Leto v. §t. 11 GLASILO DELOVNEGA KOLEKTIVA RUDNIKA LIGNITA VELENJE »■ »•."■»-
OB NAŠEM OBČINSKEM PRAZNIKU
skupine. Z Grmade je krenil bataljon v gozd Leženj, od tu pa 7. oktobra zvečer na Gorice pri Šoštanju, kjer se je razdelil na posamezne skupine, od katerih je iinela vsaka svojo posebno, točno določeno nalogo.
Pri napadu na šoštanj je sodelovalo okorg 50 borcev Prvega štajerskega bataljona, ki so bili oboroženi s tremi puškomi-traljezi, katere je prinesla seboj Pohorska četa in so jih nato razdelili' po posameznih četah bataljona. Razen mitraljez-cev so bili vsi borci oboroženi s puškami in ročnimi bombami. Bataljon je razpolagal tudi z razstrelivom.
Nemci so imeli v Šoštanju razmeroma močno orožniško postajo, večje število oboroženih hitlerjancev, obratno stražo v tovarni usnja in tudi organiziran Welirmannscliaft, (ki pa ni bil koncentriran). V sosednjem Velenju je bila prav tako orožniška postaja in obratna straža pri rudniku. Tudi orožniško postajo v Šmartnem ob Paki je bilo treba vzeti v račun.
Vodstvo Prvega štajerskega bataljona je računalo nč^ možnost intervencije iz Velenja in iz Savinjske doline. Zato je pred pričetkom napada postavilo močno zasedo v Družmirju
Uspehi letošnjega
in v Penku na cesti proti Šmartnem ob Paki. Zaseda v Penku je iinela hkrati tudi nalogo razstreliti cestni most preko Pake. Dogovorjeno je bilo, da bo prav detonacija v Penku znak za začetek napada in da naj zaseda po izvršenem miniranju odide proti Šoštanju in se pridruži napadalcem. Zaseda je bila postavljena tudi pred stanovanjsko kolonijo Vošnjakovili uslužbencev, ker so partizani računali z možnostjo, da bi nekateri oboroženi hitlerjanci in obratni stražniki, ki so tam stanovali, lahko intervenirali. Da bi se zmanjšala možnost hitre intervencije iz oddaljenejših postojank, so partizani pred napadom pretrgali telefonske napeljave. Že pred vdorom glavne napadalne skupine je Božo Mravljak odpeljal pred zgradbo orožniške postaje grupo, ki je imela nalogo blokirati orožniško postajo. Pri tej skupini je bil s svojim puško-mitraljezom narodni heroj Angel Besednjak-Don.
Zaradi večerne delovne izmene v tovarni usnja in na rudniku se je začel napad šele po 23. uri po detonaciji v Penku. Partizani so vdrli v mesto z glasnim vzklikanjem in streljanjem in so bili takoj gospodarji položaja v mestu. Neodločen poizkus orožnikov, da bi posredo-
gospodarjenja v
Zopet praznujemo naš občinski praznik kot spotnin na prvi partizatiski napad na slovensko mesto šoštanj, ki je bil izvršen med narodno osvobodilno borbo v noči med 7. in 8. oktobrom 1941. leta.
Spomnimo se tistih grenkih in težkih časov in osvežimo dogodke po podatkih, katere je zbral in pripravil tov. Milaii Ževart!
Prve dni meseca oktobra 1941 so se zbrale na Grmadi nad Plešivcem tri "štajerske partizanske čete: Savinjska. Revir-ska iu Pohorska in se združilev Prvi štajerski bataljon. Tako je bila na področju š,aleške doline izvršena koncentracija precejšnjih partizanskih sil takorekoč pred nosom nemških postojank, vendar v največji tajnosti, tako da sovražnik o tem ni ničesar slutil.
Ta koncentracija partizanov na šaleškem področju je imela povsem določen namen. Predviden je bil napad na šoštanj. Potrebne podatke o stanju v Šoštanju je s pomočjo podpornikov in zaupnikov osvobodilnega gibanja zbral Bombi — Božo Mravljak. Na osnovi teh podatkov je bil izdelan načrt za napad na šdštanj in postavljene določene naloge in namen tega napada. Pri združenju čet in sestavi načrta za ta napad je sodelovalo več vidnejših tovarišev, kot komandir"" čete narodni heroj Miha Pintar-Toledo, baje tudi narodni heroj Milan Zidanšek, Tone Žnidaršič-Mar-tin, Jože Letonja-Kinet in seveda tudi Božo Mravljak-Bombi. Tako lahko trdimo, da sta bila izvedena koncentracija štajerskih partizanov in napad na šoštanj po dobro premišljenih in enotnih smernicah. Napad sam je vodil Jožfe Letonja-Kmet, ki je po številnih izjavah sodeč,
Soveljeval Prvemu štajerskemu ataljonu takoj po njegovi ustanovitvi.
Pred napadom so bili borci seznanjeni z namenom napada na šoštanj in z nalogami, katere naj bi izvedle posamezne
Da dobimo kompleksnejši vpogled v gospodarsko problematiko. uspehe in neuspehe, bi le-to obravnavali iz različnih aspektov, in sicer:
—	gospodarski uspehi v prvem polletju letos v primerjavi z istim obdobjem lanskega leta;
—	razvoj proizvodnje in ostale gospodarske aktivnosti v osmih mesecih letošnjega leta — v primerjavi z lanskim enakim obdobjem ter s postavljenimi planskimi nalogami;
—	reševanje ostalih problemov družbenega standarda v občini.
tNa samem začetku moramo žal najprej ugotoviti, da v letošnjih prvib šestih mesecih končni rezultat slab. precfej slabši, kakor je bil v lanskem prvem polletju. Čeprav periodični obračuni za prvo polletje ne dajejo točnega in popolnoma realnega gospodarskega stanja, pa vendar v grobih obrisih kažejo na gibanja v gospodarjenju podjetij.
Proizvodna aktivnost je v našem gospodarstvu na dokaj visoki stopnji, saj je bil dosežen 28,06 višji celotni dohodek, doseženi čisti dohodek pa je po-
vali, je zaseda pred orožniško postajo*takoj zavrnila. Ni pa bila v načrtu določena likvidacija orožniške postaje in je ostalo pri tem, da so partizani postajo samo blokirali in držali orožnike v šahu. Napadalci so imeli nalogo, da morajo kaznovati glavne okupatorske veljake, sodelavce in izdajalce. Naloge pa niso mogli uspešno izvesti, ker so imeli prav ta večer večji sestanek v Sokolskem domu in so se takoj po prvih strelih okupatorjevi sodelavci umaknili iz Šoštanja, ostali pa so se poskri-dveh ranjenih. To so bili ver-mani in okupatorjevi pristaši. Smrtno je bil ranjen verman Stanko Štraus, ki je bil tisto noč dodeljen orožništvu za patrolno službo. V začetku napada je hitel na orožniško postajo in ker na poziv ni hotel obstati, je zaseda pred orožniško postajo streljala nanj in ga smrtno zadela. Tudi ostala dva sta bila najbrže ranjena pri orožniški postaji. Nemško poročilo omenja, da je bil ranjen tudi starešina Wehrmannscha!ta,
Partizani, ki niso bili v zasedah, so iskali tiste, ki bi jih morali kaznovati. Izvedli so tudi sedem rekvizicij in zažgali žago ter skladišče lesa, ki je bilo last okupatorskega župana. Partizani so s streljanjem, buč-
(Nadaljevanje na 3. strani)
velenjski občini
kril v glavnem le izplačane o-sebne dohodke. Za sklade delovnih organizacij so ostala le sredstva v višini 53.28 % primerjano z lanskim letom. Res so se osebni dohodki povečali v masi za 40.03 %, na posameznika pa za 18,52 %, dočim je storilnost v industriji porasla le za 2.3 % in ob upoštevanju povišanih življenjskih stroškov realna plača hitreje narašča, kakor pa storilnost dela, vendar neskladje ne vpliva v takšni meri na tako neugoden efekt ob polletju 1964.
