List 6.
Gospodarske stvari.
Gospodarji pozor, da vam gosenice ne snedo
sadja!
Kamorkoli človek letos stopi, vidi skor povsod mnogo suhega listja bengljati na sadnem drevji. V tem suhem listji je — kar vsak sadjerejec ve" , obilno jajček od jesenskih drevesnih metuljev zaleženih, iz kterih se iziežejo gosenice. — Komur je mar za sadje, naj ne zamudi brž, to je še ob pravem času, obrati drevje tega listja in ga pobranega sežgati, sicer utegne spomladi, namesti zelenih in cvetočih dreves, gledati le oskubene gole veje, kakor smo minulo jesen žalostni gledali po požrešnih gosenicah oglodano zelje. Naj župani in srenjski očetje vsi kar naravnost zau-kažejo, da mora vsakdo obrati in osnažiti svoje sadne drevje. Nevednim in neubogljivim ljudem je treba včasi vsiliti dobrote!
Dostavek vrednistva. Dokler niso še^ županije take oblasti imele, kakor jih imajo zdaj, je ta zaukaz bil v rokah cesarskih okrajnih gospćsk. One so imele dolžnost (žalibog! da so jo nečimerno spolnovale!) spomladi gospodarje siliti v to, da obirajo sadno drevje gosenčne zalege, pa so imele tudi pravico, na stroške nemarnega gospodarja najeti ljudi, ki poberć mrčes z drevja. V to iste pravice in dolžnosti so stopile zdaj županije. Naj postopajo tako! Saj nemaren gospodar ni škodljivec sam sebi, ampak sosedom na desno in levo.