SI. 23. sobota 2'.;. februarja. IV. tečaj. 4871. Vtorek, četrtek in soboto izhaja in velja v Mariboru brez pošiljanja na »lom za \ 6o leto d g. — k. „ pol leta •*„—„• , četrt „ 1 „ M ,. 1*11 pO'it i ! ta vse leto lo i/, --k „ pol leta i> „ — » , četrt „ 9 „ 00 „ Vredniitvo in opravimtvo je na stolnem trga (Domplatz) hiš. at. 170. NAROD »i »> »i Oznanila: Za navadno tritnprm vrsto Ha pl«t"ui>' ii kr. i'v. b;' tisku Ikrat, 'Jlcrnt, .TkrHt. vero piimenke se plačujejo po prostora. Za VMtk tisti; j») plavuti kolek (Itenpon) t h 80 kr. Eokopisi se ne vračajo, dopisi naj se blagovoljno franknjejo. jftnz&irjciije Srbije. Za nas Slovence, kot v boji proti pomemčovanju obruen del velike jugoslavenske rodovino, velike je važnosti časi ter časi pogledati , kako si naši bratje tu doli dom grade, kako stavijo trdnjavo, na ktero so bo-demo opirali tudi mi. V tem pogledu smo vršili v tem listu po mogočesti svojo dolžnost, poleg domače borbe vedno 8premljevaje dela bratov Hrvatov in pozorno glodnje preko meje, kjer se organizuje Srbstvo. A o poslednjem je bilo malo prilike govoriti. Vezi, ktere smo doz.laj imeli z nižjim jugom , bile so preohlapne, dostikrat in marsikaj nam oddaljenim opazovalcem ni bilo umljivo in jasno dovolj ; dostikrat smo glase čuli, ki niso bili veseli za slavonskega domoljuba. In zlasti iz Srbijo ni bilo zadnji čas dosti veselega čuti. Zunaj Srbije izhajajoči srbski listi so o vladarstvu Ristie-Blaznovue, ki ima namestu premladega kneza Milana krmilo v rokah, nepovoljno poročali. V Srbiji sami smo videli, da izhajajo samo vinilni listi, da vlada tam za časopise — cenzura, ktere ni žo v nobeni evropski državi. Culi smo iz teh listov komplimente Magjarom, in čudili smo se. Culi smo , da so razmere med junaško, za srbsko svobodo toliko zaslužno črno-goro in Srbijo jako premalo prijateljske. Čuli snio na dalje, da se Srbiju Rusiji nasproti jako nezahvalno vede. Zarad vseb teb, zares neveselih stvari smo tudi verovali nekoliko onim, ki so odločno proti temu vladarstvu pisali in mu rekli, da ni pravo-srbsko, ne pravo narodno. Zato tudi nismo mnogo stavili na one napredke, na pr. nove ustavne pravice, odpravljenje cenzure, itd. — o kterih so nam vladne srbsko novine vedelo poročati. Po pravici reči: način kako 96 je vlada podvizala te „reforme," te svoje „liberalne" ustanovo po svojem plačanem „pi essburoau-u" med evropski svet raznesli, nam je samo bojazen delal, da tu nima zrna, nego da je samo bahauje , kakor so so tudi Francozje ob Napoleonu le bahali, pa v notranjem že ognjiti bili. Zdelo se nam jo, da so bočo Srbija s svojo „ustavo", s svojo „tiskovno svobodo" (ktera je samo na papirji) — samo pred diplomacijo pokazati: „glojte ino, in mojo novo obleko, jaz sem tudi taka kot vi." V tem nodob-rem sodu nas je potrjevalo i to, da smo videli, <>o »f nič ne godi, kar bi važno srbsko vprašanje ditije prineslo. V zadnjom času pak jo vosel korak zaznamovati, tako, da rečemo, da jo več ko mogoče, da so so oni motili, kteri so vladarjem srbskim gol egoizem in ne-marljivost očitali, časniki poročajo in srbski vladni „Vidov dam" nam sam potrjuje, da jo srbski zastopnik v Carigradu izročil momorandum o p r i z o d i n j e-n j i H o s u o s Srbijo. „Vidov dan" kot glas srbske vlado nneukrat možato stopi na nogo in piše: „Iločemo, tla povemo pred licom Evrope vso istino; da je bosansko vprašanje začetek za bodočnost Srbije, za bodočnost srbskega naroda život no vprašan j|e.* In na koncu svojega čla ka, v kterem dokazuje neogibno potrebo tega zedinjenja ter upanje izreka, da bodo Turška toliko razumna in pravičua (?) Bosim odstopiti, pile: „ Vprašanje o celokupnosti s r b-s k i lt dežel na balkanskem poluotoku je za srbski narod vprašanje življenja , za iztok vprašanjo svobodo, za iztočno državo (Turško) vprašanje obstanka. To vprašanje bo mora rešiti, in to precej, a z božjo pomočjo so tudi bode rešilo!" To je odločno govorjeno in jasno, kakor že dolgo nismo bili vajeni v srbskih vladnih listih čitati. Tu so ne more nazaj. Nego ako porta z lepo ne da „prvega kosa" (kakor „Vidov dan." pravi), pride lehko na na-gloma do boj r. Zdi se tedaj, da imajo srbski državniki pogum in da zaupajo v svojo veliko narodno vojsko, no da bi se dali od ronogopisnega brbljnča Beusta motiti, ki jo on dan jim zažugal bil, da hoče z vso silo naše monarhijo Turčijo varovati. Ako pride do dela, bodo pač njegovo žuga nje, za ktero so šo dozdaj ni živ krst v Evropi zmenil, moralo v njegovem „rotbuchu" ostati na smešen spomin. Tudi Magjari menda nimajo prav poguma svoje turške brate štititi, ker minister-ki organ „Pester Lloyd" ne gro daljo nego do nokovega „zgodovinskega" dokazovanja, da se Bosna in Hercegovina ne bi dale s Srbijo zediniti, da niso nikdar stalno zedinjenc bilo ffd.