tri leta smo čakali na svetilko, pa kakor se vidi, bodemo najbrže tudi še morali tako dolgo na njo čakati. Iz pripravnega prostora na hribu so nam svetilko prestavili v dolino, kjer sveti samo dvema, dočim bi na prejšnjem prostoru, kjer je že tri leta stala, bila v občo korist vsej Gor. Kandiji. In pri obč. seji se je pred tremi leti sklenilo, da bode stala svetilka na griču, sedaj so jo pa prestavili v dolino.
— Ali se tako izvršujejo sklepi obč. odbora — ? Prosimo tedaj, da se vsaj
tia novem prostoru napravi na steber svetilko, ali pa naj se «gavge» na tem prostoru se namreč to še posebno opazi, ker prej je stal steber med drevjem nekoliko zakrit zopet za par metrov naprej postavijo, ali pa zopet nazaj in na njo se naj pribije tablica, da je ta steber za svctilnico pripravljen, da tujci ne bi m slili, da so to «gavge<-*Hochgericht» še iz srednjega veka.
Tedenski politični pregled.
Državni zbor in manifestacije. Minuli torek je bil otvorjen zaželjeni državni zbor, in ministrski predsednik Gauč je govoril o volilni reformi. Rekel je, naj zbornica pokaže po novi volilni reformi kolikor mogoče verno sliko v državi, v novi zbornici naj imajo zastopstvo »proporcionalno* vse civilne in narodnostne sile cele države. Volilni okraji naj bodo majhni, da pridejo do mandatov tudi manjšine. Zakonski načrt predloži vlada najkasneje do februarja 1900. Manifestacije so bile po vseh večjih mestih. Bile so naravnost velikanske. Na Dunaju je korakalo 250.000 delavcev.
Ogrsko. Kriza se vedno bolj poosliuje. Mestni magistrat v Budimpešti je sklenil, da ne izroči vladi prostovoljno plačanih davkov. — Požuuski opozicijonalci so nabrali 3.') tisoč kron za uradnike, ki jih je vlada odstavila zaradi nepokorščine.
Avstrijsko vojaštvo pripravljeno za Rasko-Poljsko? Listi poročajo: V Lvovu sta pripravljena en pehotni in en artilerijski polk kakor tudi en pehotni polk v Bzcszovu. Vojaki imajo streliva in živila za štirinajst dni. Baje imajo nalogo, da so pripravljeni odkorakati na Husko - Poljsko !?!
Razpor S TnrČijO. Sultan je sporočil avstrijskemu poslaniku, da je pripravljen sprejeti zaktev velesil z malimi izpremembami, zahteval pa je obenem, naj mednarodno ladjevje takoj ustavi demonstracijske operacijo. Poslanik je zahteval pismeno izjavo, katero pa še do danes ni dobil.
Beda na Španskem. Iz raznih krajev, zlasti iz Vegerja, Muline, Sidovice, Puerto de Santa Marija i. t. d. poročajo o veliki bedi. Na tisoče delavcev nima nebenega zaslužka. Radi slabe letine trpijo ljudje in živina.
Novičar.
Klerikalna stranka jo dobila novo ime, namreč: slovenska ljudska stranka, ki se je minuli ponedeljek v hotelu «Union» konstituirala pod predsedstvom dr. Šušterriča. Slovenska ljudska stranka seveda ni prav ničesar druzega kakor prekrščena dosedanja klerikalna stranka. Da bi odložila svoja «načela», cilje in nazore, tako kakor je odložila ime «katoliška», tega ne smemo upati. Čudno je vsekakor to, da beseda »katoliški« prav nič več ne vleče pri naših «katoliških narodnjakih*, če pomislimo, da so zadnja leta venomer titulirali in ustanavljali vsako najmanjše diuštvece s katoliškim.
Poroka. V Kamniku se je poročil g. Josip čizel, profesor na ženskem učiteljišču v Gorici, z gospico Minko Prašnikarjevo.
Ljndska predavanja v Kranja. Prvo predavanje se vrši danes zvečer ob H. uri v
veliki čitalnični dvorani. Predava g. d r. Valentin Štempihar: Voda v pesništvu.* — Drugo predavanje se vrši dne 10. dec. t. I. ob V» uri popoldne v fizikalni dvorani kranjske gimnazije. Predava g. prof. Anton Peteri in «0 zračnem tlaku«. — Opozarjamo, da jepristop k ljudskim predavanjem vsakemu prost.
