Izhaja vsak četrtek, Velja s poštnino vred in v Mariboru s pošiljanjem na dom
na celo leto 3 fl. „ pol leta . 1 fl. 50 k. » '/< » • -11.80 k. Brez pošiljanja na dom za celo leto . 2 fl. 50 k. „ pol leta . 1 11.30 k. » V, » • -fl-70>
Poeamezni listi so dobijo pri knjigaru Novaku na velikem trgu za 5 k.
SLOVENSKI
Podučiven list za slovensko ljudstvo.
„Poduk v gospodarstvu bogati deželo."
Rokopisi se ne vračajo, neplačani listi ne prijemajo.
Oznanila se prijemajo in plača se za navadno vrstico če se oznanilo natisne enkrat, 10 kr., če dvakrat, 15 kr., če trikrat 20 kr., in vsakokrat za kolek 30 k.
Siv. 30.
V Mariboru 28. julija 1870.
Tečaj IV.
Tabor pri Kapeli,
eno uro niže Radgone.
(Dalje.)
Gosp. dr. Prelog je izročil predsedništvo g. prof. Šu-manu in je govoril tako-le :
Prečastiti rojaki! Naša posestva so z zemljiščnim in hišnim davkom preobložena, če to ostane še zanaprej, ne bomo mogli več dače zmagati, ne moremo priti do boljšega in če se še dača povekša, moramo priti na boben. To bode predmet mojega danešnjega govora.
Da je dača sploh prevelika v Cislajtaniji, tega ni treba nikomur dokazovati, ki dačo plačuje; vprašanje je zdaj samo to; kaj pa je za vzrok, da je dača posebno zadnja leta. tako strašno visoko prirastla?
Vzrok, zakaj je dača od leta 1848 tako strašno prirastla, je ta, da je naše cesarstvo bilo od onega časa trikrat strašno v vojsko zapleteno, vojska pa potrebuje denarja in cesarstvo je moralo delati dolge, ker v kratkem toliko dače povekšati ni moglo, kolikor so vojske potrebovale; od 1.1848, ko smo še imeli samo okolo sedemsto milijonov dolga, je zato dolg narastel na više od tri tisoč milijonov goldinarjev. Za ta veliki dolg pa država mora plačevati obresti in zvun-tega še mora imeti zmirom veliko armado, da se brani proti zunajnim neprijateljem, ki jo hočejo napadati, vse to je potrebovalo strašno mnogo denarja, in ker vlada drugih virov nima, je morala od leta do leta dače povekšavati, in tako je prišlo, da so posebno naša zemljišča z dačo skorej preveč obložena.
Vse, kar si posestnik pridela, skorej gre na dačo, in če tedaj gospodar nima drugih dohodkov, kakor samo od grunta, skorej dače ne more zmagati. Da gruntne dohodke dača vse požere , se celo lehko dokaže. Postavimo , da bi posestnik vsa svoja dela tako rajtal, kakor bi dobil plačano, če bi kteremu drugemu, postavimo plug zemlje dvakrat obr-nol, izoral, posejal, povlačil, žito požel, domu spravil in iz-mlatil in še seme k temu, bi ta rajtinga kazala, da je za pridelano zrnje v dobri letini in pri dobri ceni komaj toliko dobil, kolikor je izneslo njegovo delo in kolikor iznese dača od grunta; kde pa so obresti od kapitala? Če je tedaj tako, da dača skorej vse požere, kar grunt prinese, mi morete pritrditi, da je gruntna dača prevelika.
Dalje sem rekel, če bo dača zanaprej ostala tako velika, je ne bomo mogli več zmagati; in to Vam hočem spet dokazati.
Kmet svojega grunta sam obdelavati ne more, temuč potrebuje družine, znano pa nam je vsem, da družina od leta do leta zahteva veči zaslužek in to po pravici, ker tudi družina mora vse draže plačevati v štacunah, ravno tako hočejo delavci imeti veči zaslužek iz onega istega vzroka, ker pa kmet, kakor sem rekel brez družine in težakov svojega grunta obdelovati ne more, mora biti njegova prva skrb, da si ohrani družino in da dobi potrebne težake, ker če grunta ob času ne bo dobro oskrbel, ne bo mogel sam od njega živeti, tim manj pa še dače plačevati.
Če dalje premislimo, da tudi obrtniki od dne do dne
tirjajo za svoje delo večo plačo, da je vsako orodje v štacunah dražeje, kar je vse kriva velika dača, ktero tudi obrtniki in štacunari plačevati morajo; moramo reči, da tudi tukaj ima posestnik več stroškov. Vsak posestnik tedaj, ki mora imeti delavce, družino in potrebno orodje, če hoče svoj grunt dobro obdelati, bo moral od dne do dne za vse to več plačevati in tim manj mu bo ostalo za dačo in posledek je tedaj celo gotov, da po času tako velike dače ne bomo mogli več plačevati.
Rekel sem tudi, da če zemljiščna dača še dalje ostane, tako veliki posestniki ne morejo priti do boljšega.
časi so zdaj teki, da kar ne gre naprej, gre nazaj, in to velja tudi o kmetu, da pa kmet more napredovati, se mora učiti, in k temu so potrebne dobre gospodarske knjige in gospodarski časniki, to pa vse velja denar, denarja pa ni, ker gre vse na dačo. Dalje je potrebno, da si kmet spravi boljše orodje ali celo mašine, to pa spet potrebuje denar. K napredku v gospodarstvu je sila potrebno, da kmet pošlje svoje otroke v gospodarske šole, v realko, da se tamo naučijo potrebnih stvari, ubogi kmet bi rad poslal svojega sinčeka v v take šole, ker dobro zna, da bi mu bile zlo koristne, ali bi ga dal celo študirati, ker vidi, da fantek ima veselje in talent za to, ali kaj more revež storiti, denarja ni, dača vse pozere. Če tedaj posestnik zastran velike dače ne more pod-učevati sebe in svojih otrok, če si ne more spraviti boljšega in potrebnega orodja, je gotovo velika dača največ vzrok, da ne more priti do boljšega.
Zdaj pa še dalje poglejmo na razmere med posestniki v Cis- in Translajtaniji, in bomo se v kratkem prepričali, da cislajtanski kmeti morajo priti na boben, če bodo razmere dolgo take ostale.
Naši sosedi Madjari in Hrvati imajo dosta boljša zemljišča, kakor mi, pridelajo zato lehko mnogo več kakor mi in pridelke zato lože za boljši kup prodavajo, ker plačujejo mnogo manje dače od nas. Vse to je vzrok, da se pri nas kupuje tako strašno mnogo ogerskega in hrvaškega zrnja in vina, ker z vožnjo vred pride še zmirom bolj kup, kakor naše. Kaj pa sledi iz tega? Iz tega sledi, da so naši posestniki prisiljeni svoje pridelke tudi za bolj kup prodavati, da tedaj spet menje denarja dobijo, in če bodo take razmere med Cislajtanijo in Translajtanijo še dalje ostale, morajo naši kmeti priti na boben.
Če so tedaj razmere že zdaj take, da posestnik zem-ljiščne dače skorej ne more več zmagati, da pri tej veliki dači ne more priti do boljšega, ampak po času celo na nič, tedaj mi ne bo dalje potrebno dokazovati, da posestniki morajo priti na boben, če se še zemljiščna dača celo povekša.
Ali pa res kdo misli na povekšanje dače v vezdanjih časih, da! misli se misli, to se je pokazalo iz pogovarjanja prejšnjega ministra Giskra z nekim poslancem: „Avstrijanci še zmirom plačujejo premalo dače!" reče minister, na to mu reče poslanec, „Ekscelencija, morebiti hočete reči, da dače niso prav razmerno razdeljene!" „Ne, ne!" reče hitro minister, „Avstrijanci plačujejo še premalo dače!" Iz tega se zadosti jasno vidir da še vladni ljudje zmirom mislijo na povišanje dače.
Da se 10 procentov doklade naj da, k vžitnini, je tudi v zadnjem državnem zboru predložil poslanec Lohninger,
kterega so imeli čast izvoliti Radgončani, državni zbor je ta predlog odobril in cesar je postavo potrdil.
Marsikteri bo morebiti rekel, kaj pa za to, naj se vžit-nina le povekša, saj jo plačujejo samo mesari in krčmari, ki tako imajo preveč dobička. Takemu rečem to, da se zlo moti če misli, da mesarji, pivarji in krčmarji plačujejo vžitnino, in mu rečem, da jo oni celo ne plačujejo, temuč le tisti, ki od njih kupujejo živež in celo tisti, ki jim kaj prodajo, ker če n. pr. krčmar plačuje več vžitnine že pri kupovanju vina, to zmirom posestniku pod nos riva in reče, da ne more zdaj tako drago plačati, ker mora več vžitnine plačati. Marsikteri posestnik se res usmili in mu da vedro vina za pol ali celi goldinar boljši kup. Tedaj še tukaj posestnik plača spet več dače; če pa potem maselček vina pri krčmarju pije, ga spet mora dražje plačati, ker krčmar ga spet zarad vekše dače dražje toči in čeravno na maselček morebit samo četrt krajcarja pride, vendar že rajta krajcar več in pri tem še krčmar ima tedaj celo dobiček. Ravno to isto je pri mesarju. Vsako povekšanje dače doleti zato zmirom tudi posestnika.
Če so tedaj naša posestva z zemljiščnim davkom tako obložena, da dača vse požere kar prinesejo, če dače počasi ne bomo mogli več zmagati, kaj tedaj hočemo danas tukaj izreči. Iločemo izreči, da se naj državno gospodarstvo tako uravnava, da se dače spet ponižajo. — Ali pa je mogoče v vezdanjih časih znižati dače? Mogoče je, in edino po tem, če se zniža število vojakov, in če se višim častnikom ne bodo plačevale tako strašno velike penzije. To je edina pot, po kteri je mogoče znižati državne stroške, in po tem tudi dače, to tedaj tukaj vsi zbrani izrecite.
