Zdi se, da je Geografija v šoli zadnja leta celo boljši napovedovalec letnih časov kot vreme. Ko sem pisal uvodnik za prejšnjo številko, se zima niti še ni začela, pa je bilo blizu novemu letu. V geografskem navdušenju sem zapisal nekako v smislu, da se zima skoraj prej konča kot začne, a nas je potem presenetil obilen sneg konec februarja. Na našem Kozjanskem ga je bilo celih 90 centimetrov. Zdaj je konec aprila in temperature dosegajo skoraj trideset stopinj (malo hladneje je ob morju in geografi točno vemo zakaj), a je do poletja še skoraj dva meseca. Potem bo poletje in kakšna neobičajna ohladitev, pa se bomo spet spraševali, kje je zdaj tisto o segrevanju Zemlje. Podobno kot se je ameriški predsednik spraševal o segrevanju Zemlje ob polarnem mrazu na vzhodu ZDA preteklo zimo. Ampak geografi vemo, da je vreme eno, podnebje pa drugo, pa tudi da so vremenske skrajnosti dejstvo in da jih v prihodnje lahko pričakujemo še več. Toda Geografija v šoli noče biti kot muhasto vreme, ampak skuša slediti letnim časom: prva številka je izšla pozimi, druga bo poleti in tretja jeseni. Tak je red in tako mora biti. Upamo! Saj poznate tisto o zarečenem kruhu … t ako je pred nami druga številka letnika 2018. Veseli me, da je izšla že pred koncem šolskega leta, kajti če ne bi, potem bi bilo vseeno, če izide septembra, ker jo med počitnicami redkokdo vzame v roke. d a bi jo pa brali kje ob morju, dajte no! številka je tokrat pisana – kot vedno, tako slikovno kot besedilno. č lanki so vseh vrst, vsega po malem in vsega dovolj. Želeli bi si mogoče še več člankov, vsaj nekaj konkurence, a ne moremo izbirati, ker jih nimamo na zalogi oziroma jih celo primanjkuje. a to ne pomeni, da objavimo vse, kar pride pod roke – recenzenti skrbno pregledajo prav vsak prispevek. č eprav dopolnitve vzamejo kar nekaj energije in časa, pa je prav tako! prizadevamo si tudi za vsebinsko kakovost revije, k čemur lahko prispevate tudi bralci, če se boste opogumili in za nas kaj napisali. pa oprostite, če se že malo ponavljam! n ajprej so tu novice, ki jih spretno in natančno ureja igor l ipovšek. n ekatere so res aktualne in si zaslužijo ime novice, druge pa so že malo odmaknjene in bi jim bolj pristajalo ime starice. a mpak nič hudega. Sledi nekaj razmišljanj o vključujoči šoli. z a zr Sš so nam – svetovalcem namreč – naročili, da naj vsaka predmetna skupina napiše kaj o tem. n ekatere so ali pa še bodo izdale samostojne publikacije, geografi pa smo se odločili, da bomo to, kar imamo o tej temi napisanega, vključili kar v geografijo v šoli. t ako avtor teh vrstic razmišlja o nekaterih vidikih in izzivih vključujoče šole z vidika geografije, še zlasti z vidika razrednika in dobrih odnosov v razredu. Mogoče pa kdaj res zvemo, koliko geografov je v slovenskih šolah tudi razrednikov! Vključujoče šole se je z drugega vidika lotil tudi igor l ipovšek s sod., ki so se s problematiko spopadli neposredno in opisali nekatere možne rešitve pri delu z učenci s primanjkljaji na vidnem, slušnem in gibalnem področju. n ato sledi še en prispevek urednika te revije, ki opisuje možno izvedbo učnega sklopa, ki se nanaša na predalpske in deloma alpske pokrajine na ravni gimnazije; avtor je izbral Savinjsko dolino v obliki avtentične naloge. pravzaprav avtor ni odkril ničesar novega, a je poudaril nekatere značilnosti, ki so morda vsaj delu učiteljev manj znane, prvič pa je objavljen tudi shematični geološki prerez Celjske kotline v smeri S–j . Hvala kolegici, geologinji e vi Mencin g ale, za to. Sledijo trije prispevki iz prakse. t ina Stanič opisuje ekskurzijo na območje Cerkniškega