Novi odbor katoliško-političnega društva za kranjski okraj je naslednji: Predsednik Ivan Zabret, I. podpredsednik Rajko Maren-čič, II. podpredsednik Janez Kuralt, tajnik Vojteh Hybasek, odborniki pa: Josip Brešar, Janez Kalan, Fran Kepic, Fran Okorn, Alojzij Šareč in Janez Zaplotnik.
Meščanska godba ima jutri v nedeljo dne 8. t. m. ob 10. uri dopoldan v cMestni dvorani« svoj redni občni zbor. Dnevni red: a) Nagovor predsednika, b) poročilo tajnika, c) poročilo blagajnika, č) poročilo pregledo-valeev računov, d) volitev novega odbora e) slučajnosti in nasveti.
Miklavžev večer priredi tukajšnja narodna čitalnica za otročiče p. n. čitalniških članov vtorek dne 5. decembra ob šestih zvečer v društveni dvorani. — Slovensko bralno društvo v Kranju priredi v svojih prostorih isti dan Miklavžev večer ob sedmih. Vstopnina 20 vin., otroci prosti.
0 bohinjski železnici. Bukovski predor se je usedel. Ker poprave le počasi napredujejo, namerava uprava državnih železnic zgraditi zasilno progo, da se preveč ne zavleče otvoritev proge Jesenice-Gorica.
iz Škofje Loke se nam piše: Drugi občni zbor tukajšnjega strelnega kluba se je vršil dne 24. m. m. Navzočih je bilo 23 članov. Iz tajnikovega poročila povzamemo, da je štel klub v minulem društvenem lelu 40 izvršu-jočih članov in 3 neizvršuječe. Skupno je bilo 22 strelskih večerov. Blagajnik poroča, da je imel klub 407 K 12 vin. dohodkov, stroškov pa 315 K 91 viri.; prebitka je torej 151 K 21 vin. Poleg tega ima klub 1 srečko «Rdecega križa* v nominalni vrednosti 53 K. Gospoda Josip Kalan in Vinko Zahrastnik sta kot računska pregledovale* našla vse račuue v redu. Nato se izvoli ves stari odbor z vzklikom, in sicer: G. Niko Lenček, načelnik; g. Franc Dolenec, podnačelnik; g. Slavko Flis, tajnik; g. IvanNep. Koceli,blagajnik; g. Konrad Peeher, odbornik. Konečno se določi, da bodo strelski večeri vsako soboto v tednu.
Načelstvo nove mlekarne v Medvodah
je sestavljeno takole: Predsednik: Fran Jarc, veleposestnik v Medvodah štev. 2; blagajnik: Fran Šušteršič, posestnik na Svetju štev. 7; tajmk: Anton Grmek, naduCitelj v Sori; odborniki: Fran Rozman, posestnik v Zgornjih Pirničah št. 45; Anton Kuralt, posestnik v Zgornji Senici št. 5, in Jožef Lap, posestnik.
Umrla je v Lipnici posestnica, g. Marija Kocijančič, mati nadučitelja Ivana Kocijančiča. N. v m. p. 1
Na Trati v poljanski dolini se ustanovi novo mesto za zdravnika, kar v celi dolini od Školje Loke do Idrije ni sedaj nobenega zdravnika.
Občni zbor kmetijske podružnice šent-vidske bode dne 10. decembra t. 1. ob 3. uri popoldne v prostorih pri Žibertu na Trati. Spored: 1.) Poročilo podnačelnika. 2.) Pobiranje udnine za 1. 1906. 3. Naročitev dreves. 4. Volitev načelnika in odbornikov. 5. Razni dogovori.
Tako je prav! Obe!neki odbor jeseniški je v svoji zadnji seji sklenil vložiti na poštno ravnateljstvo v Trstu energičen protest zaradi popolnoma samovoljne iti nečuvene izpremembe domačega, od pa D} ti rek a starega imena »Sava v «.1 osenir-o- Fužine*, le res naravno*) škandal, da si kdo upa stara, vkoreninjcna imena kar čez noč prekrščovati v spakedrana imena gotovim osebam na ljubo.