^kj^jo še več magjarskib želja, po pravilu vsacega egoističnoga politikarja, ki svojo nasprotnike doli, da bi jim gospodoval, ali če niso doljeni, si vsaj želi, da bi bili in to svojo željo naposled sam za istino jemlje. Sicer pa končuje, da se Avstrija in Ogerska nima vzroka vtikati v poslove turških Slaonov. To je zanimljivo, ker v tem Andrassijev list domentira Beusta in dozdanje govore Magjarov. bližnji čas nam bode pokazal, kako so bode to vprašanjo razvilo. Vsakako je že to v;./no, daje s tem prišlo edinstvo balkanskega jugoslova tstva odločno na dnevni red. Imelo bodo svoj tek, iti tako gotovo do zmage prišlo, kakor jo zmagala enaka ideja narodnega zedinjenja v Italiji in na Nemškem. Mi Slovenci, vedoč da nam lo od močnih bratov mora priti frišen, močan duh in okrepiti nns, da vztrajamo, da so ubranimo, dokler nam ni mogočo v njih kolo Btopiti: mi želimo Srbom najbolji vspeh in upamo, da bode kmalu dosežen. Novo minislorslvo v fiiiaiiem*iii odboru. Finančni odbor državnega zbora jo sklenil, da naj se da novemu ministerstvu samo za mesec marc šo pravica pobirati davke in jih trošiti po lanski finančni postavi. Ustavoverna odborova večina je hotela pri tej priliki kaj več izvedeti o namenih novo vlado in Herbst jo jo začel prav ostro katehizirati. Herbst vpraša ministre : 1. Kdaj bode moglo ministerstvo državnemu zboru izročiti predloge, o kterih je vlada po svojih dosedanjih izjavah popolnem složna?—2. Kaj misli vlada glede razširjanja deželno avtonomijo in vpeljanja direktnih volitev. 8. Ali hoče vlada državnemu zboru pred- Razgovori. II. Zdaj no mislimo niti ne utegnemo obširno govoriti, kako vsako posebo naših slavonskih narečij lika in izobražuje svojo besedo; nočemo pripovedovati, da nemščina celo Kusom v pisanji sili č".Bi do grla, niti ne, da je denašuja češčina, slasti po novinah, — druge knjige nahajamo res bolje pisane — mnogo slahejša, mnogo menj čista, monj slavonska od spisov tega naroda v poprejšnjej dobi, a če jih zaradi tega kdo pokara, da vedno odgovarjajo: mi svoj jezik moderni-sujetno; ne bodemo tožili, da mej Srbi, ako tudi jim je živol slavni Vuk, najdoš malo odličnih peres, ktera bi znala pisati, kakor je v'uk pisal : ostanimo rajši doma na slovenski zemlji; saj imamo tukaj dovolj grajati in tožiti. Najprvo se nam zdi, ob kratkom izpiegovoriti o novinah, ktere so narodom zdaj po vseh deželah kulturnega sveta že tako živa potreba, da so jih začeli imenovati vsakdanjo duševno hrano. In kdo bi mogel ali hotel kolikaj dvomiti, da novino ros mnogo koristijo? Kdo bi mogel tajiti, da ima toliko ljudi nižjo izobraženosti vse svojo znanje samo iz u j i h ? Da noviue torej narodom pospešujejo duševni razvoj, to so no da izpodbijati, a šo menj izpodbiti. Vendar je razloček tudi tukaj. Keklo so jo, ako hočemo zvedeti, na ktero stopinjo omiko se je postavil kak narod, da ni treba nič druzega nego samo vprašati, kolika mila na leto se proda, njegovim otrokom. Ne ometamo resnico teh bo-sed ; a še drug pripomoček nam je znan : primi kacega naroda novine v roko, in mahoma razvidiš, kakšni so možje, kteri jih pišejo, torej „zvonce nosijo", ter kakšna je „čreda", ki jih čita ir. torej za temi „zvon-cenoflci" hodi. Narodom, kar jih je že na visoki stopinji omiko, ue smejo novine stati nikoli pod to omiko, niti no, kar so tiče vednosti in človeško olikanosti sploh, niti ne v jezikovi dovršenosti, čo se torej dognano izobraženih rodov novinarji zmirom drže višino, ktero smo zaznamovali, vendar so nikakor do to stopinje priti ne zdi treba časopisom tistih ljudstev, kterim kultura potrebuje še mnogo let, preduo