recenzije OBZORJA STROKEGlasnik S.E.D. 45/4 2005 stran 83 CARLO MUCCI, SLOVENSKE MLEKARICE V TRÆI»U / LE LATTAIE SLOVENE A MONFALCONE SKRD ‡ ACRS JADRO, RONKE 2004 Slovenskim æenam in dekletom, ki so predvsem v prvi polo- vici minulega stoletja oskrbovale Trst z mlekom, maslom, s kruhom, z mesom, jajci ter drugimi domaËimi pridelki in izdelki, je bilo posveËene nemalo strokovne in kulturne pozornosti. V literarnih delih o æivljenju ©avrink, v okviru razliËnih zbornikov, v periodiËnem tisku pa tudi v vrsti samos- tojnih monografij, kakrπni sta na primer Potepanje po poteh ©avrinke Marije ©pele Ledinek in Nataπe Rogelja (Knjiænica SED, Ljubljana 2000) in ©kedenjska kruπarca / Servola: La portatrice di pane (Dom Jakoba Ukmarja, Trst 1987, 1989) Duπana Jakomina o Ëasih, ko ©kedenj πe ni bil ena od træaπkih Ëetrti. V Trst, ki je sredi 19. stoletja postal osrednje pristaniπËe habsburπke monarhije, po flosvoboditvi« in flvrnitvi k Italiji« med obema svetovnima vojnama pa pomembno izhodiπËe Recenzija, prikaz knjige, kritika/1.19 Iztok Ilich in Tatjana Feinig, flso zelo stara in so se obrusila ter zmaliËi- la.« Predvsem nemπki pisci so jih sËasoma spreminjali, ker jih niso razumeli: zapisali so jih po svoje, kakor so jih paË sliπali. Avtorja navajata nekaj tovrstnih primerov: AntoniË ‡ Antonich ‡ AntonË ‡ TonË ‡ TonËiË; Andritsch ‡ AnderË ‡ AndrejËiË; Peter ‡ Petritsch ‡ PetrË ‡ Peterz. Poklicna imena, obravnavana v knjigi, so veËinoma nemπke izposojenke, npr.: Tiπlar ‡ Tiπler ‡ Misar; Schuster ‡ ©uπtar ‡ Schusteritsch ‡ ©uπterπiË; Kramer ‡ Kramolc (Kramovc); Müller ‡ Miller ‡ MlinariË ‡ Mlinaritsch ‡ MalaË ‡ Malatsch ‡ Malatschnig ‡ Millonig; Sattler ‡ Zotlar itn. Imena, ki so navezana na zemljo in povezana z naravo, so sprva pripadala ljudem, ki so zemljo krËili in obdelovali, npr.: Kopeing, Kaponig, Kopatsch; Zikulnig, Sekul, Sekol; Poæarnig, Posarnig ‡ Brandstätter; Rutar, Rauter, Ruttner; Lazar, Lassnig (laz, vaz = krËevina); Kaliπnik, Gallishnig (kaliπ = luæa). Posebni skupini sestavljajo imena, povezana z bivaliπËem, oziroma tista, ki povedo, od kod je nekdo priπel, npr.: Pichler ‡ Hribernig; Gornig ‡ Gornik ‡ Goritschnig ‡ Berger; KlanËar ‡ Klantschnig ‡ Quantschnig ‡ Glantschnig ter BistriËnik ‡ Westritshnig ‡ Feistritzer; Zlan ‡ Ziljan ‡ Gailer. Mnogim oblikam imen je botroval potok, npr.: PotoËnik, Pototschnig, Totschnig, Potokar, Bach, Pacher, Bachernig. Drugod je bila odloËilna gospodarjeva telesna velikost: Gross ‡ Velik ‡ Klein ‡ Lang ‡ Malle ‡ Mali, vËasih celo barva las oziroma polti: »ernic ‡ Tschernitz ‡ Schwarz ‡ Sivec ‡ Schi- witz ‡ Kraus ‡ Koder ‡ KodriË itn. Pri razlagi izvora nekaterih druæinskih imen sta morala avtor- ja, zlasti v primerih, kjer je v rabi polvokal, seËi k podobnim hiπnim in ledinskim imenom. Pojasnila sta tudi osnovna pravila pisave imen in opozorila na razlike v zapisih, ki so predvsem posledica dejstva, da so Slovenci tudi na Koroπkem od pro- testantizma do srede 19. stoletja uporabljali bohoriËico in da do takrat tudi ni bilo enoznaËnih pravopisnih