Občinsko premovanje govedi v Gorjah
se je vršilo 11. novembra I. I. Prignanih je bilo 9 bikov in 14 krav ter lelic, kar je razmeroma silno veliko za malo občinsko premovanje. Darila za bike so dobili: Janez Srna, Jakob Jan. Janez Cop, Janez Skiima-vec, Anton Zupan in Jakob Črne. Darila za krave, oziroma lelice so dobili: I. Dornik, Jak. Jan, Vinko Jan, Jan. Slivnik, lak. Zumer, Ignacij Fertin in Janez Jan. Lepi uspeh tega premovanja in dobre posledico, ki so jih je gotovo nadejali, so napotile gorjansko občino do sklepa, da se bodo ta premovanja redno vršila vsako leto. Živinoreja je danes prva kmetijska panoga na Gorenjskem, in le žnjo morejo kmetovalci kaj doseči, zato stavimo občino Gorje drugim občinam v zgled ter jih poživljamo, naj jo posnemajo.
Žrtev Žganjepitja. Dne 13. m. m. našli so ljudje 08 let staro gostijo Nežo Lušino iz Gosteč, občina Medvode, v sosednem kraju Pungert v bližini okrajne ceste na neki njivi se nahajajoči grapi mrtvo. V Kokaljevi hiši je še 4 kroni plačala dolga ter menjala bankovec za 20 kron. Ta bankovec je baje izmaknila gostaču Francetu Arharju v Gostečah. Ponesrečena je bila žganjepitju vdana ženska, šla je čez ozko brv preko eninpol metra široke in le 30 cm z vodo napolnjene grape, pri tem je pa spodrsnila, padla na usta in se zadušila. *   * +
Koliko se porabi vode v Ljubljani? V letu 1904 je Ljubljana porabila 1,404.948 kubičnih metrov vode. Na 38.000 prebivalcev mesta Ljubljane odpade torej na glavo in dan 100 litrov, kar je gotovo velikanska vsota. Da je pritekla taka množina vode, se je potrebovalo: 781.lOo kilogramov premoga, 931 kilogramov mašinskega olja, 971 kilogramov cilindrskega olja in 2f>0 kilogramov pavole za snaženje.
Cene Črevljev povišajo dunajski črev-Ijarji, ker se je zvišala cena surovin.
Vinski semenj v Postojni. Da se odpre kupčija, kakor z dolenjskim tudi z vipavskim vinom iz naših kranjskih in izvenkranjskih vinorodnih krajev, prirede podpisane občine svoj I. letošnji vinski semenj v ponedeljek dne 4. decembra t. 1. v Postojni na vrtu, odnosno v steklenem salonu bivšega hotela Vičič. Ker je istega dne v Postojni velik navadni semenj, se prične vinski semenj ob polu 11. uri. Pred začetkom vinskega semnja, ob 10. uri bo govoril deželni potovalni učitelj Fr. Gombač o umnem kletarstvu. Točil in kupčijo sklepal bo vsak vinogradnik sam, ki naj v to svrho prinese seboj par steklenic svojega pridelka za pokušajo. Vipavska vina so letos izborna, ker je ostalo trtje cel čas popolnoma zdravo in grozdje je popolnoma dozorelo. Ker se je p'i:edii ta vinski semenj radi ugodne železniške zveze v Postojni, se vljudno prosi mnogobrojne udeležbe, da se pri sedanjih, skrajno nizkih cenah razvije živahna kupčija. Resni kupci naj blagovole tudi posodo seboj pripeljati. Županstva kranjske Vipavske doline.
Nove poštne spremnice bedo izdalo
trgovinsko ministrstvo; sedanjo so bodo -o uporabljale, dokler so v zalogi.