(Nadaljevanje na 4. strani)
Novo šolsko poslopje RSC
Volt nje ima že sedaj več kot šot m tisoč prebivalcev. Prenapolnjeni osrfovni šoli narekujeta gradnjo tretje.
(' T; n no proizvodno podjetje t 1 'knju je rudnik lignita. Za i ');aŽQvanje mladih ljudi je zgradil rudarski šolski center elenje. Ta vsako leto postaja yečji. Letos se bo v njem izobraževalo osemsto mladih ljudi. Rudnik bi žd danes potreboval vso, sedaj učečo se mladino rudarske šole.
Zato se bo število vpisanih v naslednjih letih še povečalo na tisoč in_več.
Ne bi bilo prav če bi ob tem ne mislili na srednji strokovni kader, ki je v rudarstvu prepo-treben. Zato že tretje leto deluje -srednja tehniška šola — rudarski oddelek. Le ta se bo še širila. Potrebovala bo svoje prostore, ker sedaj gostuje.
Le nekaj deset metrov od sedanje rudarsko šole dobiva do^ končno podobo poslopje, ki je lahko v ponos mlademu mestu. Poleg več kabinetov in dvoran bo v novem štirinadstropnem poslopju če devet svetlih in prostornih učilnic. Učilnice so zrasle prod dvanajsto uro«. saj je doslej potekal pouk v ozkih prostorih sedanje šole od sedmih zjutraj do desetih zvečer.
V dneh, ko bo slavila velenjska občina svoj praznik, bodo prve prostore tu predali nanic-nu. Z otvoritvijo pa bodo počakali na naslednje leto.
Danes si kf težko mislimo, kako pomembna bo ža Velenje prva srednja šola tu! Poglejmo nekaj dejstev: rudnik se bo razširil s še eno jamo v Šoštanju; pričeli bodo graditi c-
MPOTRKBEN, A VENDAR KRITIČEN PROBLEM
V obilici problemov, ki tako ali lrugače negativno vplivajo na produktivnost, vzdušje na delovnem mestu, delovne ter osebne odnose ipd., ne moremo mimo besede oziroma problema alk< !' :lizma. Ne mislimo v prvi vrsti tisto uživanje alkohola,, ko -i nekdo po napornem delu, a1! j i zabavi privošči kozarec pijače ali nekaj več, temveč tisti alkoholizem, ki povzroča stalno željo in navsezadnje potrebo po prekomernem uživanju alkohola!
Problema alkoholizma ne moremo odpraviti z laično rešitvijo — problem ne zajema mnogo ljudi, vendar pa mu moramo posvetiti več pažnje in globlje analize. Človek, ki je podvržen temu škodljivemu pojavu ne more, vsaj dalj časa ne, enakomerno opravljati istega dela kot ostali. Kronični alkoholik lahko prihaja že na delo vinjen, ali pa fizično in psihično tako oslabljen, da mu praktično kakega odgovornega, nevarnega ali fizično zahtevnega dela niti ne moremo dati. To je pa samo eno dejstvo. Vsi dobro vemo, da je človek, ki je podvržen alkoholu, zaradi zmanjšanih fizičnih, psihičnih in nevroloških sposobnosti mnogo bolj izpostavljen nevarnostim na delovnem mestu ter poškodbam, ki so skoraj nujna posledica tega. Ne samo poškodbe na delovnem mestu, temveč tudi izpostavljenost raznim boleznim, ki so povezane z alkoholizmom je velika. Upoštevanja vredni so tudi ogromni stroški, ki jih mora družba dajati tako za zdravljenje kronične-
^^ ]lu,iac
Štev. 11 — 10. okt. 1964
ga alkoholizma, kot zdravljenje poškodb ter bolezni, ki v večini primerov spremljajo ta pojav.
. Slog,oče bo kdo presenečen ob vsoti ca. 300.000 din družbenih sredstev, ki se porabijo za enomesečno zdravljenje enega kroničnega alkoholika. Zdravljenje je uspešno, ali pa tudi ne, če alkoholik nima dovolj voljo, da bi zdravljenje, ki se nadaljuje doma. vzdržal do stanja, ki ga imenujemo normalno. Stroški se v primeru, če ozdravitev ne u-spe, seveda še velikokrat povečajo, saj jc znano, da obolenja jeter ter ožilja, kot posledica alkoholizma zahtevajo dolgotrajna in predvsem zelo draga zdravljenja.
Vse to pa jc samo ena plat, bil je to samo majhen, enostranki pogled za kulise tega problema. Druga, nič manj, ali mogoče še bolj važna stran pa je privatno, v večini primerov družinsko življenje. Ugotavljamo, da so družinske razmere alkoholikov vse prej, kot urejene. Vse premalo, v prvi vrsti sredstev ostaja družini za normalno delo in življenje, vse premalo dolžne odgovornosti" ter pozornosti posveča tak človek članom svoje družine, to pa rezultira nesoglasja, prepire, fizična obračunavanja, skratka nemogoče vzdušje med možem in ženo. Če so v družini še otroci sc ta problem poveča. Otroci vidijo neprimeren medsebojni odnos pri svojih starših in problem njihove neposredne vzgoje se že tu prične. Ker ostaja premalo časa za vzgojo otrok in ker se jim posveča premajhna pozornost ter želja do dobre vzgoje, se kaj rado zgodi, da se taki otroci vzgajajo sami, ker pa je smer, ki jo zavzemajo v večini primerov nepravilna, se potem sprašujemo, kako je mogoče, da
nergo-kemični kombinat. Nič nc bo moglo rasti in uspevati brez dobrih kadrov. Seclaj jc v srednji tehniški šoli res le rudarski oddelek. Toda nc bo dolgo, ko se bo olfiopil še z drugimi, tistimi, ki. jih bodo narekovale nove delovne naloge- v gospodarstvu. Tako bo povpraševanje po clektričarjih, kemikih in strojnikih vedno večje.
Z novimi oddelki, ki bodo nujni, bo dobil rudarski šolski center v velenjski občini še večji pomen. Tu se bodo izobraževali rudarji, clektričatj i, kovinarji, kemiki, strojniki!
Tu se bodo zbirali mladi ljudje iz delavskih družin. Tu bo rasel nov in mlad kader tehnično inteligence, ki bo kos velikim nalogam, ki še čakajo Velenje.
Velika svctlordcča stavba ob progi bo postala v Velenju središče vsega izobraževanja. Bo kot vedro razpoložen in strokovno izobražen učitelj, ki zna usmerjati delo mladih! -v-
imatno tako nevzgojeno mladino in družinski problem preraste v družbenega. Zavedati se moramo. da je in bo ostala družina poglavitni vzgojni faktor in od dobro ali slabo urejenih družinskih odnosov in razmer jo odvisno, kako bo izgledala naša jutrišnja generacija. Alkoholizem. ali točneje, kronični alkoholizem pa lahko privede družine v stanje, ki je daleč od njenega osnovnega namena, cilja ter dolžnosti — čim bolje vzgojiti svoje otroke.
RLV ima ca. 23 primerov kroničnega alkoholizma. Mogoče bo kdo rekel, da to ni mnogo in še ni problem. Res. v kolektivu s preko 3300 člani, ta številka v absolutnem smislu ni velika, vendar je problem vkljitb temu velik. Praktično stoji za njim 23 družin, katerih razvoj ne bo šel daleč vstran od zgoraj navedene poti. Vsi se moramo resno zamisliti nad tem problemov in dolžnost vseh nas je. da skušamo problem zmanjšati na najmanjšo možno mero. Kadrovsko socialna služba bo morala tc ljudi še posebno pozorno obravnavati. Vendar samo to še ne bo dovolj. Zelo pomemben pri normaliziranju teh ljudi je odnos, ki ga imajo sodelavci do takega tovariša, o-sebno prepričevanje ter pravilen, neposreden, predvsem pa tovariški odnos z željo, da ta tovariš zopet postane »zdrav , lahko rodi zelo dobre rezultate. Te ljudi je treba seznaniti z dejstvom, da s svojim početjem škodijo sebi. kolektivu, družini ter družbi. To jim jc treba vcepiti v njihovo zavest, najbolje pa se to doseže s stalnim ter neposrednim vplivanjem. Korist, ki bi jo dosegli s takim delom, bi prav vsi občutili. Posameznik, ali skupina, ki bi v tem uspela, bi zaslužila pohvalo in hvaležnost tako družine kot družbe. Cilj vseh nas pa mora biti, da skušamo vse, kar ovira razvijanje pozitivnih odnosov, reševati in odstranje-
vati. Vzgojni vpliv na alkoholike. ter uspehi, ki jih moramo doseči, bodo pomemben korak naproj pri urejevanju marsikje že nemogočih razmer ter odnosov.