Na to stopi podpredsednik g. prof. Šuman na oder in priporoča še v kratkih in krepkih besedah to-le rezolucijo: Vsi tukaj nazoči izrekamo: ker so naša posestva z zemljiščnim in hišnim davkom preobložena, se naj državno gospodarstvo tako uravna, da se dača zniža, ali če to ni mogoče, naj se v prihodnje ne povekša! Rezolucija se je soglasno sprejela.	(Dalje.)
Slovenska govora pri prvem shodu katoliškega konservativnega društva v Mariboru 17. julija 1870.
Govor gosp. «Ir. Ulaga.
Predragi slovenski rojaki'.
Povabljen po osnoval nem odboru kat. pol. društva, da naj o prvem občnem shodu Slovence ogovorim, sem rad v to dovolil, ker si v srečo štejem, ako zamorem le količkaj pripomoči dobri stvari, ktero danas očitno začenjamo.
Da Vas predolgo ne mudim, Vam hočem razjasniti le eno reč: čemu nam je katol. politiškega društva potreba? Potrebo izreka §. 2 naših postav, ki se glasi: „Namen društva je, braniti in pospeševati katoliško- konservativne zadeve v cerkvenem, državljanskem, družbin-skem obziru.
Tedaj hoče društvo v vsem , kar 6v. cerkev, državo in družbino (familijo) zadeva, konservativno pot hoditi.
Kaj pa so konservativne zadeve, za ktere se hoče naše društvo potezati? Beseda „konservativno" je tuja latin. beseda; v slovenskem kakor tudi v nemškem jeziku prave besede v/a to ni. Nje pomen se pa da s to le priliko pojasniti. — Če pošten oče svojega sina iz doma v više šole pošlje, mu blizo ta-le nauk za popotnico da: Siu! bodi pameten in pošten, kjerkoli boš. Pred vsem lepo Bogu služi, kakor smo te doma učili; zakaj, kdor Bogu služiti zanemarja, sam sebe in svojo pravo, večno srečo zanemari. Uči se pridno in vestno, da ne bom zastonj za tebe trošil. Varuj se, kot same kuge hudobnih tovaršij, ki človeku glavo zmešajo in mu srce pokaže. Nikar ne zapravljaj denarja, ki ga težko zmorem, ampak pogledaj trikrat groš, preden ga izdaš. In ko se boš kaj več naučil, kakor eden nas kmetov zna, ne bodi zavolj tega ošaben , da bi mene ali mater ali sosede zaničeval, marveč ponižno se nosi, in spoštuj vse svoje žive dni, kar je sveto in spoštovanja vredno. In slednjič še eno! Jaz, tvoj oča, sem in ostanem zvest Slovenec, ker me je mati slovenska rodila, in mi je Bog dal slovensko govorili; rado
ae pa zgodi, da ljudje, ki so se po visokih šolah potikali, potem svoje rojake zaničujejo, češ, da so priprosti „bindiše bauern!" Te sramote mi ti, moj sin nikdar ne stori! Le uri si glavico, da te bo enkrat slor. domovina vesela, ko boš kaj vrlega za-njo opravil! Ostani toraj vselej zvest katol. kristijan, posten slovensk korenjak, svojim starišem pa hvaležen sin !
Vidite tako govori moder oče; in kar svojemu sinu naroča, ima svojo korenino v živi veri, v ljubezni do slovenske domovine. In ako človek lo spoštuje, kar uči sv. vera, in kar je človeku prirojeno, od Boga dano; ako v posvetnih rečeh svoje vesti ne prodá, ampak vse lepo uravná, kakor Bog in prava pamet veleva, — ako človek tako dela, se mu pravi, da je konservativen, ker ohranja in varuje to, kar je sveto, pošteno in pravično.
če tedaj tudi mi konservativno društvo snujemo, dajemo s tem na znanje, da hočemo v vseh rečeh, ki nas zadevajo, dati najpred Bogu, kar je božjega, potem cesarju, kar cesarju in carstvu gre, pa tudi slovenski svoji domovini, kar ji gre in česar se morebiti krvavo potrebuje. Zatoraj smo si za ravnilo izbrali tehtno besedo: „Vse za vero, dom, cesarja!"
Pa me vpraša morebiti kdo: Kaj, ali se to ne godi že itak? Mar nam kdo brani, zvestim katoličanom in dobrim državljanom in Slovencem biti?
Da pravo pogodim, in me vsak lahko zastopi, si moramo to reč bolj na tanko pogledati. Res je, da ti nihče ne brani, doma k službi božji hoditi, krščanske dolžnosti spol-novati; res je, da če svoje davke plačuješ, te gosposka pri miru pusti in med dobre državljane šteje; tudi ti nihče ne brani, da slovensko govoriš in morebiti še celo svoje ime po slovensko podpišeš. Če tedaj le na sebe in v svojo domačo bišo ali vés gledaš, kjer si doma, boš morebiti rekel: nam je vse prav, ko bi le z štibro nekaj bolj na nizko šlo. — Toda, ljubi moj rojak! ti si katoličan in tebi mora mar biti za to, kako se sv. kat. cerkvi sploh, posebno v Avstriji godi; ti si Avstrijanec, in tebi mora tudi mar biti za to, kako da se vsej Avstriji godi; ti si Slovenec, in tebe mora skrbeti, ali ae Slovencem sploh dobro in po pravici godi ali ne! — Kdor dalje ne gleda, kakor le po svoji vési, ta je podoben pajku, čegar kraljestvo tudi dalej ne sega, kakor njegova paj-čevina, ktero si je spredel.
Odprite, dragi rojaki, svoje oči io glejte, kako se nam godi! —
Na dveh straneh se sv. kat. cerkvi posebno krivica pri n»8 godi. Krivica v nebó vpijoča je, da sme vsak rogovilež po časnikih udrihati po sv. kat. cerkvi, po njenih posvečenih pastirjih, po njenih pravicah in napravah. Na hvalo našim slovenskim časnikarjem bodi rečeno, da v tej zadevi bolj pošteno ravnajo, ker nalašč ne žalijo sv. cerkve, laži in brez-verstva po svetu ne trosijo. Slava jim ! Kako vse drugače pa dela mnogo nemških časnikarjev, ki že ne bodo zadosti za-ničljivib imen imeli, ktera bi duhovnikom dali, da bi jih le pred svetom zasramovali in jim zaupanje pri katoliških kristjanih podkopali. Iu take liste plačuje in bere tudi mnogo Slovencev, kat. Slovencev. Ali je to prav. (Klici: ni prav!) Če je to prav, potem je tudi prav, pomagati lažnjivemu obre-kovalctt, da prav debelo laže in očitno obrekuje. če pa to ni prav, potem je gotovo greh in sramota katolškemu kri stjanu, z denarji podpirati in brati liste, ki so polni žolča in krivice proti kat. cerkvi. (Klici: res je to!)
Kaj je tedaj storiti ? — Združiti se morajo poštenjaki in si zvesto obljubiti, da nobeden več hudobnega časnika ne plačuje in v roke ne vzame, če bodo vsi, ki stopijo v naše društvo in kteri so do sedaj ali sami ali v družbi z drugimi takosni nemški list plačevali, si besedo dali, da tega več ne storé, ampak si, če že hočejo nemški list brati, narocé pošten nemški list, ki v Gradcu izhaja: se bo hudobiji in pohujšanju jez postavil, in — društveniki si bodo roke umili. Le združene moči kaj zamorejo; več ko je odločnih in poštenih katoličanov, manj bo naročnikov in bralcev slabih novin. Ker se tedaj po hudobnih časnikih sv. cerkvi krivica godi, je treba krivico odvračati. Odvračali jo pa bomo, če ji odtegnemo denarno pomoč, in če se lepo združimo, da bomo tudi s peresom zamogli laž in krivico pobijati.
Druga krivica, ki se sv. cerkvi godi, je: da razun poduka v krš. nauku, nima nič več pri šolah govoriti. Ker je to silno rahla reč, vas prosim, da me prav tenko poslušate. Ljudje, ki vse površno sodijo, crkvi oponašajo, da hoče nad šolo in g g. učite-
1 j i gospodovati. — No, brez gosposke nihče na svetu ni, in gg. učitelji so se menda v kratkem času svoje nove svobode prepričali, da je pokoršina vselej jarem, in sicer toliko težji, kolikor več jih je, ki zapovedujejo. — Gospodovati sv. cerkev neče; z druge strani pa tudi trpeti ne more, da bi verniki, njeni otroci nad njo gospodovali, njo gpodrivali. Gospodovati in cerkev strahovati se pa pravi ako se učitelji izrejajo in postavljajo, brez da sme cerkev besedico vmes govoriti ; gospodovati se pravi, ako se cerkvi brani gledati in skrbeti, kako da se učitelj vede, v kakem duhu da mladež izreja.
Prijatelji dragi! v vsakem stanu je poštenih in pravic nib, je pa tudi malopridnih in hudobnih ljudi. Zatoraj imajo uradniki svojih nadzornikov iz uradniškega stanu in vlada ne dopušča, da bi vojaška gosposka nad uradniki čula ; vojaki imajo svojo vojaško gosposko, in vlada ne dopušča, da bi vradniki vojakom gospodje bili. — In učitelji? šola? kakošno gosposko morajo imeti? Gotovo mi nijeden pameten človek ugovarial ne bo, ako re čem : Naj boljša in naj primerniša gosposka za naše kato liške šole bo, ako se izbere iz vseh stanov, kteri se s pod ukom in otroško izrejo pečajo, in to je gotovo v prvi vrsti duhovski stan, in častivreden učiteljski stan sam. Oba ee trudita z odrejo mladine, oba poznata in čutita najbolj njene potrebe; oba pa tudi drug drugega potrebujeta, da se mladež v pravem, t. j. krist|anskein dubu iz redi. Kat. cerkev se veseli in želi, da se mladina v šoli na vsako stran dobro izuri; ali brez strahu božjega, brez pravega kristjanskega duha v srcu je ravno izurjena mladina v krat kih letih kervav bič starišem , srenjam in deželi, ki mora zraven novih šolskih poslopij tudi za primerno število ječ skrbeti, da mlade hudobneže kroti.