vrha dospejo, kakoršno vrste smo tudi mi Slovenci. Mnogo tor na razne strani bi so o tem dalo govoriti ; vendar so denes mislimo držati samo jezika in pisave, torej glavnega novinarskega orodja. Kakor mej izobraženimi narodi novine prostemu ljudstvu jezik samo bogate in pleuie-nitijo, tako ga v izobraženosti zaostalim res č»si tudi bogate, oolo blažijo, a poleg tega vmes grdo kvarijo i" skrunijo. Vemo, da novinar no utegne dolgo pretehto- vati; kako bi to ali to povodni, ker njemu je misel prva in glavna stvar, posebno v naglici, ktera ga malo na vedno priganja. Ce torej nima svoji misli primerne, ustrezajoče besede, čuti se v novolji, in zategadelj se često zgodi, zlasti pri nas, da zapiše, kakor mu samo uide, iz tužnega peresa, posebno kader v proklotih slovarjih ne zaleže iskano pomoči. Kdor ni k novinara za brašno prinesel trdnega jezikovega znanja, v zadregi jamo po vseh kotih svoje glave pometati, kako bi to ali to rekel, a če poleg vsega truda no izmete nič, za-miži ter sam skrotoviči besedo, kakor jo more. O tacih prilikah se naš jezik bogati s klasičnimi izrodki in izmenami, neznanimi prostemu ljudstvu, nemogočimi po jezikoslovnih zakonih. Pisatelj se na pr. spominja, da 8trassenpflaster (?) znači tlak, in ker v tem hipu krvavo potrehujo besedo pHasteru (verhum), hitro si jo ustvari : 11 a t i n i t i! Tega se nismo sami izmislili, to smo res čitali. A dovolj bodi rečen >. da tisto vrste pisatelji, ki so vsaj trudijo in bi radi prav povedali, ako bi mogli, So niso najslabojši, kor n a jprvo! nejša pravila jezikova za silo časi vendar znajo. — Se slabejše imamo, celo take. da se jim o slovnici uiti ne sanja, in torej pišo: „odbralši, za vrntami itd." Vendar nam je vso to potrpeti in trobiti v rog občega mnenja, da to so možje, na ktero utegne biti narod ponosen ! To junake posebno vroč pot obliva, kaedr jim jo treba kaj 81 ložiti od prejšnje vlade sprejete osnove postav, kifbi vrejale razmerje mej državo in cerkvijo? —Hohenvvart se jo skAzal dobrega dialektikArja, ki nikdar ne pride v zadrego, ako hoče mnogo govoriti, a nič povedati, moža, ki svoje nasprotnike pozna, in jih pohija z njih lastnim orožjem. Glede 1. vprašanje pravi Hohenwart, da nikakor ne more povedati , kdaj bode vlada mogla svojo predloge izdelati. O .principih" so ministri složni, in se predlogi res že tudi izdelujejo, a v posameznostih je treba previdnosti, da se ne napravi kaka pomota. K 2. vprašanju odgovarja ministarski predsednik, da poslanska zbornica tudi prejšnjo vlado ni podpirala, dasiravno jo slednja direktne volitvo naravnost bila postavila v svoj program: torej je tudi tukaj treba rosnega preudarka. Glede 3. uprašanja trdi Hohenwart, da so predlogi žo pripravljeni, n ne dodelani in da se o njih še ni sklepalo v ruinisterskeui zboru. Ne da se torej čisto nič povedati, kdaj bodo gotovi, ker je mogoče, da se marsikaj spremeni. Herbst je čutil zaničevanje, ki tiči v tacom odgovoru, in si skuša pomagati, a znstonj. Herbst pravi, da no moro razumeti, kako je moglo poprej misterstvo oklicnti, da je glede volilne reforme že vse skleneno, zdaj pa ui od vlade nič izvoditi ; Hohenwart se Odreže, da je vlada o principu do vseh posameznosti že enih misli, a da treba dobro premisliti izvršujoča določila, da ne bi princip pri izvrševanji škode trpel. Zyblikiewiez pri tej priliki naznanja, da so Galicija upira direktnim volitvam. Kuranda in zopet Herbst še no moreta umeti, zakaj so vlada šo premišlja o tako nujnom vprašanji. Hohcnvvart je tu HerbBta skoraj popolnem pobil, odgovarjajo, da so ministerstvo, v kterem je Herbst sedel, tudi ni moglo odločiti v zadevah direktnih volitev, tako tudi državni zbor ne, in da se nikakor ne more tirjati, da bi bilo že vse moglo odločiti ministerstvo, ki komaj 14 dni svoje službe opravlja. Tako so se naprej pričkali. Finančni minister je razložil, da je vlada samo zato tirjala dvamesečuo podaljšanje finančne postave, ker po jo bilo isto tudi dovolilo prejšnji vladi, da sicer ni bistvenega razločka med eno- in dvamesečnim podaljšanjem, a da bi krajša doba vendar le motila administracijo. Herbst se še enkrat čuti prisiljenega spregovoriti in pravi, da bi bilo dvamesečno