Naj za koncc omenimo šc eno obliko problema, ki je mogoč šc težja, kot prej navedena. Žalostno, vendar resnično je, da sc tudi posamezne žene našill sodelavcev vdajajo škodljivemu vplivu alkohola. Kaj to pomen' skoraj ni potrebno komentirat Skoraj si nc moremo predstav Ijati, kakšna žena ali mati je tista, ki je podvržena alkohola Taka družina ima zelo kritično prihodnost. Kje jc tu odgovornost do vzgoje otrok, odgovor nost za počutje doma, kje občutek materinstva in vsega kar je ,s tem v zvezi? V Velenju p~ znamo nekaj takih primerov in tudi tu bomo morali nekaj ukre nifi, da sc bo situacija popra vila.
Torej naša skupna skrb in dolžnost jc. da poiščemo način ter obliko dela, način s katerim bomo dosegli tudi na tem, samo na videz manj pomembnem, a vendar kritičnem problemet skem področju uspeh in s tem pomagali nc samo družinam temveč tudi kolektivu in družbi.
NOV VODOVO
Od drugega septembra dalje poteka bitka za dokončno iz> gradnjo vodovoda v Velenju. Zdi se. da sleherni Velenjčan razume, kako življenjsko potrebna je voda rudarskemu mestu. Ni jih bilo dosti, ki so se odrekli prostovoljni pomoči pri zasipan ju jarkov. Te dni se dela približujejo koncu, kajti do 23. septembra bodo dela v glavnem zaključena.
Deset prihranjenih milijonov s prostovoljnim delom ni maj bna stvar!
Ni se bilo lahko odtegovat' jesenskemu delu. Toda mnogi so žrtvovali tudi to! Od 2. septembra do danes preko 100 ljudi opravilo okrog 3300 ur.
Med kolektivi je bil najprid-nejši rudarski šolski center \tr-Icnjc. Razveseljivo pa je, da so v akciji sodelovali tudi šoštanj-čani!
Vrsto let urejujemo v Veclnju komunalne probleme na ta način! Kako bi bilo Velenje sicer mesto cvetočih nasadov! Sklenili smo, da bomo naslednja leta s posebnimi in neodložljivimi deli nadaljevali.
"Svečani zaključek del ob vodovodu in hkrati otvoritev je bila 4. oktobra v Paki. Za udeležence dela ni bilo pogostitve, ištab delovnih akcij jim jc poslal pisma z besedami, ki povedo več kot pijača.
Gotovo ni človeka v Velenju, ki bi se ne veselil, saj je zdrave pitne vode več kot dosti in tudi v -naslednjih letih ne bo nevarnosti, da bi jo zmanjkalo!
-v-
Čas - mladina - šola
Življenje naše dobe teče z atomsko hitrostjo. - Tehnika se razvija s čudovito naglico. Razvija proces proizvodnje, avtomatizacijo industrije. Odkriva nove in nove vire energije. Modernizirata se prevoz in obrt. Hočemo boljšo in večjo kmetijsko proizvodnjo. Hočemo novo — popolnejše življenje. Vsak dan je več novega, lepšega, a tudi težjega. Nastajajo novi iu novi problemi. Sredi tega vrtinca je človek. Vse smo sposobni ustvarjati, a vendar ne zmoremo potešiti svojih želja. Kje je mladina? Mamice vzdihujejo: Joj, kakšen je, saj inu nisem kos. Ali: Te bo že oče! Po drugi strani ti isti: Kaj bi jedla?, kaj ti naj kupim? in pred vzgojiteljem: moji otroci so tako pridni, tako ubogajo in tako radi so doma; saj se samo učijo ...
Koliko samih dobrih želja je v družinskem krogu! Koliko poti je že bilo zbranih, kaj bo sin. kaj hči!
Poleg vsega tega je tu še naša družbena skupnost s svojimi smotri, s svojo materialno osnovo. ki hoče preko predšolskih vzgojnih ustanov in preko osnovnih šol sodelovati pri usposabljanju, vzgoji in oblikovanju mladega človeka. Vsi želimo, da bo mlada in nova generacija dvakrat zdrava; sposobna ustvarjati potrebne materialne dobrine,-ustvarjati in razvijati take medsebojne odnose, da bo novi rod srečen. S takimi željami smo kakoT vedno tudi letos začeli šolsko leto. , Med počitnicami so šole Zavod nje, Palca, Plešivec, Skorno in Miha Pintar-Tolcdo Velenje pristopile k popravilom in izpopolnjevanju stavb in opreme. Mnogo je bilo narejenega in pohvala gre vsem požrtvovalnim ljudem, ki so z materialom in s prostovoljnim delom pomagali pri velikem delu. Tudi podjetja so pomagala in kakor vedno imela razumevanje za potrebe šolstva.
Nad 700 otrok je letos prvič sedlo v šolske klopi. Knko priletno, kako lepo je! Kako radi imajo svoje tovarišicc učiteljice. Koliko pa jih je v razredu, še ne vedo. Eden mi je odgovoril: Nismo se še učili!«
Letos smo nadaljevali z re-. organizacijo šolske mreže, kar je v skladu s smernicami občinske skupščine. Šole: Bele vode, Zavod nje. Ravne, Plešivec. Cir-kovce in Paka so se priključile centralnim šolam v Šoštunju in Velenju. V par letih nam je skoraj docela uspelo šolsko mrežo organizirati, kakor smo dolgo želeli. Čim več učencem nuditi kvalitetnejši pouk. To smo lahko dosegli s prevozi učencev v ccntralne osemletke. Le-los so ostali na 11 podružničnih Šolah le 4 oddelki višjih razredov an 12 oddelkov učencev nižjih razredov. To je velik uspeh. Res je pot tudi s prevozom za nekatere učence naporna. Zave-
damo se tega; problem je nastal in z dobro voljo sodelovanja šol, staršev in družbenega sklada za šolstvo nam bo uspelo premagati te težave — predvsem v zimskem času. Morebiti bomo iskali pomoč in razumevanje pri družinah, ki bi vzele nekatere učence v oskrbo.
PROSTORI! PROSTORI!
NOVA ŠOLA ZA VELENJE!
Število prebivalstva v naši občini zelo hitro narašča. Predvideva se. da bo leta 1970 31.000 prebivalcev. Na to število sorazmerno mladih ljudi predvidevamo, da bo 5560 učencev. Za dvoizmenski pouk pomeni to 21 učilnic. Drngače povedano, do leta 1970 bomo potrebovali dve novi šolski poslopji za osnovno šolo. Prav gotovo pa bomo morali že v naslednjem letu imeti nove prostore III. osemletke v Velenju.
Že nekaj časa se razpravlja o potrebah ustanovitve gimnazije. Nekateri načenjajo vprašanje ustanovitve tehniške srednje šole ali kakšne druge strokovne šole II. stopnje.
Prav gotovo je potrebno tudi na tem področju pospešiti razprave, kajti zadeva je sila ak-
(Nadaljevanjc s 1. strani)
niin poveljevanjem in prepevanjem borbenih pesmi ustvarili vtis, da je v Šoštanju veliko število partizanov. Poveljevali so tudi v srbohrvaščiui in verjetno je zaradi tega navedeno v nemškem poročilu, da je napad vodil neki sbrski major. V mestu so bili partizani dobri dve t iti. Ko pa je udaril pri šmjhelski župni cerkvi plat zvona, kar je bil že prej dogovorjeni znak za umik So se partizan: organizirano umaknili iz Šoštanja. V petih minutah so se skupine zbrale^ na Goricah. Manjkal ni nihče in torej napad na ŠOstdnj med partizanskimi vrstami rfi zahteval nobene žrtve.