VII. koncert priredi v nedeljo, dno .'i. decembra I90fi Pevsko in glasbeno društvo v Gorici*.
Steklenice iz papirja.  Razni predmeti
se dandanes izdelujejo iz papirja. Ti predmeti imajo prednost, da so trajni, lahki in malo stanejo. V novejšem Času so pa pričeli izdelovali iz papirja tudi steklenico. Amorikanoi •0 prvi uvedli to novost, in pravijo, da z dobrini vspehom. Steklenice iz papirja rabijo v prvi vrsti za prevažanje mleka in rabijo sami) enkrat, Dn papir mleku nc škodi, za to je vsaka steklenica inipregnirana s parifin-sko tekočino. V Filadolliji, kjer mnogo rabijo papirnate steklenice, so opazili, da so je
v mleku v steklenicah Iz stekla nahajalo vedno več mikrobov, nogo v papirnatih steklenicah
Odsek sa 'vseslovenski leg. list' v
korist družbo sv. Cirila in Metoda, ki ga jo založilo drUitvO Svobodomiselnih slovenskih akademikov «Sava» na Dunaju, naznanja, da so sprejela sledeča društva »leg. list* kot društveno izkaznico: si. -društvo slovenskih književnikov in časnikarjev v Ljubljani" — 800 kom., akad. društvo «klub slovenskih tehnikov V Pragi* — BO kom., akad. društvo «I ti rija» v Pragi — 50 kom., lehn. društvo •Triglav- v Gradcu - BO kom. Dalje je naročil pripravljalni odbor »Mariborskega So-kola>- v svrho razpečavanja 300 kom., za kar se mu tem potom naiskrenojo zahvaljujemo, Obenem se obračamo na vsa slavna društva, da vpeljejo društveno izkaznico, kajti s tem nc koristijo le sebi, ampak tudi naši prepo-trebni družbi sv. C'rfta in Meteda. Obračamo se tudi na vsa si. aka lemična društva I prošnjo, da naroče društvene izkaznice, ki jih je odsek nalašč v to svrho dal opremiti s plačilno lestvico. Naročila in informacije naj se pošiljajo na naslov: Odsek za «vse-slov. leg. list* — Dunaj VIII/1 — Alserslrasse 7. II. 17.     Odsek za »vseslov. leg. list*.
Morilec priznal umor. V Trbovljah so bili našli pred časom umorjenega premogar-skega delovodja Delelo. Sumljeni rudar Rak je dejanje pripoznal. Malo je manjkalo, da ga ni sodišče izpustilo, ker je nedostajalo dokazov. Preiskovalnemu sodniku je opisal Uak dejanje kot nekak uboj. Pravil je, da je šel v gozd sekat drva. Ker ni imel več denarja, se je spomnil, da bo Détela skozi gozd šel na delo. Sklenil je, da ga prosi za predujem. To jo tudi storil, a Détela mu je odbil prošnjo, na kur je Rak padel na kolena in prosil, naj mu Détela podpiše vsaj nakaznico za 10 kg moke. Tudi to prošnjo je Détela odbil. Nato je Rak pustil delo, da je šel nekaj korakov naprej, potem pa od zadaj napadel Deteto s cepinom in ga ubil.
Pivo iz riža. V severni Ameriki so začeli delati pivo iz riža, katerega je dosti po onih krajih. Tako pridelujejo belo pivo z dobrim okusom, ki se drži boljše od drugega piva. V Nemčiji že p oučujejo ta nov način izdelovanja piva.
Darila.
Dijaški kuhinji t Kranju so darovali | gg, uradniki mestne hranilnice v Kranju mesto venca na krsto blagega predstojnika g. Fenl. Sajoviea 10 K; iz istega namenu gosji. Peter Majdii, velelržec v Celju 15 K in tovarnar S. Kraus v Libercih na Ce*kem 10 K; gosp. župan izročil 13 K, ostalih od Hvote, katero ho daro-
vali gg. obrinski odbomflll za venec na kr»to svojemu lovariiu g. Ford. Sajovicu.
Listnioa uredniitva.
V Kropo I Bospod Ivan Tmlia: Potrjujemo Vam, da nam Vi niste poslali zadnjega dopisi iz Krope, niti nisle z njim v kaki zvezi.
Književnost.
Koledar za kmetovalce 1906. Dobili smo novo prepolrebno gospodarsko knjigo. Tvrdka I. Bo nal! v Ljubljani je izdala jako pripravno ročno knjižico »Koledar za kmetovalca*, kalero je strokovno sestavil g. mlek. nadzornik J. Legvart. Vsi drugi narodi že imajo lake žepne kmetijske zapisnike, le slov. nn-iod je bil izjema. Naprednejši posestniki so se posluževali nemških koledarjev, kateri so ne le jako dragi, ampak tudi zelo pomanjkljivi in ne za našo razmere pisani. Naš koledar jo si i/borno sestavljen, tako, da bode vsakemu vzoren svetovalec v vseh gospodarskih zadevah. Vsebina je1: Koledar za I. 1906) poštne določbe, živinoreja, mlekarstvo, vino-reja, kletarstvo, sadjereja, živinozdravilstvo, različne za kmetijstvo važne postave, različne tabele za merjenje lesa, poseben zapisnik za knjigovodstvo in vpisovanje delil "cev, zapisnik za beležko itd. Knjižica je jako okusna in pripravno v močno črno platno vezana. Upamo, da bode ta knjižica veliko pripomogla v povzdigo našega slov. kmetijstva in jo vsakomur toplo priporočamo. Gena koledarju je samo K 1'80, s pošto 2 — kroni in opozarjamo na današnji inserat.