Živa potreba je toraj, da se nove šolske postave, se vé da po postavnem potu prenaredé tako, da se tudi cerkvi, ki ima od Boga povelje in oblast učiti in svet k pravičnosti napeljevati, dostojno mesto odloči, da bode šola tudi njeni skrbi izročena, in da se bo tudi cerkvena oblast poprašala, ali je ta in oni za učitelja ali ne? Šolam pri nas je treba narodnih, poštenih, pravičnih in krščanskih učiteljev. Gorje starišem in občinam, ako se v naše šole pritepe duh never stva in dušne vnemarnosti ! In kdo bo to zabranil, ako cerkev molčati mora, naj si je tudi učitelj liberaluh po novem kopitu? Človek je človek, in s tem, da okrajni šolski svet ali pa deželno poglavarstvo komu učiteljsko službo da, še nima srenja poroštva, da je učitelj dober, vseskozi zanesljiv mož, kteremu se zamore mladež z dobro vestjo izročiti. — Pred enim mescem je tukaj slovensk volilec milo tožil čez nespametnega učitelja, ki je otrokom kvasil, da je neumno pred križem se odkrivati, ker je to les a ne Bog ! — Glejte ga liberaluha po novem kopitu ! — Kar dela ta, to zamore po drugod še kdo drugi. In če so cerkvi roke zvezane, kaj bo iz takih šol?
Mislim tedaj, da se tudi od te strani ne le cerkvi, ampak še bolj kat. starišem krivica godi. Sopet ta krivica pa Vas, dragi rojaki, glasno kliče, da se pridružite našemu društvu. O vseh teh in enakih rečeh se bomo pogovarjali, bomo pomočkov iskali in, če Bog da, jih tudi našli. Le če nas je prav veliko enih misli, se bo naš glas zaslišal, in utegne 8 časoma bolje biti. Nič ne pomaga doma zdihovati in tožiti nad slabim časom ; mi moramo na noge stopiti in si boljših časov pripraviti!
Sem Vam dozdaj razložil, da se Bogu ic cerkvi ne dâ, kar njemu gre, naj še ob kratkem povem, da se tudi cesarstvu in naši slovenski domovini ne dà, kar ji gre. — Imeli smo ne davno sopet volitev, ker so svitli cesar z državzim zborom vred tudi vse deželne zbore razun češkega razpustili. V desetih letih se je zdaj že drugokrat zgodilo, da so svetli cesar morali državni zbor razpustiti ; s tem so pa očitno pred svetom spoznali, da stvar ne gre prav. (Živi glasovi: Ne gre ne!) Kje pa fali? Kako bi pa naj šlo? Ali veste Vi, slovenski rojaki iz kmetov to? In če ne veste tega, kako Vam je potem mogoče prav voliti ? Kdor ne vé, za kaj da pri volitvah gré, njemu se lahko zgodi, kakor naš slovenski prigovor pravi : Kdor dolgo izbira, si islabo izbere !
Če Vam tonu ob kratkem povem, kako da stvar stoji, storim to-le, da se prepričate, kako silno potreba da je dan danas tudi kmetu poduka v politiških rečeh, da ne gre brez glave k volitvi, ter se ne da vsakemu kričaču preslepiti. — Pred desetimi leti 80 dali naš svetli cesar ustavo, to je iz-
rekli so v posebnem pismu do vseb dežel in avstrijskih narodov, da ne bodo za naprej cesar sami s svojimi ministri postav dajali in z državnim premoženjem gospodarili, ampak da hočejo v teh rečeh poslance iz vseh dežel zaslišati in potem, kar bo prav, sklepati. T<> je ustava, kakor se vidi prav velika dobrota za posamesne dežele in vse ce. saretvo. — Kako pa to — boste rekli — da so svetli cesar razpustili že v drugoč državni zbor na Dunaju; saj so bli tam naši in poslanci drugih dežel. Se vč da so bli, pa ne vsi. Bili niso nikol ne Madjari, ne Hrvatje; večidel tudi ne Čehi pemskega kraljestva. Zakaj pa ti niso šli na Dunaj v državni abor? Zato ne, ker imajo in se sklicujejo na svoje posebne deželske pravice, ki so jim od nekdaj potrjene, in te pravice dajejo njih deželnim zborom posebne oblasti, kterih se Madjari in Hrvatje niso odpovedati hteli, in se jih Čehi odpovedati nočejo. Iz tega že vidite, da se ustava v Avstriji drugače izpeljati ne da, kakor po lepem dogovoru z vsemi deželami. Po teh dogovorih še le se določi, koliko oblasti se zamore odstopiti državnemu zboru na Dunaju, in in koliko jih mora ostati domačemu deželnemu zboru, da je dobro za celo deželo. In ker se dozdaj s temi deželami ni dogovorilo, zato stvar ne gre naprej. Madjarom ali ogerski kronovini so sicer pravice se povrnole, dasi tudi še imata Hrvat in Madjar še marsikaj med seboj j>oravnati, preden si bota dobra. Pa s Cehi na Pemskem in Moravskem se še vlada pogodila ni, in dokler se ne pogodi, tudi Čehov na Dunaj ne bo. Poljaki, Slovenci in Tirolci so sicer pošiljali poslance v državni zbor, pa vsi ti so le šli na Dunaj, da se pošteno pogodijo in vsak sebi toliko pravic pridobijo, da jim je mogoče, kolikor se da, srečno živeti in domovini za blagor skrbeti. Ko so tedaj Poljaki, Slovenci in Tirolci letos do živega se prepričali, da jim Nemci, ki imajo brez Čehov prav dober kup večino v državnem zboru, zaželjenih pravic nočejo dati, so državnemu zboru hrbet obrnoli in domu šli, in cesar so videli, da tako ne gre in so še Nemce domu poslali. Moralo je tudi odstopiti vse ministerstvo, ki je stvar tako napeljalo, in svetli cesar so izvolili nove ministre in prvaku med njimi rekli pomenljive besede: Storite mir med vsemi narodi, da bodo zadovoljni! — Kdor je tedaj na strani cesarjevi in vseh pravičnih Avstrijancev, njemu je moralo pri volitvah za to mar biti, da se izvolijo laki m >žje, ki hočejo spravo, mir z deželami in narodi. Je volil maiibor8ki okraj po tem ravnilu? Se Vam je sploh povedalo, zakaj da grč? Mislim da ne; sicer se bo v kratkem pokazalo, ali sta izvoljena za spravo ali ne? Avstrija bo le srečna in mogočna, ako bodo vsi narodi in tudi mi Slovenci, enake pravice imeli. Dokler pa to ni, dokler imajo eni vse, drugi premalo, dokler je med narodi prepir, raz-dražba in nezadovoljnost, ne bo sreče, ker tudi žegna božjega ni! To sem le vse povrh omenil, in še nisim nič povedal, česar je posebno nam Slovencem potreba, ako nočemo po-ginoti; pa časa danas za to ni. — Eno sem želel doseči, namreč prepričati Vas, kako živo da je poduka v vseh teh rečeh potreba. Naše društvo ima prelep namen, da se prijazno o vseh teh rečeh pogovarjamo in sklepamo, kako da nam je postopati, da bo za nas in za celo Avstrijo naj bolje. Kdor tedaj sreče vsej Avstriji, blagra svoji slovenski domovini želi, ta se nam bo pridružil, da bomo zamogli lepo zložno delati. „Vse za vero, dom cesarja!" (Glasni „živio-in pravo " klici.)
Govor gosp. dr.
Častita družba!
Preloga.
Štejem si v veliko čast, da je tudi meni dovoljeno danes govoriti v tem slavnem društvu, in posebno me veseli, da smem govoriti v svojem predragem maternem jeziku in razlagati svojim sorojakom potrebo, namen in koristi društva, ktero se danas tukaj snuje. Od onega časa, kar smo dobili pravico, da se smejo društva snovati, je nastalo Avstriji veliko raznih društev, in med temi posebno zadnja leta več „katoliško-konservativnih", kterih namen je: delati za to, da se ohrani in pospešuje vse, kar je dobro in pravično, in da se ohrani katoliška vera, ktera nekim zlo mrzi. Konservativna društva se pa imajo tudi s politiškimi rečmi pečati, kar je dan danas toliko bolj potrebno, ker imamo v Avstriji ustavo, to se pravi: takošno vlado, da državni zbor z deželnimi postave dajejo, ktere potem svetli cesar potrdijo,
ter so veljavne. ¡Ni se toraj čuditi, marveč je to čisto prav, da ljudje o rečeh se pogovarjajo, za ktere se poprej niso brigali. Vsak se vtika v državne zadeve; pa vsak jih prav ne ume; vsak bi rad državne in cerkvene zadeve prenaredil, pa le po svoji glavi in svoji želji. Med vsemi temi politi-karji pa je največ takih, ki pravijo: vse staro je za nič; toraj mora vse pod klop, in vse mora postati, kakor mi hočemo ! — Naj več takih političnih kričačev in nevednežev se nahaja v nemških političnih društvih, ki sami ne vedo, kaj da hočejo in kaj da je boljše ali slabeje. če take ljudi vprašaš, zakaj da je vse staro za nič? ti nobenega pravega vzroka povedati ne znajo, in se vsikdar odrežejo s tim, da staro ni liberalno, mi pa hočemo imeti vse po svojem liberalnem kopitu.