Z Goric so partizani krenili v Skorno nI tam ostali ves dan. Tu so kmetje preskrbeli bataljonu hrano. Nemci so 8. oktobra breuspešno zasledovali bataljon. Pri tem je sodelovalo poleg orožništva in policije še 50 vermanov iz Šoštanja in 90 i/. Celja. Baje so celo z avioni iskali bataljon!
Kod odgovor na to pogumno partizansko akcijo so Nemci v svojem besu pripeljali 10. oktobra iz mariborskih zaporov v Šoštanj tO talcev, med njimi tudi sekretarja SKOJ-a za celjsko okrožje Dušana Finžgarja-Fidžija in jih nemočne, podlo postrelili v Lihtenegerjevem sadovnjaku, da bi preplašili Slovence iu zmanjšali odmev napada na šošlanj.
Tak je bil napad na ŠoStanj v noči od 7. na 8. oktober 1941. Kljub temu, da ni bila izvršena
tualna, saj je v preteklem letu končalo osmi razred 248 učen-cev. To število pa bo do leta 1970 naraslo na 420 .učencev. Naša dolžnost je, da danes vemo. kje bodo dobili takrat učna in delovna mesta. Pričakujemo več predlogov, več mnenj in več sodelovanja.
I
MISLIMO TUDI O DEFEKTNI MLADINI!
Ob vsem tem mislimo tudi na socialne in družinske probleme družin z defektno mladino! Starši iščejo rešitve, a so brez družbene pomoči nemočni. Poskušajmo se približati delu problematike in organizaciji posebnega šolstva v naši občini!
Po trenutnih podatkih je 130 defektnih otrok od milejših do najtežji primerov. to pa pomeni približno 260 nesrečnih roditeljev. V naše skupno zadovoljstvo se o teh primerih vodi skrb. Mnogo skrbi je posvečeno tem problemom in radi bi, da bi o vsem še več razmišljali in krog skrbnikov še bolj razširili. Pomagajmo, da bo defektna mladina dobila vsaj minimalno osnovno znanje, da si pridobi čimveč ročnih spretnosti in da si z našo pomočjo utira pot k samostojnemu življenju. To pa zmoremo reševati le preko posebne osnovne šole.
Posebna osnovna šola je bila
ustanovljena leta 1958 in je imela en oddelek. Danes jih ima sedem in zajema 68 otrok. Seru je vključena mladina Velenja in Šoštanja ter njune okolice. Za vso ostalo mladino pa še do danes nismo mogli najti rešitve. Posebna šola. žal nima svojih prostorov in gostuje pri obeh osemletkah v Velenju in pri eni v Šoštanju. Resnično je ta šola torej dvakrat posebna. Oseni-letke-gostiteljice zatrjujejo: samo še leios smo zmogli odstopiti učilnico. Drugo leto bo nemogoče, kajti sicer nam vshk nov; učenec pomeni tretjo izmeno J po programu sedemletnega razvoja pa bi morali preiti na eno izmeno. (Tiho pa si mislijo: Ko bi vsaj na eno in pol!)
Problemi prostorov narekujejo gradnjo nove šole. Posebna šola naj bi tam dobila svoje stalne prostore, ki pa morajo biti grajeni in opremljeni po posebnih normativih za posebne šole. Nujno bosta morali biti vsaj dve delavnici. To so le delovni prostori. Kaj je z internatom, saj bomo morali usposabljati in reševati tudi mladino ostalih predelov naše občine? Gotovo je, da je nujno začeti razmišljati o gradnji doma mladine, kjer bi naj dobili svoj prostor tudi učenci, ki sedaj obiskujejo višje razrede osemletk v središčih in kljub prevozom morajo precej pešačiti.
OB NAŠEM OBČINSKEM PRAZNIKU
ena izmed glavnih nalog Prvega štajerskega bataljona v Šoštanju — likvidacija okupatorskih veljakov in narodnih Ii na drjuge načine. Kaznovanje glavnih izdajalcev iorej ni ns-izdajalcev — laliko trdimo, da jc ta prva akcija bataljona odlično uspela. Napad je bil dobro pripravljen in izveden ter ga lahko ocenjujemo kot pravo vojaško dejanje in hkrati kot klasičen primer partizanske taktike. Nemce je napad povsem presenetil in niso nudili nobenega organiziranega odpora. Tudi iz bližnjih postojank niso skušali posredovati in partizanske zasede so Ostale brez dela. Napad in nenadno Streljanje v Šoštanju je Nemce tako zmedlo, da niso intervenirali uiti iz Velenja.
Najbolj dragocen rezultat partizanskega napada na Šoštanj pa je nedvomno velik moralni uspeh partizanov. Napad je močno odjeknil po vsej okupirtini Štajerski in še dalj vse do Slovenskih pregnancev v Srbijo. Predvsem pa je okrepil moralo zavednih Slovencev v šaleški dolini in temeljito preplašil okupatorski aparat ter okupatorjeve pomagate na tem področju. Napad je okrepil samozavest sodelavcev OF in samih borcev Prvega štajerskega bataljona, šoštanjske dogodke so govorice močno povečale in v domišljiji so bili gozdovi polni partizanov. Ne smemo pozabiti. da se je to zgodilo leta 1941, ko je bil hitlerizem na pelo. Vendar pa so Nemci poro-
čali o svojih žrtvah in sicer o enem smrtno ranjenem in o višku svoje moči in na območju, ki ga je Nemec smatral za popolnpma svojega, za sestavni del Nemčije!
Z ozirom na pomembnost in važnost tega dogodka praznujemo spomin nanj kot občinski praznik uaše komuue. Zdi se nam kot prva zvezda na črnem nebu tlačenega in ponižanega naroda, kot prva slutnja daljne svobode, za katero se lahko uspešno borimo tudi proti še tako močnemu sovražniku le če smo složni, dovolj pogunni in. neustrašni.
Tako se je začenjala in razplamtela naša velika borba za svobodo, za nacionalno suverenost in obenem razredna borba za pravičnejši, socialistični družbeni red. Brez števila akeji in napadov je bilo potrebnih, ogromno hrabrili borcev je poleg talcev, zapornikov in logo-rašev omahnilo v mrt preden smo osvobodili našo domovino — svoj dom in začeli zavestno graditi svoj novi socialistični družbeni red.
Uspehi naše velike graditve stoje danes tu pred nami, kot "živa stvarnost, njene sadove pa mi vsi že dolgo uživamo!
Vsem delovnim ljudem naše komune prisrčne čestitke za naš praznik.
Hudat
Štev. 11 — 10. okt. <064
Problemi borcev v naši občini
Navada je, da ob vsakoletnem proslavljanju občinskega praznika slavimo nove delovne zmage in ugotavljamo uspehe na vseh področjih, dosežene v preteklem obdobju. Menim, da je prav, če ob tej priliki osvetlimo nekatera vprašanja, ki zadevajo gmotni položaj borcev NOV v naši občini.
Ne bili bi pravični, če bi negodovali in samo kritizirali, ker je bilo v skrbi za borce mnogo napravljenega. Prepotreben nagel gospodarski razvoj naše doline pa je zahteval vso politično gospodarsko angažiranost. Prav tako pa je tudi skokovito zviševanje življenjskih stroškov v zadnjih letih gmotni položaj borcev in njihovih družin izredno poslabšalo. Ob ugotavljanju dejstev, ki so jih družbene službe v skrbi za borce nakazovale pristojnim činiteljem v občini, je bilo narejeno mnogo, saj se je do sedaj vselilo v pre^ novljena in nova stanovanja 92 borcev z njihovimi družinami. •Iz sredstev sklada za borce prejema 15 borcev in sodelavcev NOV redno občinsko priznavalnino. Zagotovljena jim je tudi brezplačna zdravstvenrf zaščita. Prav tako so bila izplačana precejšnja sredstva iz družbene pomoči. Redno pomoč pri šolanju prejema preko 40 otrok padlih in še živečih borcev itd. Tu sem omenil le nekatere stvari, vendar pa je bilo narejenega mnogo več. Gmotni položaj bor-vec daje občinski skupščini in 'delovnim organizacijam še precejšnje naloge, saj je po trenutnih podatkih potrebnih za borce 45 družinskih stanovanj.