Slovenski fantje v Bosni in Herco-govini 1878. Ob petindvajsetletnih bosenske zasedbe spisal Jernej pl. Andrejka. II. snopič (str. 209—384). Izdala in založila Družba sv. Mohorja v Celovcu. 1905. — V II. snopiču popisuje Jernej pl. Andrejka obleganje mesta Livna: pod zaglavjem »Mir in delo* nam riše trude in napore, katere je imel prestati naš pcšpolk v mestih Livnu in Glauroču, in to ob času, ko je bila zasedba žo končana. Dobro je pogodil pisatelj, da je spremil v Hercegovino četrti bataljon 17. pešpolka, in nam očital njegovo delovanje v Trebi nju, kjer je ostal odi. 1884 — 1888. Dodal je narodno pesem: »Vojska v Rosni-in popis slavnosti ob petindvajsetletnici zasedanja Rosne in Hercegovine. V dodatku pa je na kratko popisal turške običaje. Drugi snopič te knjige se odlikuje po istih vrlinah kakor prvi. Gladko, podomače teče pisatelju jezik; povsod zna ubrati tisto struno, ki si izvestno najde odmeva pri preprostem ljudstvu. Knjiga je slavospev o slovenskem junaštvu, o slovenski požrtvovalni ljubezni do ožje in šiije domovine. Pisatelj je zgradil v tej knjigi veličasten spomenik, neminljiv spomenik vsem tistim, ki so šli navdušeni 1. 1878. na carjev poziv pomagat zatiranim Bošnjakom in Hercegovcem, izmed katerih pa jih je mnogo našlo na bojišču svoj grob, mnogo jih prineslo kal bolezni domov, a le malo se vrnilo zdravih in čilih. S posebno ljubeznijo se spominja pisatelj junakov, ki so padli v raznih bojih; dotična mesta privabijo resnobnemu bralcu v oči solze gor-kega sočutja. Razume se, da knjigi pride-jane slike vrlo pojasnjujejo pripovedovanje, kakor moramo tudi priznati, da je imel pisatelj srečno roko, da je vpletel razna burke in šale dovtipnega Pipca; vzbujal je ž njimi Pipec veselje med svojimi tovariši, vzbuja radost tudi pri bralcih. Le romaj, knjiga, po
slovenskih domovih in pripoveduj o vrhh činih naših kranjskih fantov.
Dušna paša /a kristjane, ki žele v duhu in v reinicl molili Boga. Spisal Friderik Baraga, bivši škof v Severni Ameriki. Nova izdaja. Priredil Jožef Rozman, družbeni tajnik. Izdala In založila Družba sv. Mohorja v Celovcu, 1906. Str. 414. Dušna paša je jako priljubljen molitvenik. Družba sv. Mohorja je gotovo ustregla množici svojih udov s tem, da jim je preskrbela Dušno pašo v novi izdaji.
Zgodbe SV. pisma. S o vencem pričel razlagati dr. Frančišek bampe. 12. snopič. Spisal dr. Janez K v. Krek. Izdala in založila Družba sv. Mohorja v Celovcu. 1906. Str. 257—384. Bralci bodo posebno zaradi-tega z veseljem posegali po diužbenih zgodbah, ker so okrašene z mnogimi, ličnimi podobami.
Prihodnjič izpregovorimo o številu Mo-horjanov, o knjigah, ki jih izda družba prihodnje leto, in lečemo nekaj Splošnih misli o družbinem delovanju.
Gospodarstvo.
Kako zavarujemo drevje proti zajcem?
Večkrat spomladi se sadjar jezi, ker so zajci v hudi zimi objedli sadnemu drevju lubje. Imamo sicer postavo, da mora najemnik lova povrnili škodo, povzročeno po divjačini. Ker bi imel človek več stroškov in mnogo potov, predno bi kaj dosegel, se skoro nihče ne poslužuje postavnega določila.
Da ne trpimo škode, storimo najpametnejše, da jeseni zoper zajce zavarujemo sadno drevje, in sicer, ali obvežemo drevje, ali pa namažemo z neprijetno dišečimi stvarmi.