Ali pa so ti politični nemški kričači res liberalni? Jaz rečem da ne, in še pristavljam, da so vse drugo, samo liberalni niso! Kdo pa je prav za prav liberalen? Liberalen je tisti, ki ljubi svobodo čez vse, ki vsakemu želi in hoče dati, kar si on sam želi in ima. V resnici je tedaj le tisti prav liberalen, ki želi in privoši vsem narodom ednako svobodo in pravico; ki dopušča vsaki opravičeni stranki in vsakemu društvu to, kar njemu po naravskem in državnem pravu gre.
Zdaj pa poglejmo malo na čine in govore nekih nemških krivih liberalcev, ali so oni pravega liberalnega duha? Celo ne!
Rekel sem, da se krivih liberalcev ali liberaluhov naj več nahaja v nemških društvih; s tim vendar nisem hotel reči, da bi med Nemci ne bilo pravih liberalcev. Tudi med njimi je vrlih poštenjakov, ki hočejo, da vsak narod v Avstriji dobi jednake pravice, in take svobodnjake iz srca spoštujem, posebno če so ob enem tudi kat. cerkvi pravični.
Poglejmo zdaj, ali hočejo lažnjivi liberaluhi dati slovanskim narodom v Avstriji ednako pravico, kakor jo vživa nemški narod? Ne! celo ne! — Slovani tirjajo vpeljanje svojega jezika v šole in urade, kar jim po postavi gre. — Nemci pa jim pravijo, kaj vaš slovanski ali slovenski jezik! Saj ga še ni; učite se nemški jezik, ta Vam bo koristil, saj je tudi vladni jezik nemški itd. In to bi bilo liberalno ? — Vse boljše službe se podeljujejo Nemcem ali nemškutarjem, ki ž njimi v eden rog trobijo. Nemci se nam po sili vrivajo za poslanct. čeravno z našimi slovenskimi kmeti niti govoriti ne znajo. Kaj pa bi n. pr. Nemci rekli, če bi kteri naših se po sili vrival za poslanca na gornji Štajarski, ki pa nemški niti govoriti ne bi znal? Ali ga nebi takoj spodili ali kot norca zaprli ?
Pri nas na Slovenskem je že tako daleč prišlo, da se Slovenci že na svoji lastni zemlji niti zbirati, uiti veseliti, niti pogovarjati več ne smejo, ker se je povsod bati, da bodo od nemških ali nemškutarskih najemnikov pretepeni. Vse to kaže, da Nemci delajo na to, da bi se vsa Cislajtanija po-nemčila, da se naj vsi nenemški narodi samo njim vklanjajo, in vsak, ki se temu upira, je, kakor pravijo, neprijatelj svobode, napredka in celo neprijatelj vlade!!
Če' tedaj Nemci v Cislajtaniji posebno nam Slovencem ne privošijo tega, kar sami vživajo, kde je potem njih toliko razvpita liberalnost?
Dalje nemški liberaluhi tudi postopajo krivo proti opravičenim strankam in društvom, posebno proti kat. cerkvi in duhovščini. Cerkvi hočejo vzeti njene stare od Boga dane pravice, in se jim tudi sline cedijo po cerkvenem premoženju. Vprašam pa te liberaluhe: ali bi jim prav bilo, če bi nasproti katoličanje rekli: vi denarni velikaši, Rothschild in drugi — kaj je vam potreba toliko milijonov gotovega denarja? dajte ga nam, mi ga bodemo boljše porabili, ali ž njim plačali državne dolgove itd. če bi katoličani takih želj imeli in tako govorili, kakor liberaluhi zastrau cerkvenega premoženja vsak dan po svetu trobijo, mislim, da bi že bili vse one, ki se za sveto pravico kat. cerkve potezajo. že zdavno križali!
Premoženje komu po sili vzeti, je rop; rop pa ne sme biti niti v društvu, niti v državi, ker bi država, v kteri se posiloma grabiti sme, v kratkem morala razpasti. Tako ravnanje je božji in človeški pravici nasprotno, in toraj gotovo tudi ni liberalno.
če dalje premislimo, zakaj da so prav za prav cerkev ločili od šole, in duhovnom vzeli nadvorništvo nad šolo, nobenega pravega vzroka najti ne moremo in ne hote nam
pridejo na misel besede nekega slavnega pesnika, ki pravi: „Zamorec je svojo dolžnost storil, zamorec naj gre!" Duhovni so šole osnovali in za nje skrbeli, dokler smo mi — liberaluhi nove dobe prirasli, zdaj jih več ne potrebujemo, tedaj zdaj proč ž njimi! Res prav liberalno! če pa vprašaš ljudi te baže, zakaj da hočejo z vso silo odstraniti duhovnike od šole, dobiš mnogokrat prav neumni odgovor: „duhovni hočejo ljudi samo poneumniti!" t. j. oni nočejo ljudstva prav podučevati, temoč samo delajo na to, da ostane ljudstvo v temnoti nevednosti.
Vprašam pa vsakega človeka, ki še le trohico pameti ima: ali hočejo tisti ljudstvo poneumniti, ki že nad 1800 let po celem svetu ljudstva z velikim trudom podučujejo ne samo v pvavi veri, temuč tudi v mnogih drugih koristnih stvareh? Vprašam prenapete nemške liberaluhe same: Kdo pa je bil prvi, ki je podučeval njihove preddede v veri in pisavi? kako pa se zovejo njihove najstarejše in prve črke, s kterimi so se njih predstarši učili pisati in brati? Ali se ne zovejo te črke mniške črke ali mniško pisanje, ker so jih mnihi prvi sostavili iz grčkih in latinskih črk in jih imenovali frak-turo:t. j. štrene črke, ker se vidijo kakor da bi bile štrene? Kdo pa so bili ti mnihi, ki so iznašli prve nemške črke ? Ali so to morebiti bili kaki veliki nemški vodje ali knezi? Nikakor ne, temuč bili so duhovni, ki so stare Nemce učili pisati in brati; ali so jih ti duhovni tedaj hoteli poneumniti ? Če še dalje pogledamo v nemško zgodovino, komu pa imajo zahvaliti Nemci svojo prvo literaturo, ali ne tudi duhovnim ? Ali ni že v četrtem stoletju dal škof Ulfila po duhovnih prestaviti sveto pismo v nemški jezik, in ni li s tem prvi temelj postavil nemški literaturi? Ali je ta Škot tudi hotel poneumniti stare Germane? če dalje pogledamo zastran šol v nemško zgodovino in vprašamo, kdo da je prvi osnoval srednje in celo više šole, nam sopet zgodovina spri-čuje, da so to storili duhovni! Poglejmo n. pr. v statistiko mariborske gimnazije in bodemo našli, da so jo prvi osnovali duhovni in sicer v Rušah in še le kesneje prenesli v Maribor; in taisto bi se dalo dokazati zastran mnogih drugih gimnazij po Nemškem in Slovanskem, da so je duhovni prvi osnovali. Ali je tedaj res, da hočejo duhovni ljudstvo poneumniti?
Rečem toraj vsem takim liberalnim kričačem nasproti, da, če katoliški misijonarji nebi prišli v temne hrastove loge. bi Nemci morebiti še dolgo bili živeli kot divjaki v medvedove kože zaviti po velikih hrastovih šumah, in bi bili kot divjaki živeli ob divjačini in ropu.
Vprašam dalje novošegne liberalce: kdo je najprej učil evropejske Slovane sv. kršansko vero, pisati in brati? Kako pa se pravi našim najstarejšim črkam in starodavni slovan ski pisavi? Ali se ji ne pravi „Cirilica", ker je nje po-četnik Ciril? Kdo pa je bil ta Ciril, ki je toliko dobroto storil celemu slovanskemu narodu? Ali je to morebiti kak velik slovansk knez ali vojvoda bil? Nikakor ne, temuč bil je ubog kristjansk duhoven in misijonar, ki je prišel iz Grškega v Bolgarijo, da bi tukaj podučil naše slovansko preddede v sv. katoliški veri, v pisanju in branju. Ali je tedaj naš sveti apostelj Ciril hotel naše prednamce poneumniti ? Ali se ni ravno takrat začela slovanska olika?
Če bi še dalje hoteli pogledati v zgodovino drugih izobraženih narodov, bi ravno to našli, namreč da je luč sv. vere pravo izobraženje prinesla, da se je s krščanskim življenjem tudi poljedelstvo in sploh vsa omika začela. Če so tedaj duhovni više od 1800 let vedno podučevali narode v krščanski veri, pisanju, branju in tudi v drugih koristnih stvareh likali, če še dandanašnji tako med divjimi narodi v Ameriki, Aziji in Afriki delajo in sicer z velikim trudom in v nevarnosti svojega življenja: ali s tem ljudi neumneže de-lajo? - Če liberalci vsega tega ne vejo, naj pogledajo v zgodovino vseh narodov, in če še potem trdijo, da hočejo duhovni v šolah ljudi samo poneumniti, takrat njim samim pamet hira, ter so zares od prevelike liberalnosti zblaznili!
S tem, da so vzeli duhovščini ves upliv do šol, še niso liberaluhi čisto zadovoljni, temuč delajo na to, da bi se napravile brezverske šole, t. j., da se krščanski nauk nič več ne uči v šolah, ali pa, če bi se že učiti moral, naj ga učijo posvetni učitelji. Toda ljudje, ki zahtevajo, da se naj ne uči več sv. vera, morajo le biti sami brezverneži, in ti brez dvoma najhujši sovražniki vsega društvenega življenja,
in tedaj tudi države, če namreč človek vero zapravi, če ljudje strahu božjega več ne poznajo, jih nobena moč več vladati ne more. Tako pa pride zdivjani rod v žalostno stanje, da bode neusmiljeno samo vladala moč silnejšega, in bo tlačil, kdor bo močnejši. Taki brezverneži so toraj naj-veči sovražniki državam, ker brez prave vere in svobode ne more obstati nobena država, nobeno ljudstvo. Absolutizem in trinoštvo zamore nekoliko časa vladati, dolgo vendar v zdajnih časih ne more. Pravi podlagi vsaki državi v zdajnih časih ste le prava vera in svoboda. Vladarstvo, ki ne stoji na teh podlagah, se mora v kratkem zrušiti.