Vsakodnevno pa se večajo potrebe po izplačevanju priznavalnin in družbenih pomoči, kot tudi pomoči pri šolanju otrok.
V prihodnjem letu je po sedanjih podatkih zagotoviti redno priznavalnino 59 borcem, za
kar je potrebnih preko osem milijonov dinarjev, da ne navajamo še družbenih pomoči.in pomoči pri šolanju otrok. Za pomoč slednjim, bi naj imele več razumevanja delovne organizacije in v prvi vrsti štipendirale otroke borcev. Več skrbi in pozornosti bi morale posve-
titi borcem delovne organizacije, jim dati možnost kvalifikacije na delovnem mestu in jim tako omogočiti osebne dohodke kvalificiranega delavca v višini republiškega povprečka, ki znaša 45.000 dinarjev, pri tem pa je potrebna tudi večja aktivnost borcev samih. Marsikateri problem je moč rešiti le ob vsestranski zainteresiranosti in sodelovanju članov. Posebno pereče gmotne razmere tarejo posestnike - borce, zlasti v hribovitih predelih, kjer je rodovitnost kmetijskih površin minimalna. Prav zaradi težkih gmotnih razmer je odšla mlajša delovna moč v industrijska središča, medtem ko so na posestvih ostali le starejši, za delo nesposobni ljudje, ki ne morejo pridelati toliko, da bi se prilič-no primerno preživljali, kako šele zadostiti družbenim dajatvam. Občinska skupščina je reševala davčno politiko kompleksno in znižala občinsko do-klado, na drugi strani pa se je povečal prispevek za zdravstveno zavarovanje in se tako dajatve niso prav nič zmanjšale. Menim, da naj bi se davčna politika reševala po nekih splošnih kriterijih v občini, zdravstveno zavarovanje pa bi se moralo čimprej urediti v republiškem merilu in zagotoviti tem ljudem brezplačno, če že ne starostno, vsaj zdravstveno zaščito. Prav tako je le-tem zagoto-
velenjski občini
Velenje, kjer so slabši rezultati predvsem zaradi selitve v nove proizvodne prostore in v tovarni usnja v Šoštanju, kjer je bilo poleg objektivno težjega položaja panoge kot celote, mnogo subjektivnih slabosti zaradi katerih je Skupščina občine Velenje na seji 8. 7. 1964 tudi uvedla prisilno upravo.
V industriji so porabljena sredstva relativno mnogo hitreje naraščala kot je naraščal celotni dohodek. V prvih 6 mesecih je razkorak za preko 869 milijonov din. Razumljivo, da mora vsahniti vir rezerv v naših delovnih kolektivih in se vse bolj kažejo težave v končnih rezultatih gospodarjenja.
Ostale panoge gospodarstva kažejo enak ali boljši gospodarski rezultat kakor prejšnje leto v enakem obdobju ali pa vsaj niso nesorazmerja tako boleča in rezultati v prvih 6 mesecih zaskrbljujoči. *
Proizvodnja v prvih osmih mesecih, primerjano z lanskim enakim obdobjem, se je povečala za 12j2 %. Takšno povečanje pa ni rezultat vseh delovnih organizacij. Energetska situacija v Jugoslaviji izkazuje v celein letošnjem letu velik primanjkljaj. Skozi celo leto je vrsta industrijskih podjetij reducirana v potrošnji, vsi ostali
viti tudi možnost in sredstva za najetje kreditov za obnovitev dotrajanih stanovanj. Rešiti je tudi vprašanje lastniških odnosov, ki so danes še vedno ovira pri reševanju življenjskih potreb.
Omenim naj še probleme borcev pred 9. 9. 1945, ki niso imeli pogojev za pridobitev ustrezne kvalifikacije, so pa zaradi izčrpanosti ali drugih vzrokov, ki so posledica iz NOB, morali predčasno zapustiti delovna mesta in se upokojiti. Ti danes prejemajo po 25.000 dinarjev pokojnine, nekateri pa še manj. Vprašanje je, kako naj ti borci ob današnjih tržnih razmerah preživljajo sebe in.svoje družine. Menim, da je skrajni čas za izdajo novega pokojninskega zakona, ki naj bi ta nesorazmerja odpravil v celoti.
Hotel sem osvetliti vsaj nekaj problemov, ki tarejo naše borce in nakazati nekaj misli, ki naj bi bile osnova koinplek-nega reševanja gmotnega položaja borcev NOV v naši dolini.
Ob tej priliki naj izkoristim priložnost in v imenu članstva vsem občanom ob borbenem prazniku iskreno čestitam z željo, da bi ob vsestranski aktivnosti nas vseh v bodoče tako zadovoljivo kot do sedaj reševali vsa politična in gospodarska vprašanja v naši dolini, posebno pa še gmotni položa j borcev NOV-	Ivan Golčar
potrošniki pa že mnogokrat opozorjeni na skrajno varčnost pri potrošnji električne energije. Takšno stanje zahteva maksimalno proizvodnjo v Elektrarni Šoštanj. Zato je tudi proizvodnja v letošnjih osmih mesecih večja z lansko za 25 %. V kolikor bi imela na razpolago dovolj premoga, bi morala dajati celo večjo proizvodnjo.
Tovarna gospodinjske opreme je povečala proizvodnjo za 20 %, Galanterija Šoštanj za 52 %, LIK za 24,5% in TUŠ za
26,1 o/0.
Edino Rudnik lignita Velenje v letošnjem letu ni uspel proizvesti lanskoletne proizvodnje. V osmih mesecih je proizvodnja nižja za 2,8%.
Proizvodna dinamika je v primerjavi z lanskim letom dobra, primerjava z izvrševanjem plana proizvodnje pa ni najboljša. Plan proizvodnje je izvršen v industrijski proizvodnji s 95 % v osmih mesecih. Operativnih planov niso izvršila naslednja podjetja: RLV (95,1%), Gorenje (75,8%), Galanterija (99%). Presegla pa so operativni plan: ES (122.8%), LIK (105,2) TUŠ (105,2o/o). Osnovni plan ne bo izvršen kot kaže pri LIK za okrog 25 % in v Gorenju z okrog 10%, problem pa bo verjetno tudi v RLV in Galanteriji Šoštanj. Dočim na rudniku manjkajo predvsem
Uspehi letošnjega gospodarjenja v
(Nadaljevanje si. strani)
Razlogi za slabe gospodarske rezultate obstoje v strukturi našega gospodarstva. Na področju občine je največji delovni kolektiv Rudnik lignita Velenje, ki ima plafonirane cene premogu, za usnjarske izdelke so določene najvišje prodajne cene, elektrarna v sklopu jugoslovanskega elektrogospodarstva na cene nima vpliva, za rezan les so določene najvišje cene. To pa je (razen našega mladega delovnega kolektiva »Gorenje« in »Galanterija«) vsa industrija v občini. Določene so cene proizvodom, dočim velja za surovine (razen za les) prosto formiranje cen. Ta dvojni sistem povzroča na našem področju nemogoče probleme. /Potrebno je poudariti, da so ukrepi ZIS imeli namen rešiti obstoječe neskladnosti v našem gospodarstvu, vendar za naše področje niso učinkoviti. Najslabša je situacija v RLV, kjer možnost povišanja prodajnih cen za 10 % v drugem polletju letoš-
0 Hudat
njega leta pokrije komaj primanjkljaj na povečanih stroških v letošnjem letu. Samo na povišani ceni za jamski les bo RLV imel večje izdatke v drugem polletju za 180 milijonov din. Slab gospodarski rezultat na RLV ima odločilen vpliv na slab položaj gospodarstva v občini.
Porabljena sredstva so se v gospodarstvu občine povečala za 59,10 %, od tega porabljeni material za 59.96 %. (Nesorazmerno povečanje poslovnih stroškov je vplivalo razumljivo na znižanje čistega dohodka. Da se je doseglo večanje realnih plač, je prišlo ponekod do porušitve razmerij med sredstvi za sklade in sredstvi za osebne dohodke.