podaljšanjo zaupnica vladi, da pa on zaupnice no more dajati, na kar mu zopet Hohenwart prav zaničljivo odgovori, da vlada dvamesečnega podaljšanja ne smatrava kot zaupnico, nego da je to tirjala samo iz poslovnih razlogov. Ustavoverneži so videli, da so v Hohenv/artu našli moža, ki so ne da tako s praznimi frazami v kozji rog ugnati, obesili so šobe in sklenili, da so naj da dovoljenje po lanski finančni postavi davke pobirati le «a mesec marc. Ta odborov sklep bode v zboru gotovo obveljal. Vlada se jo imela tu priliko prepričati, kaj ima od ustavovernežev pričakovati, in slednji — kaj oni od vlade. Za kaj naj skrbi naša vlada v zadevah slovenskih ljudskih šol. *) Is Gorenjskega januarja meseca [Izv. dop.] Govori se nekaj časa sem že, da jo vlada postala v šolskih rečeh našemu narodu pravičnejša. Ne da se res tajiti, da se jo naše šolstvo v ravno minulem času nekoliko na boljšo obrnilo v narodnem oziru. **) Vendar pa še vedno kažejo nektera vladina dejanja, da naj bi še dalje našo šolstvo bilo na prid nemški kulturi, namreč za izobraževanje in razširjevanje nemškega jezika med slovenskim ljudstvom. Te namore naše šolsko vlado dunajske nam spričujo pridno izdavanjo nemških slovnic za slovenske ljudske šole. Ni davno namreč, od kar so v založbi šolskih kujig v Beču prišle na svitlo: „Perva", „Druga" in „Tretja" nemška slovnica za slovenske ljudske šolo. Iz tega bo vidi, kako je vlada skrbna za slovenske ljudske šolo, toda ne v našem (narodnem) smislu, ampak v smislu in po volji naših nasprotnikov, nemškutarjev, kterim je edina naloga naših šol, podučevanje nemškega jezika. Ne moremo sicer reči, da ni tudi posamnim iz slovenskega ljudstva sem ter tje znanje tega jezika koristno, in da so po priznanji šolnikov na svitlo prišle knjigo slabe; toda na ravnost povemo, da je nam vlada z izdavanjem treh knjig za nemški jezik v ljudskih šolah kaj malo ustregla. Za to učilnice bi zadostila lo ena sama nemška slovnica in še to bi le toliko časa v teh šolah rabili, dokler so slovenščina v srednjo šolo no vpelje kot učni jezik, Slovenci bi bili vladi gotovo hvnležnejši, ako bi bila ona s temi stroški, ki jih je imela za te knjige, postregla nam z drugimi slovenskimi bukvami, kterih za naše niže in više šole tako zelo potrebujemo in kterih nikakor na dan spraviti ne moromo. Omenjene nemške gramatike so namenjene ljudski šoli. Ali te obsegajo toliko tvarine, da bode učen« c ves čas svojega šolanja v 4razredni ljudski šoli samo za učenje nem ščino potreboval, ako bodo hotel vso hrano tujo, ki se mu tle ponuja, do dobrega predavili. Za materini jozik in za druge koristno nauke mu potem ne ostaja nič. Pri nas so šo res žalostno in zamotano razmere; na eni strani vzhaja solnce, obetajoče boljšo piihodnosti, a na drugi strani se prikazujejo zopet temni oblaki, ki pa niso polni dobrega, krepČulnoga dežka, marveč hranijo v sebi škodujoče točo. — *) Članek, So pred Hedanjim ministeratvom piBan, bi utegnil zlasti zdaj biti na svojem mostu. Vredn. **) Mogoče, da ho je zboljsalo na Kranjskem — na slovenskem Štirakem gotovo ne. Vredn. Dopisi. Is Ljubljane 22. feb. [Izv. dop.] Včeraj je odzvonilo mnogo čislanemu in priljubljenemu gospodu Pu^tu. Pogreb jo bil jako slovesen in brezštevilni pogrebci bo šo denes polni istinite mačk i no žalosti. Pripravljalo se je pa za pogreb na vse strani, zlasti bi bil pa korso imel biti jako sijajen, kajti Škrbasta Laibaclierica je trdila črno na belo, ka Be udeleže „alle Equipagenbesitzer." Ali jo res tako malo ljudi v Ljubljani, ki imajo konje in kočije, ali pa jo časnik tako slabo poduČon, resnica je vsakako, da so letošnjega „korso" nihče udeležil ni. Som pa tjo so si ljudjo pratili suknje z raočnatimi zealki, kterim se pravi ta dan ..bonboni" in vsega vkup se je menda drvilo 4 kočij okoli Zvezde. Kar se nam popiddno ni privoščilo, dobili smo v obilni meri na večer pri „Sokolovi" maškerndi v čitalnici. Na lično izdelanih vstopnicah nas vabi milo obličje našega Dežmana k veselici „Slavn, norci, bodimo voseli ! Jutri operite so v pepeli!" Slišali smo, da jo bilo gospodu Dožmanu jako nevšeč, da se jo celo jezil, da figurira v norčevi obleki na vstopnicah, pa naj se potolaži, nikdar