Če pa duhovni naših otrok ne bodo več učili sv. vere in spodobnega življenja, če jih ne bodo več učili spoznavati Boga, ki dobro plačuje in hudo kaznuje, bodo veči del od-rastli brez vere, ker vlada jih tega učiti ne more, in v nobeni posvetni postavi se ne nahajajo besede; „Veruj samo v enega Boga!" Postava kaznuje tata, ali nikjer ne pod-učuje ljudi: „Ne kradi!" Vse to naj dobro premislijo tisti, ki hočejo brezverskih šol in kteri vedno kričijo: Proč z duhovnimi iz šol!
Kako strašno nemški liberaluhi napadajo slovanske rodoljube, slovanske narode in duhovne, beremo vsak dan po liberalnih časnikih. Vsak najmanjši pregrešek pobero in ga stokrat povišanega raztrosijo po časnikih. Takim ljudem bi se lehko reklo, naj pometajo poprej pred svojim pragom, saj imajo tudi toliko napak, da če bi je hoteli vse tiskati, bi imeli vsi tiskarji dan na dan obilno posla.
Vemo prav dobro, zakaj da nemškim liberalcem naše duhovništvo toliko mrzi. Zato, ker je slovenski narodnosti čvrsta podpora! Za tim grmom zajec tiči. So pa tudi, ki imajo drugih vzrokov, da se nekako duhovnov izogibljejo, ker se namreč boje, da bi pred svetom ime zgubili, da so liberalni. To so straliopetneži, od kterih ni kaj posebnega pričakovati. Tužna nam majka !
Če tedaj nemški liberaluhi nočejo slovanskim narodom v Avstriji dati vseh onih pravic in svobode, ktere vživa nemški narod v Cislajtaniji; če delajo na to, da bi se zatrla katoliška cerkev; če nočejo pripoznati drugim svobode, ampak hočejo svobodo le za se, ter vse, kar jim je na poti, posiloma zatirajo: nastane zares važno vprašanje: Kaj nam je storiti, da se vsemu temu grdemu postopanju v okom pride.
Jaz mislim to: Vsi tisti, kterini je mar za to, da bodo vživali vsi avstrijanski narodi enake pravice in svobodo v najširšem pomenu; vsi tisti, kterim je mar, da se nam ohrani sveta katoliška vera; vsi tisti, ki hočejo, da se povrne zaželeni mir med narodi v Avstriji; vsi tisti, ki hočejo, da se ohrani še dalje naše lepo cesarstvo in spet močno postane; vsi tisti, ki hočejo, da spet pridemo do boljšega, vsi ti se naj tesno združijo in s združenimi močmi in z vsemi postavnimi pripomočki naj delajo proti sovražnikom narodnih pravic, sv. vere in prave svobode!
To skupno in v resnici občno koristno delovanje proti omenjenim neprijateljem, je lepi namen našemu konservativnemu politiškemu društvu.
Neprijateljev je sicer strašna večina; to nas vendar naj ne straši, ker je naša stvar pravična, ktera prej ali slej zmagati mora, če smo le zložni in delavni! Krivičina stvar nima obstanka, pravična pa bo trajala na veke!
Vsi tisti, ki tedaj hočejo z nami delati da pridemo do boljšega, naj toraj pristopijo k našemu društvu, ki si je postavilo tako lepi cil in kterega geslo je in ostane: „Vse za vero, domovino in cesarja!"
Gospodarske stvari.
1' • i	I | j l.: 1 ■■:---L
Umni sadjorejec.
Bolezni sadnega drevja in njih zdravila.
B r š 1 i n.
Tudi bršlin drevo zlo uje, treba ga je tik tal posekati, in še korenine z vso skrbjo iz zemlje spraviti, potlej pa kakor dalječ po drevesu seže, ga iz debla strgati, in na zadnje
vse, deblo in veje, koder je bršlin bil, z apnom pobeliti, da se drevo spet omore.
Sentivost.
Sentivost je, kadar ktera veja ne raste in ne rodi, temuč kratke, košate mladike poganja, ki se močno od drugih vej razločijo, da je kakor metla ali gost grm, bolj dimnat od drugih in pobešen. Mraz je muzgo skazil, in to prikazen storil. Take veje se morajo gladko odžagati in rane zamazati in drevo bo ozdravelo. Na jablanah in čreš-njah se take veje največkrat naredijo
Rij a.
Rija vtegne biti v koreninah po vejah ali na listju. Če je drevo v mrzlo, železno zemljo vsajeno, in stoji v mokrem, začnejo naj pred male, potlej tudi veče korenine rijoveti, na koncih gnjiti, in drevo se suši. Pomaga se takemu drevesu posebno če je še majhno s tem. da se izkopa, bolne koreninice se mu prirejžejo, in se kam drugam pro-sadi. Če je pa drevo veliko, se zemlja okoli korenin odkopa, in bolene korenine prirežejo, med železno se puhljična zemlja primeša, in nekaj vej odžaga. Tudi je dobro takemu drevesu s pepelom gnojiti. Če je pa rija v vejah in na listju, ki se naredi, če pridejo po vročini mrzle kaplje dežja, kar tudi sadju škodje, da ne dozori in prej odpade, ali pa je zgol grintovo, če ga je kaj ostalo ; taki riji ni pomagati: pravi se je: ožig ali palež.
Z m r z 1 i n a.
Po zimi drevo malokdaj zmrzne, prej pa ali pozno v jeseni ali zgodaj v spomladi; po zimi je muzga v drevesu že trda; zmrzne pa le vodena reč v njem, in še celo poči, ker ga led razženo. V jeseni drevo zmrzne, kadar še ima muzgo, in hud mraz nastopi, posebno po deževnem vremenu, ko je les moker; takrat tudi trta rada pozebe. V jeseni se temu v okom pride, če se mladike prikrajšajo na drevesu, kakor se to stori na trti, da sok nazaj stopi, in druge mladike bolj očvrsti; ali pa se mu listja potrga, da iz zraka živež zgublja. V spomladi pa pomaga, če se drevesu korenine dalje mrzle ohranijo, da ne ženejo, kar se zgodi; če se leda nad korenine naloži, ali pa brinjeve ali smrekine veje ali kak vejnik okoli debla nadeva, da korenine senco imajo, in se s tem muzga zadrži, da se pozneje gibati začne; ob enem pa tako ravnanje drevesu jako gnoji. Da korenine drevesa ne pozebejo, najbolj pomaga listje, ki se v jeseni razgrne okoli takega občutljivega žlahnega drevesa. V nevarnosti pozebsti so drevesa z bolj debelo sver-ščijo, ktera stojijo v nizkem in mokratnem kraju, in so bolj zgodnja, kakor: orehi, breskve, marelice; taka drevesa se lahko s slamo obvežejo, da ne pozebejo.
Če pa se je spomladi mraza bati, ki pognani brst ali cvet umoriti žuga; pomaga včasi velik dim, ki se po dolih naredi, če se kaka reč, pezdeije, vlažna slama, mokro veje vžge, da tleje in zgol dim dela; kadar ga sapa drugam ne žene, kder drevja ali vinograda ni. — Boljše pa je vzlasti nizka drevesa z rijuho pred solncem zakriti; ali pa z vodo tako drevo pred solncem poškropiti, ker voda zebljino počasi taja. Zategadel so sadunosniki in vinogradi še tako v nizkih krajih, vselej najbolj zavarovani soper spomladanski mraz, kterih položaj ali lega je na zahodnji strani.
Če bi sad na drevesu v jeseni zmrznil, naj ostane do topljejega časa; po tem se pa spravi v hladni kraj, kjer se sčasoma otaja, in dober bo za vsako rabo.
Medljivost.
Če listje začne rumeneti, in se sušiti tudi drevo neha rasti, to je: medljivost. Tu je treba pogledati; če so korenine do kake gnojnice prišle, bo tako drevo se posušilo, ker se mu muzga kazi. Če je pa drevo v mokroti, naj se mu po grabnih ali jarkih moča odpelja; če je preveč na suhem, naj se mu zemlja okoli večkrat pomoči. Morda pa so takemu drevesu miši korenine oglodale; po tem jih je obrezati, zamazati, in nekaj vej porezati.
Suhotica.
Ta bolezen v tem obstoji, da se drevo začne od vrha po vejah sušiti, sadje mu pred časom odpada, pa tudi listje
zgublja, dokler se popolnoma ne posuši. Vzrok je v koreninah. Tako drevo gre odkopati, suhe korenine prirezati, dobre prsti jim dati, in nekaj vej vzeti, najbolj pa vse suhe do zdravega lesa odrezati, in rane zamazati; po tem se bo drevo spet pomladilo in še dolgo rodilo.
Vodenica.
Kedaj po deblu drevesa poči koža, in iz nje se muzga cedi. Takemu drevesu se bolna koža do zdrave izreže, rana zamaže, ob času pušča, to je, v kožo po deblu vreza naredi, zemlja zrahlja in s pepelom pognoji.