Drevje obvežemo lahko z dolgo rženo slamo okrog debla; porabimo pa v ta namen lahko dolge ravne palice sipka ali belega trna. Seveda na ta način bomo zavarovali le. če imamo malo drevje.
Kdor ima pa velik vrt. stori najboljše, da namaže sadno drevje z mešanico kravjeka, ilovice, apna in fekalij ali straniščnega blata. Pravil nam je nek ugleden sadjar, da je imel na samem zunaj vasi vrt in vsako leto namazal drevje z mešanico kravjeka, ila in apna, pa zajec mu je naredil še vseeno škodo. Neko leto je pridjal tej mešanici še slraniščnika in vse skupaj dobro zmešal, potem ni našel nikdar več škode na drevju.
Apno je izvrstno sredstvo, da ostane lub na drevju gladek, brez mahu in lišajev. Samo apno bi bilo prehude in bi lahko škodovalo, o prej opisani mešanici je zelo koristno. Ce je deblo tako namazano, je tudi izvrstno sredstvo proti zmrzlini lubja. To delo se opravlja sedaj jeseni.
Ljudje, ki ne vedo, kako se trpi za denar, si kupujejo tudi nalašč za to spletene in prirejene mreže, da se denejo okrog debla zoper divjačino ali pa tudi drugačno poškodovanje.
Tedenski sejem v Kranju dne 27. m. m.
Prignalo se je 239 glav goveje živine, 6' le-let, 122 prašičev, — ovac in kozlov, 141 buš, f>0 kg pšenice K 8f>0. prosa K 8*50. rži K 7-50, ovsa K 7-50, ajde K 7-50, fižol, ribničan K 18*50, koks K 14*60.
Loterijska srečka dne Iti, novembra 1.1.
Trst: 3     43     4(1     (58 41
Zahvala.
Z:i vse izraženi HOi ntje in lOiaJjfl povodom lolezni in smili na'ega nepo Ztbncga soproga, oziroma oJet . tasta in starega oela, gn-poda
Ferdinanda Sajoviea
trgovca v Kranju
kakor tudi it innogobrojoo iprtoiitvo na grobišče izrekamo l&hvatn vsem sorodnikom, prijatelj'm in zmineem; posebej pa se zahvaljujemo si. i italni^kcmu pevskemu zboru za krasni žalostinki, gg. trgovskim pomočnikom za izkazano prijaznost, zastopstvu slav. občinski f» odbora z gospodom i p.inom na čelu, gospodu okrajnemu glavarju, kranjski čitalnici in bratom -Dolenjskega Sokolu . kakor tudi požarnim bramliam iz Kranja, Šenčurja, Stražišča, Tržiču, Tupalič in Vokleg.i ter zastopstvu zveze gasilmh društev za častno spremstvo. Bodi tudi vsem srčna zahvala za darovane krasne vence. 20!» 1
Rodbina F. Sajovičeva in 0. Pirčeva.
V najem se daje radi dar.jeve
bolezni gospo-
gostilna.
in sicer na račun ali od litra,
Naslov pove uprnvnintvo »Gorenjca«, 208—1
izjava.
Podpisani izjavljam s Icm, da som besede, ki sem jih govoril o g. Mihu Je raju, posestniku iz Spodnjih Brnikov, v gostilni Jožefa Burgerja izrekel nepremišljeno ter taiste iskreno obžalujem.
Janez Marko, posestnik
207-1 Zg. limiki št. 106.
aW* Vsem prijateljem slikarstva
se uljudno naznanjn, da se dobe od zdaj naprej v knjigarni
K. Florian v Kranju
razne risarske predloge
v posojilo
proti mali odškodnini.
Tudi sprejema naročila na »Ljubljanski Z on», »Dom in Svet», »Slovana« in vsakovrstne druge časopise, is>8—3
Stanovanje
v I. nadstropju s tremi sobami, kuhinjo, drvarnico, nekoliko vrla za zelenjad, z vodo v hiši in kletjo, se pod ugodnimi pogoji odda 8 1. svečanom 1 906.
Več pove Viktor Omcrsa v Kranju, 127—4
spisal državni mlekarski nadzornik J. Legvart. Prepotrebni ročni zapisnik za slov. kmet. podružnice, posestnike, trgovce, mlekarje itd., najlepše božično ali novoletno darilo za zadružnike, kmet-ske sinove itd.
Vsebina: 200 i
Zivinozdravnišlvo. Važne postave. Zapisnik za knjigovodstvo.