še ni bilo tako hrepenenje po njem, kakor včeraj, vsakdo si ga je nabodel, no izvzeinši gospoda policijskega svetovalca Ahčina niti g. Dreohrja. Po okusno okinčnnih stopnicah, pred kterimi jo bila na človeško truplo nasajena vdovska glava za vratarja, se jo prišlo v za tako zabavo dostojno kinčano dvorano čitalnično, kjer jo že ob 7. zvečer vse mrgolelo zanimivo oblečenih, več ali manj šegavih, sploh pa plesa in radosti željnih obiskovalcev. V kratkem so bili vsi prostori napolnjeni in štelo so je nad 400 oseb, med njimi pa gotovo vsaj 300 maskiranih in kostumirauih. Obleko bo bile elegantne in dragocene, raznovrstnost velika, zabava splošna. Lepše maškerado baje šo ni imela bela Ljubljana. Da no govorimo o navadnih prikaznih tacih plesov, omenjamo le, da jo nastopil med jako živahnimi in lepo plesanimi plesi celi pruski „Generalštab". Olle Willem v eni roki brovir, v drugi pa sklenico s žganjem, na strani trilasni Bismnrk, za njima pa oba kaj lino opravljena princa in obilno spremljevalcev, vmes zastopniki „feuorscheu", z vsemi simboli svojega poslovanja, namreč, prepasani klobasicami in drdrajo na-motež voziček s sodčekom piva, hrvatski godci z gaj-dami, Valenštajnov ostrog broječ nad 30 oseh, gibčni in živahni harlekini, dimnikar s strguljo, opica, i. t. d. Posobno lope maske so bilo Ingomar, sin divjine, rimski vojak, več a la rococco oblečenih, najbolj razgovorna in zabavna pa segava prodajalka šopkov. Ob desetih je bil veliki obhod, kteri je s tem končal, da je Va-lenštajn s svojimi ljudmi spodil kraljevega hinavca iz preložili iz nemščine. Vroč pot jih obliva? To ni bila prava beseda. Genijalen človek si zna povsod pomagati, ker Bicer bi no bil genijalen, a šo posebno, kader prelaga iz nemškega jezika, po kterem edinem so je misliti navadil. Ako ima torej pred saboj nemške besedo: „der Laibacher Magistrat erg elit sicb in Beschliis-sen", brzo je gotov in zapiše: ljubljanski magistrat se sprehaja o sklepih visoke politike." Tudi to je bilo res čitati, celo dvakrat v slovenskih novinah razglašeno staroslavuotti, in sicer žo letos. Tako se v jozik zakote konstrukcije, ki človeku lase po konci dvigajo, zakote so beBede barbarskih lic, ki imajo časi pol obleke slavenske, pol tuje, kakor so nekdaj imeli zaprti hudodelci, n. pr. urad n i j a , sod n i j a , last n i j a , preku c i j a , zaumen (bogriff), zavarovanje, odškodovanje" itd. itd. Kajti ktera stvar je lažja na zemlji nego besede kovati ? In kdo mej Slovenci tega ne umeje ? če se ni učil nobeno drugo stvari, besedo kovati vendar zna, ker tega so ni treba učiti, kakor trdi obče mnenje slovensko, in kar trdi obče mnenje, to je menda vsaj res I Vox populi vox dei. Koliko jezikoslovnih strahov je zvaril žo prvi slovenski ničovedec, pater Marko, in koliko za njim pokojni Medved, ki je „stani bede in uno" iz lebe izmotal, ako je bilo treba, dve sto slovenskih besed ! In teh dveh mož popake so širijo še zdaj po naših slovarjih, kteri imajo baš tega malo vero, ker se nikoli j drugi jo v njih izmišljeno, radi mej učenim svetom tako no more za trdno vedeti, kaj je ros. Nekoliko teh pokvar je po knjigah in novinah zalezlo celo v narod, kteri jih zdaj tu ter tam vsaj že umejo, ako jih sam ne rabi ; nekoliko jih je prešlo v druga slavenska narečja, posebno mej Hrvate. Za izgled povodimo samo tri, vse Markove. Slavni Marko je slišal, da se L i 1 i e n b e r g po slovenski imenuje : I i brska, I i brska, limbrška, limbarska gora, kar je vso pokvarjeno iz nemške besede, ter naglo jo sodil: če so Lilionberg imenujo limbarska gora, torej se L i 1 i o po slovenski imenuje : I i m bar! 