Toča.
ne ume razločka med mojim in tvojim, toraj razbojniško; naglo priskočivši korenjak g. V. rekel je črstvo: zastava je naša, na kar je popustil napadnik, in djana je bila v voliv-nico — nemškutarsko kasino — kder nam je bilo odločeno torišče za volitev, češ, da bi se toliko leže in silneje dalo pritiskati. Ne vem, kaj je oviralo, ka niso bila nijednostran-ska tla odmerjena za to delo? Črkami na črevelj dolgimi je na svisleh rečenega brama razčoperjen stal napis: Izvolite Rodošega, v bližini se je pivo točilo, smotke ponujale, drhal ptujska blejala vreščanje zverjadjemu tuljenju najpodobnejše, Rodosekov pajbar, obisnovši že pri začetku učilniške lestvice, pa hvalil na vse grlo očo, tolmače in
Erave, koliko je temu ali onemu dobrega učinil. Občinstvo , tuu» »m,« ulCvJC uua*uujc.	uu^uuuvaiiu, alabuka in drtje je rastlo , Jer zahtevalo po vsej sili našo
drevje se naj s kravjekom in ilovico pomaže.	zastovo mJrn0 v. kotu »loneco dotle f dokler je m odnesel
r	orožnik, da se je zunaj obesila in po takem so razsajalci
Opazka. Po mladem sadunosniku je v obče dobro mogli razložnejše čteti častno ime Hermanovo. Vstop v vo-kopati, da mlado drevje več živeža dobiva, ker se mu zemlja lilnico je bil dovoljen samo volilcem , vendar vrinoli so se zrahljuje, in če še se kaj seje ali sadi, se navadno tudi tudi besnjaki s pokritimi keblačami, deroči se in tuleči ka-
zemlja pognoji. Vendar je treba jako paziti, da se o kopi koreninice dreves ne ranijo; pa tudi nič preblizo dreves ne seje ni ne sadi, posebno takih reči ne, kterih korenine globoko v zemljo segajo, da drevesom potrebnega živeža ne jemljejo.
Dopisi.
kor lakotni volkovi po ruskih pustinjah, kakor stekljači peneči se na mirno duhovništvo in narodno stranko, nered je kipel, nek Rlač Juri s Soviča, videmske župnikovine doma, najet in menda precej trdno pijan, divjal je huje, nego li neukrotljiva bora zimi in spomladu na Krasu, rigaje nečlo-večje ručanje in brečanje. Od zunaj so palice v zraku plesale groze se v volivnico, narodnjaki so zahtevali red od c. k. poverjenika in pa orožnike, inači bi vso odgovornost nepovoljnih izgredov zvrnoli na njega. Omenjeni zijak je imel najbrže namen in nalogo prestrašiti in razpršiti volilce, a potle s svojimi privrženci zmoči, vendar črni naklepi niso
Iz Ptuja. — (Ogled na volitev našega poslanca Hermana.) — Modros vržen v žest (spiritus) se
strašno zasiči, a potem krepne; temu podobno se mi zdi bes-	stekli po volji. Kot nepozvanec in nevolilec se je tudi gi-
neče gadno nemškutarstvo vede in vide, ka mu k koncu	hal po volilnici Hekov J.mžec, po pismu Drevenšak z Les-
teče doba slavnih dni naslonjenih na prekrotke in prepotrp-	kovc, bržčas je splezil prek plota, kajti na vrata pre straž-
— 1_____ I- -	_ _ _ - _ * • Y ___ _ a _____ _ _ J ____ - _ ____i	n l Ir m minAnl 1 1 11/11 1 \ »•<-»'» i n lr rt t n T /1 .
Ijive slovenske rame, napinja še vse strune na doseg napač nih namenov, na močenje zdravih in dostojnih nagledov; nemškutarji slepijo nezvedence, zolijo, hlinijo se, lažejo, obetajo, razsajajo po zverinskem, vsaj pozabivajo, ka se gibljejo v človeškem društvu, ka so ljudje. Malo več zdravega nauka še našemu ljudstvu in trdne značajnosti, da ne bode vsak bedak in zijak z njim mlel kakor guda z mehom,
Ea odklenkalo je ostudnim dvoživcem in jih hudobnim na-lepom. Zvršitev volitve deželnega poslanca za ptujski in rogaški okraj slavna, uspeh časten, poraz za nemškutarstvo bridek — pelin, trninje. Itak bode treba omeniti nektere opazke in svetu pokazati den 23. rožnika, da se razvidi ne-čuven pritisk na naše slovensko ljudstvo od nasprotniške in uradne strani.
nik ni puščal ljudi brez izkaznic; opomenjen od nekega vo-litvenega razvodnika, naj odide iz tega torišča kot nepovab-ljenec, skesil se je kakor jazbec uaganjan iz tuje koruze, še poverjenikov pomagač ni našel posluha, slabost ali ne-hotnost. —
Volitveni razvod (komisija) je bil sevsema naroden, vseh sedmero je volilo ljubljenca slovenskega naroda, gosp. Hermana. Ne vidi nam se prav, ka bi prvo mesto zasedel c. k. poverjenik, kakor se je tu vršilo, nego prvosednik vo-litvenega razvoda , kaj takega je ali neznanje reda ali pa nesramnost. Tudi ne ide pravilno, ka prijemlje izkaznice od volilcev c. k. poverjenik in popituje koga konec voli; to si je menda drzno prilastil okrajni glavar g. Strohbach, , da bi pritiskal volilce. Kaj je poleg c. k. poverjenika v vo-
K prvotnim volitvam volilnih možev bili so tudi poši-	livnici iskal g. dr. Rupnik? Ni nam dano pogoditi pravila
ljani poverjeniki ne znaj oči slovenski, nek takih	ali pravice, po kteri bi se postavljali volilci na gornji kraj
nezarobljencev poprašan od prostega Slovenca, kak namen	mize volitvenega razvoda, kakor n. pr. g. Leskošak, menda
je tej volitvi, burkvasil je v nerazumljivi nemščini čistim	da bi svojoj premožno osobo in lesičjim pogledom tlačil
Slovencem neko pomešano godlo, a potle nagovoril župana,	volilce postavljajoče se onkraj jemu nasproti, kedar je bilo
da isto pove v našem jeziku. Jeli te zato plačuje slovenski	zvano ime posamuikov. Vse je bilo navrto proti nam , naj-
kmet, ka ne maraje za njegov lepi golč niti se toliko ne	nespodobneje se razsajalo zoper duhovništvo, da bi po takem
poskrbiš, da bi mogel govoriti v besedi jemu razumljivi? jeli	zasramuje vodnike odvrnoli ljudstvo od njih, a za se masten
bi se naj gospodar zbog hlapca učil drugega jezika, a ne	lov napravili na menje zvedenem in neprevejanem narodu,
hlapec, kterega gospodar svojimi peticami plačuje? Nek drug	Zvito nemškutarsko smetje išče zagozde zabijati med ljud-
nemškutarski uradnik je priporočal kot volitveni poverjenik na vse kriplje nemskutarskega ponudnika pri prvotnih volit-
stvo in duhovnike, da bi toliko zdatneje v kaluži ribilo, da bi dobivše je v kremplje in puščene brez vojvodov leže je
vah, čeravno je pre ukazano bilo uradnikom povse nepri-	podelalo, ter ostalo nam vsem za vrbovnike in oblastnike,
strano se obnašati. V neki občini so se možje in duhovniki	Namen toliko se napinajočega neniškutarstva je z nami go-
razgotarjali, koga hočejo voliti, a poverjenik to opazivši, je	spodovati, v kar nijen pameten Slovenec nikdar ne more in
mahoma zinil: moja gospoda! prosim, ne zdelavajte volilcev.	ne sme privoliti. Dragi Slovenec! ne daj se zanarjati od
Je li to kaj spada na poverjenika, če se možje o volitvi raz-	tujcev in nemškutarjev, ter vedi, da ti je duhovnik gotovo
govarjajo in posvetujejo? o tem nima škricar niti čmrgnoti.	največi dobrotnik, ki med narodom za narod živi, ki je na
Soper volitvene poverjenike ne vedoče slovenski in pristranski se kazoče prosvedujejo Hermanovi volilci. — Kdo nam v6 razozlati vzrok, ka je en oddelek volilcev imel na volitveni izkaznici naznanjen začetek volitve ob devetih, a drugi o p o 1 e d e n a j s t i h ? menda se je btela s tem zmot-njava delati? C. k. okrajnega glavarja g. Strobacba moramo potegnoti na odgovorost in razjasnilo tega nam kvarnega nereda in pogubne motljivosti. Neprijetno se je pod nos kadilo marsikteremu črtniku slovenstva, videvšemu, ka so slovenski volilci za narodnoj zastavo ponosno pabljajočo in razvijajočo napis: „gosp. Herman bo naš poslanec", sprevajani od godcev godočib ves pot, namreč od čitalnice po gospodski ulici do volitvišča: „Naprej zastava slave", častno kot borilni junaki so stopali. Pred vrati postavšemu zastavniku prijel je hipoma nek najet drbalnik za zastavo,
prsih slovenske matere kakor ti učil se lepe glasove slovenskega jezika milo izgovarjati; ako se tebi bolje godi, tudi duhovniku, mora toraj s tebo čutiti, trpeti in se veseliti. Ali bi morebiti tiste čislal za svoje dobrotnike in prijatelje, kteri si dajo srebrno namizje glasovati na potroške tvojih krvavih žuljev, kakor je to učinil, po naznanilu nemškega časnika, g. Rodošek; ali one, ki so mu to proti postavno zglasovali, kakor postavimo g. dr. Štrafel i in tovarši, ali tiste, ki po 12 odstotkoT jemljejo peneze ti posodivši, pri drugem blagu pa še je menda inači, kakor postavimo gosp. Leskovšak, ali one, ki odinod priromavši v tvoji domovini živijo maste se s tolstoj službo, pa ne vedo namič tvojega jezika , kakor postavimo c. kr. okrajni glavar g. Strobach g. Fichna realnogimnazijski ravnatelj in več podobnih tujih stvorov; ali takše, kteri po krčmah kot divji zijači brez