pravil. »eprav se v veËini primerov nista poglabljala v etimologijo, bodo njuna dognanja v veliko pomoË vsem koroπkim rojakom in njihovim v veliki meri razseljenim potomcem, ki iπËejo izvor svojega priimka in imena ter s tem svoje rodovne korenine. Dolgoletno raziskovalno delo, ki sta ga opravila Anton in Tat- jana Feinig ter strnila v knjigi Familiennamen in Kärnten und den benachbarten Regionen, je pomembno samo po sebi in obenem dragoceno izhodiπËe za nadaljnje, zlasti temeljitejπe etimoloπke πtudije. Datum prejema prispevka v uredniπtvo: 27. 6. 2005 Iztok Ilich OBZORJA STROKE recenzije Glasnik S.E.D. 45/4 2005 stran 84 za italijanizacijo in faπizacijo pridobljenih ozemelj na jugu, vzhodu in severu, so namreË vodile πtevilne uhojene steze in poti tudi veË deset kilometrov globoko iz kraπkega in sever- noistrskega, preteæno s Slovenci poseljenega podeæelja. Neka- tere so prej zavile proti danes slovenskim obalnim mestom, veËina pa se jih je konËala v Trstu. Svoj deleæ k prehranjevanju prebivalstva in delovanju mestne infrastrukture so seveda prispevali tudi moπki, zlasti ribiËi, oglarji, ledarji, kamnarji in pristaniπki teæaki. Manj znano πirπi javnosti pa je, da se je æe pred prvo svetovno vojno podobna povezava spletla in veË desetletij, natanËneje do leta 1942, delovala tudi med ladjedelniπkim in industrijskim TræiËem/Monfalconom in njegovim zaledjem. Pravzaprav je bolje reËi, da je bila ta dejavnost manj znana, vse dokler je ni sklenil reπiti pred pozabo Carlo Mucci (tudi Karlo Mucic ali MuËiË), sicer predavatelj elektronike in elektrotehnike na zavodu Joæef Stefan v Trstu, avtor slovenskih uËbenikov za ta predmet, publicist, predsednik Slovenskega kulturnorekrea- tivnega druπtva flJadro«, urednik njegovega glasila Jadro, vodja Æenskega pevskega zbora iz Ronk itn. Avtor poleg tega ugotavlja, da so nekatere podjetnejπe mleka- rice z menjalniπtvom πirile svojo ponudbo tudi z izdelki in s pridelki iz Vipavske doline, s Tolminskega in od drugod. Po razmejitvi v letu 1947 se je povezava TræiËa z Lokvico na Krasu, Opatjim selom, Novo vasjo, Brestovico pri Komnu in drugimi vasmi na Komenskem Krasu pretrgala, z delom prav tako veËinsko slovenskega spodnjega Krasa in juæne Goriπke z Devinom, Jamljami, ©tivanom, Doberdobom, Medjo Vasjo, Mavhinjami, Devetaki in πe nekaterimi naselji, ki so ostali v mejah italijanske dræave, pa se je v zmanjπanem obsegu nada- ljevala πe tja do πestdesetih let. Po drugi vojni se je zaradi flæelezne zavese« moËno skrËilo tudi z mlekarstvom povezano pastirstvo in sirarstvo, ki je temeljilo na sezonski selitvi Ëred goveda in zlasti drobnice. V teh zadnjih desetletjih mlekarice svojega dela skoraj niso veË opravljale peπ in z voziËki ali pladnji in koπarami (plenirji), ki so jih nosile na glavi, kot desetletja pred tem, ampak so imele kolesa, nekatere celo skuterje, kjer je bilo mogoËe, pa so upo- rabljale tudi æelezniπke povezave. Monografija Slovenske mlekarice v TræiËi / Le lattaie slov- ene a Monfalcone tako zapolnjuje vrzel v naπem vedenju o trdem boju prejπnjih