Sredstva, ki pripadajo družbeni skupnosti so letos procen-tualno večja, kakor so bila lansko leto.
Gospodarski efekt občine je odvisen v višini 80,00% od industrije. Industrija med panogami pa dosega letos najslabše rezultate. Pobliže pogledano, so velika nesorazmerja pri Rudniku lignita Velenje (osnovne r&zloge smo že navedli, preostali pa so tudi analizirani na seji DS RLV, katere material je bil priobčen v prejšnji številki »Rudarja«), dalje pri tovarni gospodinjske opreme »Gorenje«
Skrb za cloveka-naloga nas vseh
Služba socialnega varstva, kot setavni del socialne politike obravnava obsežno problematiko s področja splošne skrbi za delovnega človeka in njegovo družino, varstva otroka, varstva vojaških vojnih invalidov in borcev NOV in nekaterih drugih kategorij posameznikov, ki niso povsem sposobni, da bi skrbeli sami zase. Na to širšo it* ožjo skrb družbene skupnosti za človeka so močno vplivali nagli razvoj gospodarstva, spremembe strukture prebivalstva, vse večje zaposlovanje žensk, pomanjkanje in prenaseljenost stanovanj in spremembe družinskih odnosov. "Vse to je ustvarjalo številne nove osebne, družinske in družbene probleme, ki spadajo v dejavnost službe socialnega varstva.
Delo socialnega varstva v naš?i občini še vedno zaostaja in se ne razvija vzporedno z razvojem drugili družbenih služb in gospodarstva. Celotno delo o-pravlja odsek za socialno varstvo pri občinski skupščini Velenje. Delo je predvsem kurativnega značaja, to je reševanja že nastalih problemov, do-čim se preventivno delo skoraj ne izvaja. Reševanje širših in ožjih nalog socialnega varstva zaradi neposredne pomoči posameznikom ter posameznim kategorijam oseb, ki so potrebne socialnega varstva, ne sme
biti administrativno upravnega značaja niti ne v primerih čisto administrativnega izvajanja upravnih aktov. Sistematično in strokovno socialno delo se prav zato lahko razvija le z organiziranim in načrtnim sodelovanjem vseh družbenih faktorjev in s pomočjo strokovnih socialnih služb, ki na podlagi znanstvenih dognanj nakazujejo in pomagajo reševati konkretne naloge in probleme. Tak način reševanja socialnih problemov pa je možen v zato posebni ' organizirani službi — v socialnih centrih. Osnovne naloge centrov za socialno (delo naj bi bile analiziranje socialnih vprašanj v komuni, odkrivanje njihovih vzrokov ter predlaganje ukrepov za njihovo reševanje in odpravo. Nadalje je naloga ukrepov za njihovo reševanje mreže v komuni in to predvsem v podjetjih, krajevnih skupnostih in šolah ter koordinacija dela celotne socialne službe v komuni.
Skrb za družino in otroka je ena izmed bistvenih nalog socialnega varstva. V obdobju prvega polletja letošnjega leta je socialno varstvena služba obravnavala skupno 427 mladoletnih oseb, ki so potrebne družbenega varstva. Od tega je 26 otrok padlih borcev, 27 otrok brez obeh roditeljev, ki so pod skrbništvom, 19 vzgojno zanemarjenih, 26 telesno defektnih,
79 duševno defektnih, 115 moralno in vzgojno ogroženih, ter J28 ekonomsko ogroženih otrok.
V	zadnjih petih letih je bilo v občini Velenje 215 nezakonskih rojstev, a samo v prvi polovici letošnjega leta že 50 nezakonskih rojstev. Vsi ti otroci potrebujejo največkrat tudi ekonomsko pomoč. Velik problem predstavljajo tu-
. di mladoletni prestopniki, katerih je procentualno iz leta v leto več. V zadnjih petih letih je bilo obravnavauo 171 mladoletnih prestopnikov. Vse te mladoletnike je potrebno spraviti na" pravo pot in to z raznimi vzgojnimi ukrepi, veudar nam to vedno ne uspeva zaradi neorganizirane socialne službe v delovnih organizacijah in krajevnih skupnosti, katere bi nam pri zaposlitvi mladoletnikov lahko bile. v veliko pomoč.
V	zadnjih letih se izvaja tudi kategorizacija otrok z duševnimi in telesnimi motnjami. Do sedaj je bilo skupno kategoriziranih že 80 otrok od 125 prijavljenih. Vsi ti otroci nujno rabijo družbeno pomoč, da se po možnosti usposobijo za samostojno življenje.
Mnogokrat je potrebno dati otroka v tujo družino — v rejništvo, toda pri tem naletimo največkrat na problem, da ne najdemo primerne rejniške družine. Trenutno je v naši občini
rudarji, pa so v Galanteriji problem devizna sredstva za uvoz surovin.
V primerjavi s planom kaže izredno slabo produktivnost dela ter izvrševanje izvoznih obveznosti.
Storilnost dela, računana na osnovi povečanja fizičnega obsega industrijske proizvodnje, na enega zaposlenega kaže za osem mesecev povečanje le za 0,5 o/o, dočim Tačuna plan z 9,9 o/o povečanjem. Takšno stanje kaže na negativnost v našem gospodarjenju, na kar je bilo v zadnjem času že mnogokrat o-pozorjeno, in sicer da se naša proizvodnja povečuje le na osnovi povečanja števila zaposlenih. mnogo manj pa na osnovi povečanja storilnosti že zaposlenih. Najslabše kaže indeks za osennnesecev pri RLV, in sicer 88 %, nižji od lanskega leta je še v Gorenju (93,7) pač pa se hitro povečuje, v Galanteriji je 100.5%, LIK je dosegel 112,7%, TUŠ 111,0 % in Elektrarna indeks 120,5 %.
Izvozni rezultati so nezadovoljivi. Plan je za 8 mesecev izvršen komaj z 51,7%, to je polovico. Potrebe po uvozu so na-rastle za 147 %, plan izvoza je postavljen le 45 °/0 večji kot lansko leto, pa še ta ni izpolnjen. Tudi z odnosom do izvoza v naših delovnih kolektivih, ki imajo možnost in dolžnost da
izvažajo, nekaj ni v redu. Gorenje je izvršilo v izvozu le 53.9% svojih obveznosti, TUŠ komaj 36,7%, Galanterija 39,7 [Edino LIK se približuje svojemu planu. Izvršitev pri LIK je 92,1 %, toda tudi to še ni zadovoljivo.
Pravilen odnos^do izvoza in skrb v naših deloVnih kolektivih, da izvažajo in to vsaj toliko, kolikor tudi uvažajo, bo morala postati mnogo večja in prvenstvena, sicer bodo v proizvodnji prišli do nemogočih težav zaradi deviznih sredstev. Ze danes je velik problem v Galanteriji in Gorenju, v bodoče lahko pričakujemo le še zaostritev obstoječega stanja.
Ko pregledujemo naše letošnje delo v občini ter se pripravljamo na praznovanje občinskega praznika je prav, da se pri tem spomnimo tudi vseh tistih ukrepov in akcij, ki so bile izvedene po skupščini občine in naših delovnih kolektivih, zato da bi imel naš delovni človek boljše in lepše življenje.
V sodelovanju z delovnimi kolektivi naše občine je uspelo v letošnjem letu na področju išmartna ob Paki, kjer bo zaključna proslava občinskega praznika, asfaltirati cesto od I.etuša do Gorenja, zgraditi glavni kanalizacijski in vodovodni kolektor do Rečice, prebivalstvo pa se je ob sodelova-
nju sklada za zidanje stanovanjskih hiš založilo na ureditvi svojih hiš in gospodarskih poslopij ter uredilo zunanji izgled svojih vasi. Tako imamo praktično popolnoma obnovljene vasi Gorenje, Paška vas, Šmartno ob Paki in Rečica. Res je, da so še posamezniki, ki se v akcijo doslej še niso vključili, vendar so res redki. Vprašanje je, kako dolgo bodo vzdržali, ker njihovi objekti kričijo. Trgovsko podjetje »Vino« si je adaptiralo zgradbo za polnilnico vina, v teku pa so razgovori za ureditev cest na področju železniške postaje Šmartno ob Paki.