vzroka in pameti psujo duhovnike, kterim oziroma na znanost in omiko niso vredni niti doteknoti se remenja jihovih opankov, kamo li jim razvezati; ali one sirovnjake, ki navadno nosijo v lapah besede: „verfluchter Bauer1*, samič kda jim ga je treba, ližejo mu se, da ga porabijo na svoj basek. Kar so bili farizeji za Kristusa, to so pri nas dnes netušku-škutarji, kteri se upirajo zdravemu nauku in temu, kar je narodu koristno, a iščejo samo svoj dobiček in slavo. Po dognani volitvi je c. kr. poverjenik rekel celo medlo in puhlo: No Herman je izvoljen. Krika in vika zunaj volit-višča in psovke venomer. Pred razhodom nam je še gosp. okrajui glavar, opominjan zastran divjanja na trgu, račil reči: „Sehen sie, meine Herren, die Geistlichkeit hat fürchterlich gewühlt sowohl auf der Kanzel als auch im Beichtstuhl, das vor dem Wahllokale stehende Publikum hat weder eine Kanzel noch einen Beichtstuhl, wohl aber die Fäuste, das die Satisfication". (Duhovniki so strahovito rogovilili, kamor na propovednici tamo v spovednici, občinstvo pred volivnicoj stoječe nima niti propovednice niti spovednice, ima pa pesti; to je zadoveljščina). O tej izreki razlogo pisati ni tu mesto , itak treba je povedati, k a mi imamo izrekov aIca navedenih besed za grdega opravljivca in hudobnega 1 a ž I j i v c a , dokler resnice rečene trditve s svedoki ne dokaže, in še pristavljamo, ka zdravi poduk nikoli ni rovarjenje in rogoviljenje, nego sveta dolžnost nevednikom ga deliti. Odhajajočim nam je jedro nemškutarske olike ptujske žvižgalo, mrjavkalo, pi-skalo, cvililo, mrčalo, ulilo, tulilo, rjulo, vreščalo, ručalo, brečalo, zverinski zolilo; kaj pametnejšega pa tudi nismo pričakovali od drhali vzgojene za Strafelovega županovanja. Tako sprevajanje je častivno za nas, kajti vemo, ka blat-njaki ne vedo ceniti biserov. Povedali bi tudi besede, kte-rimi so nas ptujski omikanci odhajajoče pozdravljali, toda poštena duša niti misliti ne more kaj toliko svinjskega, ne da bi isto pisala ali govorila; bodi na slavo onim, kteri so jo govorili ali govoriti učili, sin madjarskib pustinj bi se sramoval kaj podobnega misliti, kamo li očitno trobiti. — Kaj bi neki rekli ptujski gospodje, ako bi je mirno in dostojno prihajajoče ali prišedše na ladauje seljaštvo na enaki način pozdravljalo, ako bi kanilo poprek ptujsko surovost primerno poračati; toda kdo ve, če že ne zori kaka lesko-vica za srboritne nemškutarske zijake, zavijače in motljivce slovenskega ljudstva. Skvarjenost je toliko presezala v ncm-škutarskem taboru, ka je nek volilec kane voliti g. Rodošeka očitno rekel, za kogar se tako po živiuskem dela, nima mojega zaupanja, jaz bodem toraj volil g. Hermana.
Potrebno se mi zdi, svetu naznaniti imena častnih možev, kterih so za narod glasoval; naj se svetijo v narodni zgodovini, naj vidijo prvotni volilci, ka so poslali vredne korenjake na volitveno borišče, kteri so poslavili slovensko ime. Našega junaškega, neprestrašenega , globoko učenega in nas črez vse na zemlji ljubečega in najizvrstnejšega slovenskega poslanca so volili ti-le volilci: g. M e š k o, župnik, prvosedik volitvenega razvoda; Stranjšak, dekan in ¡župnik; Raič, župnik r a n j e c Juri, posestnik v Spuhljah; M u r š e c, R o 1 a , Ž u r m a n , volitveni razvodniki. Nadalje g. Č r n i v e c , župnik pri Sv. Andreju na Goriškem; P e t r i č, učitelj v Leskovci; Gregorec; Zorko, Dragoviča, Hrtiš, kaplan pri sv. Trojici v Podlebniku; Bezjak, župan v Paradiži; Korpar, Miki, trgovec pri sv. Margeti; Kokot, Vučnik, vzorni učitelj pri sv. Barbari; K r a m-berger, župnik pri sv. Janžu; Kovačič, Zorko s Ki-cera; Č u š ; Korošec; Predikaka;Koser; Gomil-šak; Kranjec, župnik pri sv. Margeti; Ambrož; Ko-stanjevec; Satler, župnik v Monspergu; S a g a d i n; Vesenjak; Kosiše; Kunaj, kaplan na Črni gori; P i h I e r; Bezjak, župnik pri sv. Marku; Kornfeld, providnik na Vidmu; Petek; Štuhec župnik na Polen-šeaku: Repič; Majcen; Feguš za Skorošnjak; Zagor-šek; Zadravec; kaplan pr sv. Barbari v Halozah: Furek; Slanic, župnik pri sv. Bolfenku; Trampuš, kaplan na Zavrči; Murko; Kostanjevec, za Borovec; Hole, župnik na Vurbergu; Klasinec; Nagy, dekan v Cir-kovicih; Ledni k; kaplan v Cirkovcih; Ki ta k in Mikuš z Rogaške gore; Pepelnik; Trafenik, Kit; Lindič; Z er a k; Fe r e n č a k , župnik v Kostrivnici; Šeligo; Stip-lošek; Štor, župnik pri sv. Roku; Ažgan. Se mnogo drugih bi bilo za njega glasovalo, ako bi se imeli svobodno in brez strašnega pritiska gibati, vsaj mislim, ka s prepričanja nasprotni ponudnik ne bi bil deset glasov dobil. Her-
man ! ljubezen naša in ponos naš, diči se, slovensko razum-ništvo *) združeno s častnimi narodnjaki te pošilja na vroče borišče, da si vzpet oviješ sence cvetlicami junaškega in modrijanskega ter nasprotnike podirajočega govorništva, — duh modrenik in dub plamenik te sprevajata in krepita.
Hermanovi volilci.
Iz Huma. Na tem hribu stoji lepa cerkva sv. Ivana s krasnim razvidom, in poleg šolsko poslopje, v ktero že čez šestdeset let od treh občin pridno zahaja po zimi čez sto, in po leti osemdeset in še više učencev obojega spola; tudi se po nedeljah v šoli uoi, in keršanski nauk ponavlja in sv. blagoslov deli.
Kjer so po večletnem obečauju farmani se zavezali, po duhovnika v Ormuž z vozom hoditi, se je že letos ne-kekrati zgodilo, da akoravno gospod župnik pri fari kršan-ski nauk za Hum oznanijo, vendar nekteri frankovski kmeti, na ktere vožnja pride, nočejo zapreči in po duhovnika iti. Kako daleč bodemo tedaj z našo mladino prišli, ako se sta-riši cerkvi ustavljajo, duhovne črnijo in očitno kažejo, da njim za sv. nauke ni. Pri takih prilikah bi moral srenjski predstojnik, ako ni tudi mlačen, „moža" pokazati, in tako neobtesane in sirove kmete, ki so se Bog zna od kod v občino pritepli, in mislijo nekoliko besed nemški beknoti, prav ojstro zavrnoti, ali njih kaznovati s tem , da namesto njega drugi zapreže, oni pa naj plačajo. To je velika siro-vost, hudobija in nepokornost; do 600 ljudi čaka pri cerkvi na duhovnika in blagoslov, še le na zadnje se zve, da smo zavoljo nekega kmeta, kjer ni po njih šel, za nos vodjeui.
Za vse Humljance eden.
-1 «¡Oc.—i--
Zdravilske stvari.
.Veke grde bolezni in navade.
(Dalje.)
2. Nos je večkrat prav grd gledati, in sicer, če dolgi lasje iz nosnic rastejo, in še bolj, če se na teh nahaja suha nosna zleza, ali pa, če se nosla tobak, če celi kupi tobaka na leseh v nosnicah ali pod nosom vesijo. če je koža na nosu gumbasta ali rudeča ali celo modra (tako imenovan „kufrast" nos). Gumbe in rudečica na nosu se mora začeti taki zdraviti, ko se prikaze, ker kesnej se težko odpravi. Vsak, kterega nos začne biti rudeč, se mora varovati vsega, kar žene kri proti glavi, kakor jeze, vročine, mraza poprek vsega, kar razdraži kri in jo žene v obraz; posebno pa se mora varovati, vseh opijančljivih pijač, vina, zganice, ruma, piva, likerov itd. Nos se dalje mora mazati s črstvim lojem ali pa s kolodijem, kteri krvne žile spet skupej potegne.
Mnogokrat rastejo na nosu posebni majheni gumbeki ogreči, pšeno, posebno na nosnicah in se tako prikažejo, kakor majhene črne pike ali kot mali beli mehurčeki, ki se kesnej radi množijo, po čem se nos grdo rastrga. Da se v okom pride se mora loj iz nosnih žlez večkrat izstiskati, kar se stori ali z dvema nohtoma ali pa z noževim hrbtom; dobro je tudi, če se take gumbe namažejo večkrat z kolodijem, kteri, ko se je posušil, se spet mora s silo odtrgati, ker se po tem potegne loj iz nosovih žlez. če je loj v nosnih žlezah se otrdil, se mora poprej omehčiti, kar se naj lože stori, če se deva na nos prosena kaša v mleku kuhana, ali pa lebceltersko testo. Čine pike na nosu pa se lehko odpravijo, če se nos z malo v mlačni žaifnici namočeno, krtačico dobro riblje. Poprek se vse take pike, mozolčeki, mehurčeki itd., ki se nahajajo na koži s tim najlože odpravijo, če se z večer z milom (žajfo) dobro operejo. — Če pa je koža na nosu vneta, ali se gnoji, se naj na njo deva ali mrzla voda ali pa se naj maže s črstvim lojeni.