'EvQ(txa! Iu to besedo ima tudi v slovnrii, od koder jo prišla po cerkvi, po molitvenih knjigah ter po novinah mej kmete in celo v Ilijado, kjer se boginja Hera imenuje limbaroramna, die hliennimige (Voss), po grški XtvxoiXttGnt prišla politika oportuni tete ! Slovenski narod no moro več priti mnogokrat v tako položaje, sicer pride sam na kant in boben. Dnnajska „Zukunft" vabi vso državopravno pozicijo, nuj bi se sešla na Dunaji k dogovorom, kaj joj jo storiti. Oportunski list sam pravi, da trenotek jako važen in da zdaj ni ničesar več zgubljati, češ da treba vse federalistične zlasti narodno elemente brez odlašanja zbrati k kompaktnemu sode lovanju, ako nočejo, da bi zdajšnjo spremembo ne o-stalo brez koristi. Tudi nam se hočo dozdevati — io to žo davno — da je troba delati, a no samo oportu-niteto pridigovati in so uklanjati motljivim vetričem. Nomške dunajske r.ovino so še vedno polne žolča in pišejo v necom tolovajskem stilu, kakoršon jo il pri vseh napakah teh listov do /daj vendar v Avstriji noslišan — izven Zagreba. Češki listi hote zmerom man vedeti in slišati ministerskem programu, češki narod o državnem zboru noče nič čuti in so no bo nikd r podal na politično pot, na ktero ga ministerstvo vabi. Niti tega bi no hoteli čehi storiti, da bi v deželnem zboru sesta-ili tirjatve češkega državnega prava in potem to delo izročili državnemu zboru, kajti s tem korakom bi so Čehi na en mahljaj odpovedali vsej politični samostojnosti, in ko bi državni zbor Čehom tudi vso dovolil, no sprejeli bi tudi tega no, ker bi p tojnost dobili iz milosti, a no vsled Poljski poslanci do zdaj v novo ministerstvo, kar vzbuja jezo Ni pet svetujejo Galicijo čem preje tem cislajtansko zveze. Nemški cesar jo z lastnoročnim pismom naznanil avstrijskomu, da si jo prisvojil pridevek nemškega cesarja, Vilhelmov poslanec je bil nn Dunaji jako pri-izno sprejet in zdaj se bore, da bode na s cosnr lastnoročno odgovarjal in da jo njegovo pismo že v Berolinu napovedano. Na Francoz k cm zdaj v najvećem redu teko dogovori o pogojih prihodnjega mira. Začasno pomirjo je podaljšano do 26 t. m. o polnoči. Po versailleskih tologramih jo pomirjo v glavnih točkah toliko kakor dogovorjeno; tako sta so tudi Bismark in Tliiers dogovorila, da bodo Prusi slovesno marširali v Pariz , kar so bo bržkone že prihodnjo nedeljo zgodilo. O pogojih samih so zdaj šo V6e lo ugihlje , celo odborom francoskega zastopništva so do zdaj šo niso naznanili. Londonska konferencija je slu/heno svojo zborovanje za toliko časa ustavila , dokler ne pošlje novo ustanovljena francoska vlada svojega zastopnika" Mad tem se vendar posamezni zastopniki bolj zasebno dogovarjajo. o to ni svojo samo« vojega prava, dhorih podpirajo mcev, ki zdaj so-bolj" izpustiti iz Kaznp stvari. tesor Sohmidt v Colji. * (Imenovanj e.) na nemški gimnaziji Nekdanji ogetski, zdaj pro-v Bcruu dr. Filip Ambrož jo imenovan za profesorja na c. kr. gimnaziji Mi smo o novom profesorji celjskem pozvedali, a do zdaj nič zvedeli — dokaz, da mod Slovenci nima imena in znanja — in to jo pomenljivo dovolj za načela sedanjega ministerstva nauki. * (Petnajsta slovenska predstava) dram. društva v gledališči bo v nedeljo 2G. februarja. Igrala se bede nova veseloigra „Telegram" in resna spevoigra „Pred lovsko hišo" poleg češkega poslovenjena, v kteri ima posebno moški pevski /.bor hvaležno in lepo nalogo. Med obema igrama bodo šo kaka krajša vlogi, * (Izpred s o d n i j e.) To dni so jo pri c. kr. okrožni sodiiiji v Colji pod predsedstvom g. Pesariča konečno obravnavalo proti kmetskomu sinu Francu Kaspretu i/Lcsična, okraja kozijanskega, ki jo bil tožen, da jo IG. avgusta preteklega leta tthil svojega lastnega očeta. Obtoženec je bil zločina moritvo nekrivega spoznan, pač pa obsojen zarad zločina ubojstva v težko lSletno ječo; namesto železa bi se m«.ral obsojeni vsak mesec enkrat postiti in zapreti v temno sobico. Ob!o-ženec so jo pritožil proti vsej razsodbi. Zagovarjal ga jo odvetnik g. dr. Šurbi. * (Kažipot po L j u b 1 j a n i.) Kakor čujemo iz gotovega vira, pripravlja so pod tem naslovom za Liiek mala knjižica, v kterej bodo imenovani vsi n a- rodni trgovci, krčnaarji, kavaroarji, obrtniki, rokodelci itd. Ta knjižica bo ustrezala davni potrebi, v-nldo, kdor obišče Ljubljano, jo do sedaj pogreša in kupuje masikaj pri kakem zagriznenein nemčurji. Tuko pa se bo naroda denar vodil zopet v narodne kiege let dokazalo, da kolikor toliko tudi kapitala imamo. P (Ženska p o b o ž n o s t v Ameriki/) Ameriški list „N. Y. Handtlszeitg." pite: BI>a naše lepe bralke v Evropi zvedo, kako pubo2ue to nj h sestrice v severni Ameriki, jim moramo povedati, da v St Louis-u je na cerkvenih vratih bab I ta-lo napis : Gospe in gospice se uljudno prosijo, da bi med pridigo — orehov ne trle!" — Mi sicer vemo, da Evine hčerke v Evropi cerkev tudi rade za kak — rende/.