jezera in škocjanskih jam, pri čemer je skušala kar najbolj aktivno vključiti tudi dijake. z elo neposredno in z lepimi primeri ter napotki se terenskega dela dotika tudi članek več avtorjev s f akultete za humanistične študije iz k opra Pome Šani Letni časi Dr. Anton Polšak Zavod RS za šolstvo anton.polsak@zrss.si 3 GeoGrafija v šoli | 2/2018 uvodnik Aktualno je zbral Igor Lipovšek, Zavod RS za šolstvo igor.lipovsek@zrss.si 23. državno tekmovanje iz znanja geografije d an z emlje, 22. april, mladi geografi po navadi obeležijo z državnim tekmovanjem. l etos je potekalo na oš j anka g lazerja v r ušah. šola je tekmovalce in mentorje počastila s kulturnim programom, o pomenu tekmovanja sta spregovorila l adislav pepelnik, ravnatelj oš j anka g lazerja, in Vera Bevc, predstojnica mariborske enote zr Sš. n avodila za tekmovanje je pojasnil d anijel l ilek, pedagoški svetovalec za geografijo na zr Sš in tekmovalni koordinator. s kolegico Valetino Brečko g rubar na čelu. n a tamkajšnjem geografskem oddelku so namreč dijakom oziroma učiteljem ponudili pomoč pri izvedbi terenskih vaj, ki jih lahko upoštevajo tudi kot notranji del maturitetnega izpita. V tem sklopu sledi še članek dijakinje a ne golob, ki se je opogumila in napisala prispevek o tem, da ne obstaja samo en sever, ampak so za orientacijo na z emlji in pri zemljevidih pomembni kar trije: to so geografski, projekcijski in magnetni sever. r azlike med njimi niso zanemarljive, zato jih je nujno vsaj poznati in pri natančnejši orientaciji tudi upoštevati. S tem smo že skoraj na koncu, a moramo opozoriti na intervju z učiteljico in svetovalko za geografijo prof. nevenko Cigler. Spoštovana kolegica je bila tudi dolgoletna urednica geografije v šoli, nekaj let še ko je bila upokojena. n ajlepša hvala! V rubriki z animivost najdete nekaj informacij o zunajnivojskem križanju nekaterih slovenskih vodotokov, v rubriki pedagoški oreh, ki ga odločno tre kolega igor l ipovšek, pa razmislek o pojmografiji. a li je kolega oreh tudi strl? preberite! Vaš Anton Polšak n astopilo je 141 osnovnošolcev in 71 srednješolcev. n ajprej so opravili terenski obhod in se seznanili s pokrajinsko podobo r uš in okolice. n atančno opazovanje je pomenilo tudi boljše izhodišče za kasnejše pisanje odgovorov. V času ocenjevanja nalog so gostitelji tekmovalce popeljali na ekskurzijo v elektrarno f ala, predstavili aplikacijo Mozabook, pripravili predavanje, pospremljeno s filmom o nepalu, ter organizirali športna tekmovanja. o rganizatorjem so bili v veliko pomoč tudi študenti mariborskega oddelka za geografijo. l etos je na šolski ravni nastopilo 5213 učencev – 1728 šestošolcev in sedmošolcev ter 3885 osmošolcev in devetošolcev. Srednješolcev je bilo 2112 – 1620 v gimnazijski skupini in 492 v skupini dijakov, ki imajo v programu manj kot 140 ur geografije. najboljši srednješolci so si priborili pravico do sodelovanja na svetovni geografski olimpijadi julija v k anadi, organizator pa išče tudi možnost, da bi se štirje najboljši dijaki in štirje najboljši učenci udeležili olimpijade j ugovzhodne e vrope konec junija v r omuniji. podeljenih je bilo 32, 59, 31 in 19 zlatih priznanj. n ajboljši so bili r ok k avčič, oš r ovte, mentorica Majda prebil; n ikolaj Makuc, oš narodnega heroja Maksa p ečarja ljubljana, mentorica a nja k avčič k rstovski; l uka k ambič, gimnazija j esenice, mentorica Mirjam Martinuč Bernard; n ejc f untek, šolski center Celje, mentor Marko Moškotevc. na startu so tekmovalci prevzeli zemljevide in vodnike, ki so jim morali slediti na terenu. 4 GeOGRAfIJA V ŠOLI | 2/2018 uvodnik