H koncu še moramo opomniti, da je grdo vsekovanje ali trebenje nosa s prsti zlo neugodno za gledati posebno pri jelu. Tudi pri kihanju se mora paziti na to, posebno v društvu, da se ne izprazni ves nos in da se ne kiše v obraz drugemu.	(Dalje.)
-rt*:---
*) Nasprotni ponudnik ni dobil nijednega glasu od školanega človeka, krhljačeki so strahopezdeli.	Pis.
Politični ogled.
Iz bojišča še ne moremo nič posebnega poročati, da Stvari grejo tako počasi naprej, je morebiti vendar vzrok to, da še nista nasprotnika vendar celo pripravljena za bojevanje. Francoska še mora iz oddaljenih krajev svoje dežele vojake privažati na bojišče, Pruska pa še zmirom čaka na svoje južno-nemške sodelavce, posebno na Bavarce, kteri se spet ravno tako počasi pripravljajo na vojsko, kakor 1. 1866 ko bi morali priti Avstrijancem na pomoč.
Francozi so sprva računili na južno-nemško nevtralnost, zdaj pa, ko so se stvari drugače pokazale, morajo Francozi svoj vojni črtež preinačiti. Hesko in Badensko je svoje vojake zlo hitro postavilo na noge in sicer Heska 14.000, Ba-denska pa 34.000 mož, ki od Trierja do Bazelna pričakujejo z Prusi sknpej Francoza, in tako mu bode tukaj prav velika vojna moč zavirala napredovanje. Naj novejša sporočila so ta, da so 24. t. m. se prijele prednje straže francoske in pruske pri Gersvajlerju, in da so Francozi zgubili 10 mož; gotovega se še vendar celo nič ne vč. Da se sploh tako malo izvč iz Nemške, je vzrok to, da je pruska vlada ostro prepovedala vsako poročanje o gibanju vojske. Misli se, da bode prva velika bitva na polju pri Landavu.
Naše ministerstvo pa se zdaj posvetuje, kako se bi obnašalo proti razglašenju nove dogme o papeževi nezmotljivosti. Neki dunajski listi hočejo vedeti da se je sklenolo, da konkordat ne bo imel nobene več veljave v Avstriji in da se lode za zdaj vpeljalo „placetum regium", t. j. da se bodo škofovska oznanila le potem smela javno razglašati, ako je škofom vlada dala dovoljenje za to.
Iz P ulja se piše, da je vlada zaukazala, da oklepno brodovje (Panzerflotte) mora biti tako pripravljeno, da se lehko v prav kratkem času popolnoma oboroži.
V Pruskem državnem zboru je vlada predložila po-stavin načrt, da one točke, nove postave zastran državljanstva, naj taki dobijo veljavo, po kterih je izselitev v časih vojske omejena, in da oni prebivalci severne Nemčije zgubijo državljanske pravice, ki se v določenem času ne bodo vrnoli domu. —
Iz Pruske so prišli ti-le glasi: Francozi napredujejo iz Lauterburga proti WSrthu, Mtililburgu in Stollhofenu. Med Selcem in Strassburgom se je napravilo pet mostov, dalje, da je največa nevarnost za Manheim, kterega bodo Francozi najprej obsedli. Francozi napredujejo proti Kaiserlautern u, Sdeyer-ju, Prusi jim pošiljajo izManjc-a inDarmstat-a močne vojne čete nasproti.
Bavarska kamera poslancev je dovolila za vojaške potrebe v sedanji vojski 18,000.000 gld , če bi vojska trajala do oktobra.
Ruska ostane pri vezdanji vojski popolnoma nevtralna. Vladni listi pišejejo, da je ruski car vse storil, da bi se obranil mir. Vlada je menda prijazna Prusom, panslavisti-čna stranka pa Francozom, in tako bode Ruska težko kaj storila, ako je ne bodo silile prihodnje razmere.
Iz Francoske se piše, da so se Francozi nekoliko osupnili, ko je prišel glas, da bodo južno-nemške države stale na pruski strani v boju. Predne francoske straže so pri reki Renu, čez ktero so že več mostov napravili. Napoleon se bo še te dni sam podal k armadi. Mak-Mahon je že pri armadi in jo tako napeljava, kakor da bi botel proti Karlsruhe naprej iti. General Frossard pa stoji s svojimi četami pri Merzigu. Pri Saarlouis se prednje straže zmirom dražijo.
Na Angleškem je javno mnenje proti Francozom, in londonski delavci pripravljajo veliko demonstracijo proti Francozom. Časnik „Times'* izreka, da je nemška stvar celo pravična in da je najvekše narodno hudodelstvo, ktero je francosko cesarstvo dozdaj storilo, ker vojska je nepravična in navlavšč in brez vsakega vzroka napovedana, pravi da je Francozom samo za to, da bi dobili levo stran reke Rena. —
Ravno tako kakor Angleška govori tudi Švaj ca, obe vladi obžalujete, da se bode spet toliko nedolžne krvi pre-lilo samo zato, da še hoče francoski cesar dalje zapovedovati vsem evropejskim vladom, da bode samo zarad edne osebe obrtništvo, trgovina in občno blagostanje spet tako mnogo kvara trpelo. Napoleon je od onega časa, kar je na prestolu, zmirom po vseh straneh kalil mir. — Tako pravijo Angleži, mi pa moramo reči, daPrus ni manje kriv te strašne vojske kakor Francoz. _
Novičar.
(Papeževo nezmotljivost) je izreklo v Rimu 533 pričujočih duhovnih in samo dva sta proti glasovala, drugi škofi so prej odišli domu.
(V delavski pravdi) na Dunaju je sodba izrečena. — Obervvinder je obsojen na šest, trije drugi na pet let sedeža. Drugi so dobili po dva do šest mesecev zapora. Dva tujca pa morata oditi iz avstrijske države.
(Katoliško politično društvo) se je osnovalo pri sv. Ru-pertu v slov. Goricah. ^Bog daj dober napredek)
(Novi namestnik Stajarski) baron Kiibek, je bil te dni v Mariboru, kder si je ogledaval urade, šole, bolenišnico itd. Odtod je odpotoval dalje v slovenske okraje. Spremljajo ga povsod okrajni glavari, kako pa mu bodo ti popisali nas Slovence, o tem ni treba nič povedati.
(Tabor v Bistrici na Koroškem) je dovoljen. Vožnja tamo bode na pol znižana na železnici.
(Narodnim Slovencem v poduk.) Tako se zove jako popularno pisana brožurica slovenska, ktero je založil gosp. i profesor J. Pajk v Mariboru. Kakor poznamo pisatelja, bo knjižica gotovo prinesla prav koristne stvari za Slovence.
(Slovenščina se iz mariborskih Šol hoče izpoditi.) Iz mariborskega gimnazija smo čuli, da hoče sedajni vodja gim-! nazije g. Gutscher še nekoliko teh malih pravic vzeti Slovenščini, kar jih je dozdaj vživala. Veter, tako mrzel za Slovenščino, vleče prej ko ne od zgoraj. Tudi na mariborskem učiteljskem pripravništvu ni več potrebna Slovenščina, ker v razpisanih učiteljskih službah se v uradnem oglasu bere, da dobijo prednost oni prosilci, ki znado tudi slovenski jezik. Po tem oglasu je soditi, da bo dobil tudi lehko taki omenjeno službo, ki celo slovenski ne zna, in če sedanje razmere dobro pregledamo, si lahko mislimo, da bo dobil gotovo Nemec prednost. Mariborska pripravnica pa je edino odgojišče za učitelje vse slovenske dolnje Štajarske, kde se bodo tedaj prihodnji učitelji učili Slovenščine? Al se tedaj ne bo delala krivica Sloveocem ?
Tržna cena pretekli teden.	>N £ S ca a > 3 t>			Mariboru	t>	a O O	o (h	
	fl.	k. j	fl.	3.	fl.	k.	fl.	k
Pšenice vagan (drevenka	4	551	4	70	5	—	4	80
Rži „	3	30	3	35	8	80	8	—
Ječmena „	3	—	8	20	3	70	0	—
Ovsa „ . . . .	2 8	_|	2	50	2	50	8	_
Turšice (koruze) vagan .		55	8	65	8	40	8	70
Ajde „	8	30	8	10	3	60	2	75
Prosa „ .	2	80	2	40	8	50	2	50
Krompirja „	1	70	1	30	1	70	1	70
Govedine funt ....	_	20	_	27	_	26	_	25
Teletnine ....	_	22	_	26	_	24	_	25
Svinjetine črstve funt Drv 36" trdih seženj (Klafter) .	_	26	_	26	_	24	_	26
	9	—	10	50	8	50	11	50
» 18" „ n	—	—	6	—	5	60	—	—
„ 36" mehkih „ . . .	4	—	—	—	6	20	7	50
18" n 10 n n • • •	—	—	4	20	_	—	—	—
Oglenja iz trdega lesa vagan .	—	80	—	60	—	50	—	90
„ „ mehkega „ „	•—	50	—	50	—	45	—	80
Sena cent ....	1	20	2	—	1	90	2	—
Slame cent v šopah	1	20	1	30	1	20	1	40
„ „ za steljo	1	—	0	90	1	—	1	—
Slanine (špeha) cent	38	—	42	—	40	—	38	—
Jajec pet za ...	—	10	—	10	1 —	10	—	10
Napoleondor velja 10 fl. 90 kr. a. v. Azijo srebra 133.50. Alarodno drž. posojilo 59.20.
Loterijne srečke.
V Trstu 23. julija 1870: 53 16 80 61
Prihodno srečkanje je 6. avgusta 1870.

»iiirntst
se bode v službo vzel pri c. k. sodniji v Rogatcu od 1. avg. 1870 počenši. Kdor hoče v to službo stopiti, mora znati dobro govoriti in pisati v slovenskem jeziku. Plače dobi 22 gold. na mesec.
C. kr. okr. sodnija v Rogatcu 19. julija 1870.