-vous po rabijo, ali tako 1 rezbožne pa vendar še niso, da bi : orehi častitega pridigarja motde. P. (N a Pariz) so Trusi ;> tedne z največimi kanonami streljali in vendar ne take nesreče napravili, kakor se je v začetku mislilo. Ubili so namreč samo 107, in ranili 6arao 276 privatnih ljudi. + (Nov namestnik za Trst in Primorje) je zdaj imenovan, in sicer je na to jako važno mesto poklican sekcijski predstojnik ▼ kupčijskera minister-stvu g. Sisinio baron Pretis-Cagnodo. Nočemo še za denes izrekati nobene sodbe o tej volitvi, toda dozdevati se nam hoče, da Slovenci nimajo ravno velikih razlogov novemu ministerstvu hvalo dajati zarad novega tržaškega namestnika. Ex uno discite omnes! X_^-T („Soča") bo imela prihodnji četrtek 23. dne t. m. pri „zlati zvezdi" občni zbor. Program bi bil dovolj zanimiv, ako ne bi prišle nektere točke tako pozno. Na dnevni red so djane te-le stvari: „Ljubljanski program"; izjava o pojasnilnem pismu laških deželnih poslancev; ustanovljenje časnika ; volitev enega odbornika. * (G. Scbonvvetter) je neki od c. kr. namestili je v Gradcu dobil poduk, da celjski glavar krivo tolmači narodno ravnopravnost, ako misli, da smo na slovensko vloge nemški odgovarjati G. Schbnvvetterju se je zaukazalo, da mora on kot okrajni glavar na sm-venske vloge slovenski odgovarjati in da če hoće za svojo osebo imeti kaj ravnopravnosti, da naj si je iiče izveuuradno in no na škodo slovenskemu ljudstvu in obstoječim postavam. Glasovi izmed občinstva. (Za zadržaj iu obliko tega predela ne prejemamo nobene odgovornosti.) Is ajdovskega okraja, 9. svečana. Naš občespoštovani in celemu okraju jako priljubljeni gospod Anton Rebek, dosedanji kontrolor c. k. ajdovske davkarije je v tugo vsili okrajčanov v istrski Novigrad prestavljen. S potrtim srcem obžaluJMiio izgubo vrlega moža. Njegove lepe lastnosti, ktere smo pri njegovih prednikih z.elo pogrešali, nam bodo dolgo dolgo v spominu, kajti njegova priljudnost, pravičnost, odkritosrčnost so nam značile moža, kteremu nepokvarjeno srce v prsih bije. Kar se pa narodnosti tiče, moram javno izreci, da je on prvi ajdovsko davkarije, kteri ni maral za postavo le na papirji, kakor se, žali bog ! drugod godi, ampak v dejanji, namreč slovensko uradovanje in dopisovanje mu je bila s^eta reč. Novigradčanje ! sprejmite z radostjo vrlega muža med se, kakor ga mi z žalostjo izgubimo, dokler ga nam vlada o priložnosti spet ne povrne! Okrajčan. Služba podučitelja 'se stanovitno oddaja za ljudsko šolo na Vranskem z letnim dohodkom od 300 gld. Naj se za to službo prosila s potrebnimi prilogami in z dokazom da proailec slovenski zna, najdalje do 18. matca 1871 krajnerau šolskemu svetu na Vranskem pošljejo. Ort okrajnega šolskega sveta (O D8 Vranskem, 4. f burnija 1871. Predsednik: Schdnwetter< m. p. —■ Prosimo pozor! Ze mnogo let skušen najboljši pripomoček za kašelj, hripavost in suha usta pri govorjenji, jo gumi s sladkorjem. Iz tega narejenp gumi-bon-bone, škatljico za 20 kr. prodaja (5) F. Kolletiii"' v Mariboru, T. Rochel & Comp. v Gradcu. Narodnogospodarski duh rasa pozdravlja kuprijsko hišo TRAUGOTT-A FEITEL-A * na I>unaji, verlangerte Kiintucrslr.isse 57. Karntncrring Nr. 2. "1 3^ bron s a izdelana garnitura rs piane ; s cizelirauimi iu pozlačenimi robovi Posebno priporočljiva je ta iz najboljega masivnega dunajskega mize, vsled risov sestavljena iz 10 kosov, samo za tri f. ; francoska garnitura f. i f. 12 j posamezni koBi po 20 kr. do f. 1. Najlepše stvari iz litega bronsa: Par miznih svečnikov kr. so, f. l.so, i.so, 2, 2.50. 8; detto dvoročen par f. 8.50, 4. Ročni svečniki 20, 3f, 45, 50, 60 kr., detto z netiloin 30 kr. ; pepelnik v mnogih licih 20, 30, 40, 50 kr. Držaj za ure 80, 55, C5, 80 kr. Držaj za cigare z netilom f. 1, 1.50. — 1 hranilnica 25, 30 kr.: detto velika 90 kr., 1 gorkomer za sobe 80 kr., f. 1.20, IGO. Teža za pisma v figurah in živalih 86, 50 kr„ f. I. Peresni ročnik 25, 50, G0 kr., f. 1. Tintuik 35, 45, 80, 90 kr. detto velik s peresnim rožnikom f. 1.60, 2. 30 kr. kine&ko-srcbrna žličica, garantirana. 