rodov naπih rojakov za obstanek in golo preæivetje na jugozahodnem robu slovenskega narodnega ozemlja. V prvi vrsti seveda æensk, ki so se nemalokdaj odrekle πolanju in razliËnim poklicom, ki so celo zanemarjale vzgojo lastnih otrok, da so mogle s svojim poærtvovalnim delom brez poËitnic in praznikov prispevati k druæinskemu proraËunu. S tem so posredno vplivale tudi na zajezitev izseljevanja iz vaπkih skupnosti na Goriπkem in Komenskem Krasu ter storile velik korak k svoji emancipiranosti v patriarhalnem svetu, ki jih je obdajal. »etudi te æenske, kot poudarja avtor, flniso bistveno vplivale na usodo sveta, so bile izredno pomembne za usodo kraπkega Ëloveka in velike branilke slovenskega jezika pri vzgoji svojih otrok. Mnoge so bile prave muËenice, ki so ærtvovale svoja najlepπa leta grenkemu kruhu mlekarjenja. Za marsikatero druæino je bil to tudi edini vir zasluæka, zaradi katerega so veËkrat celo odtegnile mleko ustom svojih lastnih otrok . . . Njihov prispevek k vaπkemu druæinskemu gospodarstvu je bil sicer necenjen, a neprecenljiv.« Muccijeva knjiga s skromnim podnaslovom Prispevek k poznavanju Ëasa in razmer, ko so kraπke mlekarice hodile v TræiË je plod dolgotrajnega temeljitega raziskovalnega dela. V prvem razdelku v veË poglavjih prikazuje razvoj in znaËilnosti mlekarstva, opisuje odkup in prodajo mleka, odhod in pov- ratek mlekaric, njihove poti in steze, predmete, ki so jih upo- rabljale, in potrebπËine, ki so jih prinaπale domov v zameno za mleko. Govori tudi o kontroli in porabi mleka ter o πtevilnih drugih zanimivih podrobnostih. Drugi razdelek prinaπa povzetek prvega v italijanπËini, tretji pa priËa, kako se je Karlo Mucci med terenskim raziskovanjem na træiπko-laπkem obmoËju zavedel tudi nujnosti obravnave in evidentiranja druæinskih in domaËih imen mlekaric, ki doka- zujejo njihovo slovensko identiteto, preden bi se ta pogreznila v brezno pozabe. Z veliko vnemo in ljubeznijo, Ëeprav brez ustrezne strokovne podkovanosti, mu je uspelo prehiteti Ëas. Iz blizu dvajsetih zaselkov in vasi je nanizal blizu dvesto πestdeset druæinskih imen in domaËih poimenovanj, ki neza- dræno izginjajo. Zapisana so takπna, kakor so jih po spominu podali informatorji, veËinoma starejπe vaπËanke in vaπËani, kar pomeni, da podatki v vseh primerih niso povsem zanesljivi. Avtor se tudi zaveda, kako dobrodoπla bi bila natanËnejπa πtudija o izvoru in pomenu druæinskih imen in vzdevkov ozi- roma poimenovanj, povezanih z znaËilnimi dræami in drugimi prepoznavnimi posebnostmi oseb in oznaËevalnih dogodkov. Zbrano gradivo je v tem pogledu vsekakor imenitno izhodiπËe za bolj specializirane raziskovalce. Muccijevo besedilo, ki ga je v slovenπËini obrusila Majda ArtaË Sturman, v tem svojevrstnem knjiænem spomeniku træiπkim mlekaricam spremlja bogato, v tehniËnem pogledu veËinoma manj kakovostno, a zato niË manj priËevalno drago- ceno ilustrativno gradivo: risbe Andrea Tonsiga ter fotografije in faksimili dokumentov iz druæinskih, avtorjevega in drugih arhivov. Datum prejema prispevka v uredniπtvo: 27. 6. 2005