Zapisnik za beležke, i. t. d.
Koledar za I. 1906, Poštne določbe. Živinoreja. Mlekarstvo. Vinoreja. Kletarstvo. Sadjereja.
Cena močno v platno vezane kniiiioe z žepnioama 180 K, s poito 2 K.
Pri naročilu od 10 komadov višje se razpošilja poštnine prosto, na kar opozarjam posebno kmet. podružnice. Naroči se pri založništvu
K 3onač V Ijabljani.
Izvrstna prilika potovanja v
Ameriko je danes čez
jCamburg
z najnovejšima parobrodoma, s katerima je sigurnost vožnje najpopolneja ter zibarje parobroda skoraj popolnoma preprečeno. Se več povedo številke obsežnosti novih parnikov, katera se imenujeta ;
65)0 čevljev dolg, 74 širok, 53 glob., nosi 22.250 Ion,
i««! miieiH
*i» KaiseriH Augusta Viktorja
26,000 ton, ter vsaki še enkrat večji
kakor danes vi liki parniki, ki obsegajo samo po 8.—12.000 ton. — Vožnja preko oceana traja samo 7 dni. Potniki odhajajo v ponedeljek, torek in četrtek vsakega tedna iz Ljubljane.     Na željo pošilja natančni pouk brezplačno zaslopnik Hamburg-Amerika Linie
Jt. Setsnig, Cjubljana, punaisKa cest« 31.
104-78
Tonnies
tovarna u si roju, tolsto in sovino« livarna v Ljubljani priporoča kol   posi-luiosl   žage   in vse
stroje /a obdelovanje lesa. Km n c i s - i n i b i n s osobito za žsginfl naprave svetene neposredno
/. \ rat i Ioni.   Sesa In 0-genora* torski plinski  motor i, najcenejša gonilna sila 1 do 8 vin. ta konjsko silo iu uro.
Šivalni stroji in kolesa
Tovarniška zalogu 121 '»II
Ivan Jax-a v Ljubljani
Dunajska eesla 17
Najbolje za zobe. \
OjDiva se v lekarni g. K. Savnika Kranju. !
Najcenejša in največja domača eksportna tvrdka.
(>r i i ir >r< ><-:< svoje mijholj priznane
šivalne stroje in kolesa
Poslano*
gospodu A. Kreuzbergerju v Kranju.
Zaradi Vaie biezhrižnosli trpimo odjemalci clek ločnega toka veliko •-kodo. I,ue je slaba, da slabša Dt mm bili. veekral pil n 111 ne gori ali pa ugnsi «• tako, da il noratno namen Ii svetilke, ki nas ne puste tako na cedilo, kakor VtlH elektrika«. Potrpežljivost naša je izčrpana in radi lega Vas zadnjikial opozarjamo, da hodimo morali Opustiti Našo lor, ako ne poskrbite rcdnejšcga in boljfiafa oskrbni$tva.
Več odjemalcev.
' Za vsebino je uredništvo odgovorno le toliko, kolikor z hleva zakon. 211 1
Meblirano sobo
s prostim vbodom, če možno s brano, išče nek gospod. 210 1
Nui|o\ pove upravnišlvo < Gorenjca .
Ceniki se dopo^ljejo na zahtevnnje zastonj.
'''%^&>->  Razpošiljanje švicarskih ur na
vse kraje sveta!
Urar in trg-ovec
H. SUTTNER v Kranju
priporoča svojo taborno zalogo najfinejših natančnih švicarskih ur, kakor najbolj slovečih znamk Šafhauseu, 0-
mega, Roskopf, Uran i a i. t. d. Zlatnine in srebrnine, kakor nakras-ki, verižice, uhani, prstani, obeski
i. t. d. najfinejšega izdelka po najnižjih
cenah. — Dokaz, da je moje blago zares fino in ceno, je to, da ga razpošiljam po celem svetu in imam odjemalce tudi urar je in zlatarje glav
Št. 502.   Nikelnasta anker- Ulh mOSt. 8». 505. Prava srebrna cilin-
K^dRr«pf;iK Ravno le i^el najnovejšiveliki cenik, tS7^SSi&
pravega  srebra 'gld. 3 95,' kateri Se   pOSlje  ZaStODJ   JD pOStmne 4-85, ista z dobrim anker-
ista z dvojnatini tršim sre- DrOStO. kolesjem gld. 5!)5 in naprej,
braim   močnim pokrovom       y, . . .   ' .-i ,.
fl.650 In naprej.     Moške ure, 2 tretjini naravne velikosti. 114—21
sihb«[ouu«»ho»j concouh*.