60 kr. kineško-srebrna žlica, garant. 90 kr. kiueiko - srebrne vilice iu nož, angleška klinja. f. 8. album z muzike, igra 2 igri. 10 kr. lakiran pas. 35 kr. usniat paH, močan. 3 kr. praktična mašina za vtikanje uiti. 10 kr. pletna korbica iz srebr. urata. 8 kr. igra otročjih kvart. 20 kr. pakfonasta žlica. 10 kr. pakfonasta žličica. 80 kr. pakfonasta velika žlica za juho. 40 kr. pakfonasta velika žlica za mleko. 40 kr. pakfonast razsipavec za poper. 60 kr. pakfonast razsipavec za sladkor, f. 1.20 čedna pisna mapa. f. 1.90 taka z pisnim orodjem. 5 kr. ducent peresnih ročnikov. 10 kr. glavni urni ključ za vsako uro. G0 kr. polna toaletna kaseta, veča f. 1, 1.50. f. 1.80 šah 9 kostenimi figurami. 15 kr. rešta sekanih koravd, pravih. f. 1 lepa zapirljiva šatula za rokovice in šiv, iz palisandra. Ifi kr. par mansetnih gumb novozlatih. BO kr. cela garnitura šmizetnih iu mansetnih gumb, novozlatih. HO kr. pozlačena napestnica, eleg. f. 1, 1.50. 4"> kr. pozlačena broša za fotografijo. BO kr. iz granata broša in uhani. 10 kr. elegantna igla zn gosposke za-vratnike, mijfineje kr. 25, 80. 36 kr. pušpanove vilice in žlica za salato. 10 kr. gosposk znvratnik v barvah. f. 2.50 punca, ki kriči papa in mama, veča 3 i. 10 kr. 100 pravih angleških šivanjk. 10 kr. karton iglic za pletenje. 40 kr. gosposka veriga novozlatu. 80 kr. nežno pozlačen medalijon za fotografije. 5 kr. dekliški lovec, velika burka. 5 kr. listnica, veča kr. 8, 10, ;10 kr. pozlačen bronaast rob, zlat obrazek : listnica z olovko, ele- f;antna juftovina. ipuer-service za G oseb. 10 kr. kaledar za na steno. 8 kr. centimeter. 2 kr. knjižica papirja za imodkti. 4 kr. strgulja za jezik. 8 kr. pila za nohte, jeklena. 10 kr. verižica za škarje. 85 kr. kleščice za orehe. 8 kr. pošet. 10 kr. škatlica jeklenih peres. 25 kr. ročni svečnik, masivna bronsa. 20 kr. nožni hruz iz poroznega oglja. 15 kr. električen brisač za lampe, prav praktičen. Iu kr. lina škarje za šlinganje. 00 kr. čeden UEtnjat ettui , za iivanje napolnjen. 90 kr. risavno orodje, veče f, 1.20, 1.50, 2. 45 kr. pozlačena šivnablazinaprivrtljiva. G0 kr. usnjata gosposka torbica , veča kr. 70, 90, f. 1.20. 85 kr. globus za učence s podnožjem. 40 kr. uovozlata broša in uhani! ! 50 kr. morsko-penasta cev s fotografijo 5 kr. angle.šk ščipavec za cigare. f. 1. nož, G klinj želvedinoplatičen. 50 kr. imgležkajuftinska niosnjica usnje- podšita. 35 kr. otročja ura z bilotn. 50 kr. jako zanimiva družbinska igra veča in zanimivejša kr. 60, 80, f. 1—4. 8 kr. lep karton pečatnega vozka. f. 1.20 prava morskopenasta pipa z jantarjevo cevjo, turška. 3 kr. kos gliseriuskega mjila. 8 kr. nijilo v obliki sadja, vsakojako , brezkve, jabelka, kumare itd. 50 kr. mjilo v obliki cadja v elegantnih korbieih, veče sorte 90 f. 1, 1.20. f. &, Anglež na samokotu, isto z uro. 20 kr. lepo pisana kositarjeva skude- lica, veče po kr. 80, 40, 50. 80 kr. lepo toalneto zrcalo s zapirlji-vo miznico. f. 2. isto napolnjeno z mjilom in vonjavo. 8 kr. fino jeklena veriga za ure. 15 kr. fina jeklena verižica. 35 kr. fina verižica z jeklenimi koral-dami. 65 kr. 100 angleških pismenih papirjev s gumiranimi ovitki. 8 kr. fino zobna pasta. 10 kr. fino zobna krtača. 8 kr. ostrivec za olovke. 10 kr. angležke škarje, veče 18, 20 kr. 3 kr. zapetnik za rokovice. 4 kr. novozlata gumba za bele za- vratkiuke. HO kr. žalostinBk kinč. 5 kr. krasen umeten ogenj v sobi, veči 10, 15 kr. 30 kr. čarobna iglena škatlica, z iglami napolnjena. > 35 kr. burkast prstan škropnik. 20 kr. fino svilnat gosposk zavratnik, najiineji 30, 40 kr. 25 kr. Wertheimova hranilnica. 4 kr. lepo rezijnn okvir za fotografije. 40 kr. fino portemonnaie, z bronsastim robom, še elegantneji 50, G0,80 kr. 20 kr. kovana možnjica za cigaretni tabak z usnjem preoblečena. 30 kr. Netilo z lunto. 20 kr. par otročjih hlačnikov. 30 kr. par za odrastle, najfineji 40, 50 kr. G5 kr. natanko regulirana vremenska ura (12) Proti poštnemu povzetju se hitro pošilja po pošti. Slauisclies Versdiickiiiigs^oscliiill mul \Vaamihaus Traugott kVeitd, in \VJcn, Karoterjring i, Kiirnliicrslrasse ;»7. lidatelj in vrednik Anton Tomiil* iznimki Dr. Jož« Vodnjak In ilru/i Tiokar JKduarrt JaniiehltE KBU1^B 1017