Na ostalih področjih občine so bili doseženi prav tako zelo pomembni uspehi. V Topolšici je dograjen zdraviliški objekt »Planika«, krajevna skupnost pa je pridobila društvene prostore. V Zavodnji je končana adaptacija osnovne šole, v Ple-šivec je zgrajena odgovarjajoča cesta IV. reda in pričeta adaptacija osnovne šole. V osnovni šoli PakaTpri Velenju je v teku ureditev centralnega o-grevanja in rešen problem pitne vode, v Šentilju je za šolo in strnjeni del naselja rešena pitna voda, v Šoštanju je bil dograjen moderen plavalni bazen, v Velenju so za »Dan rudarjev« izročili v obrat nove proizvodne prostore »Gorenja«,
28 rejniških družin, v katerih je 28 otrok. Potrebe za rejniški-nti družinami pa so veliko večje, vendar največkrat naletimo pri iskanju rejniških družin na neuspeh.
Resolucija SRS iz leta 1961 opozarja na pereče probleme otroškega varstva iu terja od komune, krajevnih skupnosti, gospodarskih organizacij in staršev več zanimanja in prizadevnosti za hitrejše razvijanje raznih oblik otroškega varstva in za izboljšanje njihovih materialnih razmer. Da bi v bodoče. uspešneje tekla akcija za reševanje splošnih socialnih problemov zlasti pa otroškega varstva bi bilo potrebny upoštevati, da je razvito otroško varstvo za posameznika, proizvajalca, upravljalca in družino pogoj, da neovirano razvije svoje delovne sposobnosti in tako čim več prispeva za povečanje produktivnosti in za nadaljnjo rasj: individualnega in družbenega standarda. V teh prizadevanjih ima pomembno vlogo šola, ki bi morala skupno z otroško ustanovo postati žarišče vzgojno varstvene dejavnosti v krajevni skupnosti, hkrati pa v povezanosti z družino in drugimi organizacijami uresničevali skupno skrb za otroka.
Da bi gospodarske organizacije, krajevne skupnosti in šole lahko izpolnile nalogo, ki jo terja od njih družbena skrb za človeka, je potrebno, da čim-preje organizirajo strokovno socialno službo, ki bo zmožna strokovno reševati probleme iz področja socialnega varstva.
dograjen je bil sodoben mladinski klub. Dokončuje se novi trakt rudarskega šolskega centra. Kar pa je za Velenje in celo šaleško dolino najpomembnejše: do postavljenega roka 1. oktobra, je bil zgrajen vodovod. kateri bo preskrbel Velenje in pozneje celo šaleško dolino z zdravo in dobro pitno vodo.
Navedeni rezultati so samo glavni in nekateri od ostalih manjših ali večjih akcij, katere je izvedla skupščina občine z delovnimi kolektivi v letošnjem letu za dobrobit našega občana. Še mnogo večji bi bili ti rezultati, ako bi k njim dodali vse to, kar so za dobro človeka — proizvajalca namenili in ustvarili naši delovni kolektivi sami.
Na dosežene rezultate smo lahko ponosni. Še posebno pa smo ponosni zaradi tega, ker so ti rezultati oplemeniteni s sodelovanjem občanov samih, z njihovim neposrednim dobro-voljnim delom. Prav zaradi tega bo naše letošnje praznovanje občinskega praznika še toliko bolj prijetno in svečano.
Hudac
Štev. 11 — 10. okt. 1964
Velenjske drobnarije
Velenjčani se kaj radi ponašamo, da imamo vse vzorno urejeno in nas pogosto po pravici (včasih pa tudi ne) dajejo za vzgled drugim krajem. Toda, če se človek malo sprehodi po mestu, mu kljub temu padejo v oči razne pomanjkljivosti, ki so sicer videti malenkostne, vendar pa bi se jih dalo z malo dobre volje odpraviti.
Mnogo stanovalcev nima napisa na vhodnih vratih stanovanja, niti ni pri vhodu v stavbo razporeda stanovalcev, če pa so ti napisi že bili, pa so ponekod tako zbledeli, da^ se ne dajo več prečitati. Če hoče nekdo koga obiskati in ne ve točno kje stanuje, mu pač ne preostane drugega kot da teka iz stopnišča na stopnišče, zvoni pri eni ali drugi stranki in vprašuje po osebi, ki jo išče. Kako se potem šele počuti tujec, ki se še veliko težje znajde, ali pa pismonoša, ko po nepotrebnem izgubi veliko časa preden ugotovi kje kdo stanuje. Pa tudi precej poštnih predalov je brez napisov in se še potem jezimo, če se zaradi tega znajde naš časopis ali pismo v sosednjem predalu.
Večina novejših stanovanjskih in poslovnih zgradb ima določen prostor za parkiranje koles. Ta je navadno narejen v obliki cementnih jarkov (korit) v pločniku. Ti pa so navadno tako plitvi, da moraš biti že kar spreten, da postaviš kolo tako, da stoji pokonci. Že manjši dotik ali veter navadno zadostuje, da se kolo prevrže po tleli in zvije platišče. Zaradi tega mar-, sikdo raje prisloni kolo ob zid (kar tudi ni dovoljeno) kot pa da riskira okvaro. Jarki za kolesa bi morali biti narejeni dovolj globoko, da kolo lahko stabilno stoji, poleg tega pa jih je
treba občasno tudi očistiti, ker se zatrpajo z zemljo in peskom.
Če človek občuduje krasen nasad vrtnic na pločniku na vzhodni strani Delavskega kluba, to je od trafike proti mostu, se mu kaj lahko zgodi, da bo ko bo stopil iz pločnika, padel naravnost pod kolesa drvečih avtomobilov, ki vozijo po Prešernovi cesti. Na koncu pločnika tik ob cesti, je namreč velik okrasni grm, ki je prerasel višino odraslega človeka in zaradi tega povsem zastira razgled iz pločnika na cesto in obratno avtomobilistu na pločnik in bi res kazalo, da se ga zamenja z nasadom lepotičnih rož.
Prav tako pa tudi ni življenjsko varen pešec, ki hodi po pločniku na Prežihovi cesti ob zdravstvenem domu, ker je motoristom in kolesarjem prešlo že kar v navado, da se po pločniku pripeljejo tik pred vhodna vrata v ordinacijo. Mogoče bi bilo prav, če bi ;se kdaj »mož postave« postavil v bližino in preveč vnete voznike podučil, da so pločniki za pešce in ne za vožnjo. Sicer je res, da bi ob nesreči bila zdravnška pomoč blizu, vendar bolje je preprečiti, nego »lečiti«.
Gradnja naselja enodružinskih hišic, o katerih je bilo veliko govora glede zunanjega izgleda, se uspešno nadaljujejo. Med temi hišicami pa bo nastala vrsta novih cest in ulic in bi bilo prav, če bi organ, ki bo odločal o njihovem imenu, imenoval nekatere tudi po naših domačih zaslužnih možeh kot npr.: narodnemu heroju Dušanu Mravljaku, Ivanu Kovačiču-Efcnku, častnemu občanu občine Ivanu Napotniku in že drugih.
Velenjski potrošniki bi bili zelo hvaležni, če bi list »Rudar«
pričel objavljati tudi primerjave cen najvažnejših življenjskih artiklov. Na primer: cene v lanskem septembru in letošnjem, kakor tudi nabavne cene za te artikle in ostale pribitke. Ker so cene v letošnjem letu postale močno elastične, bi taka primerjava postala zelo dobro-
došla. In končno še en predlog: Zakaj ne bi »Rudar« uvedel tudi rubrike »Vprašanja bralcev«, v kateri bi bralci clobili odgovore na' razna aktualna vprašanja, kar bi močno poživilo vsebino lista in povečalo krog bralcev.
Božič Franc
FILMSKO GLEDALIŠČE NI MAJHNA STVAR
»Filmsko gledališče v Velenju ni majhna stvar!« Tako je razpravljal upravni odbor velenjske Svobode, ki ga je ustanovil. Pred tedni so v dvorani kulturnega doma vrteli premierski film: Ne joči, Peter. Je poln humanističnih in vedrih poant in veselo preseneti obiskovalca.