Z0b0- tehnični dtcljf
Oton $cydl
pri g*, dr. E.Globočniku
v Kranju
Zobovja, tudi ne kore-da bi se odstranile nine, /, ali brez nebne plošče, iz kavčuka kakor tudi zlata, dalje vravnalnice in obturatorji se izvršujejo p0 najnovejših metodah.
Plombe v zlatu, poroelanu, amalgamu in cementu kakor tudi vse zobozdravnike operacije izvršuje tu speoijalist.
Odprto vsako nedeljo od 8. do 6. nre.
Trgovina z železnino in špecerijskim blagom
»MERKUR* Peter iVIajdič
v Kranju
Zaloga naj trpežne j ših
voznih plaht in pokrival   Prodaja tomaževe žlindre
za komate.
krojaški mojster
Radovljica it. 41
Jesenice it. 20
priporoča cenjenemu občinstvu svojo delavnico v izdelovanje vrst oblek za gospode, uradniških uni-iorm, salonskih, turistov-sklh in kolesarskih oblek in ogrinjal ter havelokov. Vedno bogata zaloga angleškega, francoskega in brnskega sukna. Naročila se izvršujejo po najnovejšem kroju točno in poceni. Tudi se sprejemajo popravila. Za dobro in natančno mero se jamči. Špecijaiist v izdelovanju frakov in salonskih oblek, istotam se dobe tudi vsakovrstni dežniki ¡11 SOlnčniki najboljšega izdelka ter se sprejemajo tudi popravila. 80-24
ČltaJ! Naroči! Ne bo ti zal!
•.v
F. P. VIDIC & Komp., Ljubljana
opekarna in tovarna peči
ponudijo vsako poljubno množino
zarezane stresne opeHe, a ■*»
(Strangfalzziegel).
Barve: a) rdeči naravno žgani, b) Črno impregnirani. Te vrste strešniki so patentirani v vseh kulturnih državah. Lastniki patentev: F. P. Vidlc & Komp. in Josip Marzola. Najličnejše, najcenejše in najpriprostejše strešno kritje. Dalje priporočamo peči in štedilnike najfinejšega lastnega izdelka, kakor vse druge v stavbeno stroko spadajoče izdelke. Vzorce in prospekte pošljemo na željo brezplačno. Takojšnja in najzanesljivejša '"' 18 postrežba.    Sprejmo se zastopniki.
flibljiii (Kolizej) R. IvANG na Marij« Terezije cesti
Zalagatelj društva c. kr. avstrijskih državnih uradnikov
Bogata zaloga pohištva vsake vrste v vseh cenah. Ogle dala, slike v vseh velikostih.
Popolna oprava za vile. Špccijnliteta : Gostilniški stoli.
184-26
Pohištvo iz železa, otroške postelje In vozički   po vsaki ceni.
Čudovito poceni za hotele, vile in za letovišča 52 gld.
Modroci iz žična-tega omrežja, afri-čanske trave ali žime, prve vrste vedno v zalogi.
				
		Špecijalitete v ne-		
Za spalno sobo od		vestinih balah. Ve-		Oprave za jedilne
180 gld. naprej.		liki prostori, pri-		sobe, salone, pred-
Divan z okraski.		tlično in v 1. nad-		sobe, cele garniture.
		stropju.		
Za sobo; postelja, nočna omarica, o-mivalna miza, obešalnik, miza, stensko ogledalo.
m
Varstvena znamka.
Zahtevajte pri nakupu
Schicht-ovo štedilno milo z znamko ,jelen'.
Ono jc paV" zajamčeno čisto in brez vsake škodljive primesi. — Pere izvrstno.
Kdor hoče dobiti zares jamčeno pristno, perilu neškodljivo milo, naj pazi dobro, da bo imel vsak komad 185-21 ime „8ohioht" in varstveno znamko „jelen".
2)obiva se povsod!
w«        JURIJ SCHICHT «»
(ČesKo)  največja toVrna sVoje Vrste »a eVropsKe« Kontinent«. (ČesHo)
Iidaia kumorcij •Gorenjca*.
Odgovorni urednik Andrej Sever.
Lauloina in Usek Iv. Fr. Lampreta v Kranju,