To je začetek. Program je že sestavljen za vse leto in vsak ponedeljek so na sporedu kvalitetni filmi.
Mnoge izbranih filmov bodo filmski kritiki interpretirali. Zato bo gledalec laže spoznal pozitivne in negativne vrednote filmske umetnosti.
Pogovarjali so se o mladinskih predstavah filmskega gledališča. S tem bodo dali široke možnosti za filmsko vzgojo predvsem mladim!
Ni res, da se človek — krea-tor — ob filmu sam nauči pravilno gledati filmske predstave. Tako mišljenje je nekje podzavestno in vulgarno usidrano. Preprečuje, da bi se v šolah in ustanovah ter vsepovsod drugje razširila prepotrebna vzgoja te umetnosti. Tudi v rudarskem mestu so pričeli orati ledino. Zamisel o gledališču je zrasla pravočasno in širok lcrog ljudi — dvorana — sprejme štiristo gledalcev — se bo ne samo o-plajalo, nego tudi vzgajalo, cla bo objektivno in zato pravilno dojemalo vrednote, ki jih nudi le film, sedaj najmočnejši os-
vajalec ljudi!
Za otvoritev je bila dvorana v Velenju nabito polna. Tudi predvidevanja kljub dražjim vstopnicam kažejo isto.
Ne bo materialnih presežkov. Neprimerno večji pa bodo estetski, kulturni, družbeno politični. Zato se je filmsko gledališče v Velenju rodilo!
Če pomislimo, da bodo vrteli le premierske filme in bodo di-stributorji filmov v lepem mestu prirejali filmske revije, smo prepričani, da bodo prebivalci rudarskega mesta — stari in mladi — ogromno pridobili!
RAZGLAS
Po 165. členu uredbe o pristojnosti občinskih in okrajnih, ljudskih odborov (Uradni list FLRJ, št. 52/5" in 6. točke iavo-dila o postopku z najdenimi predmeti (Uradni list št. 93/49 SFRJ) objavljamo, da so bili na območju Skupščine občine Velenje najdeni spodaj navedeni predmeti:
1. ženska ura, najdena v bližini kotalkališča.
Najditelja prosimo, da predmet dvigne pri oddelku za notranje zadeve v roku enega leta po objavi tega razglasa. Po tem roku bo ta predmet last splošnega ljudskega premoženja.
Oddelek za notranje zadeve Skupščine občiue Velejne
IZ POROČILA KADROVSKO SOCIANE SLUŽBE
(Nadaljevanje iz prejšnje številke) 3. FLUKTUACIJA
V letu 1963 je kadrovsko-socialna služba sprejela 1.231 ljudi. Sestav novo sprejetih je bil naslednji:
a) Skupaj je bilo sprejetih:
delavcev	1.186
uslužbencev	45
Skupaj:
1.231
b) Kvalifikacijski sestav sprejetih	delavcev:
nekvalificiranih	771
polkvalificiranih	101
kvalificiranih	309
visokokvalificiranih	5
O
Skupaj:
Jludac
i. 166
c) Izobrazba uslužbencev: nižja strokovna izobrazba srednja strokovna izobrazba višja strokovna izobrazba fakulteta
Skupaj:
21 16
3 5
45
Kljub temu, da smo sklenili delovno razmerje kar s 1.231 ljiidmi. se naš slalež ni kaj prida povečal, kajti istočasno je v letu 1963 prekinilo delovno razmerje 821 članov našega kolektiva. Način prenehanja delovnega razmerja je bil sledeč:
DOPISUJTE V NAŠ UST
Štev. 11 — 10. okt. 1964
Način prenehanja
samovoljno sporazumno odpoved delavca odpoved podjetja disciplinski odpust pogodbeni poskusna doba JLA
upokojenci prekvalifikacija v šolo (IRŠ)
k drugim podjetjem (EKK) umrli
Skupaj:
Število delavcev in nameščencev
294 63 30 6 1
49 125 187 30 6 6 16 6
821
VSEM DELOVNIM LJUDEM OBČINE VELENJE ČESTITAMO "ZA OBČINSKI PRAZNIK Delovni kolektiv i GALALANTERIJE Tovarna pohištvenega okovja in gumbov iz plastičnih mas Šoštanj	DELOVNIM LJUDEM OBČINE VELENJE ŽELIMO OB PRAZNOVANJU OBILO USPEHOV PRI DELU ' GOZDNO GOSPODARSTVO NAZARJE GOZDNA UPRAVA VELENJE . L W m
KOLEKTIV IZDELOVALMCE GIMRANEGA PAPIRJA VELENJE čestita vsen delovnim ljudem občine Velenje k občinskemu prazniku — 8. oktobru. Izdelujemo vse vrste lepilnih trakov s tiskom in brez tiska.	PROJEKTIVNI BIRO VELENJE čestita vsem občanom za praznik občine Velenje 8. oktober — in se priporoča. Izdelujemo projekte za visoke, industrijske in nizke gradnje ter urbanistične projekte. Projektivni biro Velenje
Za 8. oktober — praznik občine Velenje iskreno čestita vsem občanom TRGOVSKO PODJETJE »VINO« ŠMARTNO OB PAKI in sc priporoča cenjcnim odjemalcem Trgovsko podjetje »VINO« Šmartno ob Paki	Komunalno obrtni center »OLJKA« ŠMARTNO OB PAKI čestita vsem občanom za 8. oktober. O solidnosti postrežbe in kakovosti naših del sc boste prepričali ko boste obiskali naše obrate. Solidna in kvalitetna dela vselej pri »OLJKA« ŠMARTNO OB PAKI
Ob občinskem praznovanju občine VELENJE želimo delovnim ljudem uspehov in čestitamo GOSTINSKO PODJETJE »SLOGA« ŠOŠTANJ	OB OBČINSKEM PRAZNIKU ČESTITA VSEM OBČANOM RUDARSKI ŠOLSKI CENTER VELENJE
\
ČLANOM KOLEKTIVA IN VSEM DELOVNIM LJUDEM OBČINE VELENJE ČESTITAMO K OBČINSKEMU PRAZNIKU
DELAVSKI SVET UPRAVNI ODBOR SINDIKALNI ODBOR RUDNIŠKI KOMITE ZKS RUDNIŠKI KOMITE ZMS
bika Mputa I/
OBVESTILO!
Gospodarske in družbeno-politične organizacije ter občane obveščamo, da bo glasilo »RUDAR« pričelo redno objavljati vse vrste reklamnih in komercialnih oglasov, obvestila državljanov, preklice in zahvale, proti malenkostnemu plačilu.
Uredništvo
»DALMACIJA-VINO« Split
nudi svoja odlična dalmatinska namizna, sortna in desertna vina in žganja po zmernih cenah v svoji prodajalnici »SPLIT«
Šaleška cesta 22 c.	fbu
Pridite in se prepričajte!
Dve prijateljici dobita službo gospodinjskih pomočnic pod enakimi pogoji pri dobrih družinah; moderno stanovanje, centralna kurjava, pralni stroj. Pišite na: HOČEVAR Vojkova 15, Ljubljana.
VSEM SVOJIM CENJENIM BRALCEM IN PREBIVALCEM OBČINE VELENJE ČESTITA K OBČINSKEMU PRAZNIKU
Uredniški odbor
* Rudar* -
**
Čestitamo k prazniku občine Velenje
Čevljarska delavnica z ortopedijo Šoštanj
Čestitamo k prazniku občine Velenje
Zdravstveni dom Velenje
Delovnim ljudem občine Velenje čestitamo za občinski praznik Kleparstvo - vodovod Šoštanj
K prazniku občine Velenje čestitamo
Gostinsko podjetje »Paka« Velenje
»Rudar«, glasilo delovnega kolektiva RLV — Urejuje uredniški odbor: Štefan ing. Zago-ričnik, Rudi Kortnik, Ljubo Naraks, Ivan Fece, Jože Teka-vec — Glavni Urednik: Jože Iekavec — Izhaja dvakrat me-sečno — Tiska ČP »Celjski tisk«, Celje — Cena 20 din.