. 37: V Gorici, v sredo dne 10. maja 1905* Tečaj XXXV. Izhaja dvakrat aa teden, in sicer v sredo in soboto 11.' uri predpoklne ter stane 7, izrednimi prilogami s »Kažipotom« ob novem letu v^ed po pošti pre-ali v Gorici na dom posiljana: vse leto . ... . . . 13 K 20 h, ali gld. 6'CO pol leta ........ 6 » 80 » ' » » 3-30 četrt lota.......3 » 40 »' » ' » t'7() Posamično številke stanejo 10 vin. Naročnino sprejema upriaviiustvo A\» Ga^>osld*rttlipfr>-* *. 7. v Gorici v »Goriški Tiskarni« A. Gabršček: •sak dan od 8. ure zjutraj do 6. zvečer; ob nedeljah od 8. do 12, ure. Na naročila brez doposlane naročnine se ne oziramo. Oglasi in poslanice se računijo po petit-vrstah če ilskano 1-krat 8 kr.. 2-krat 7 kr., 3-krat 6 kr. xsafo\. vrsta. Večkrat po dogodbi. — Večje črke j>o prostoru. — Reklame iu sj>isi v uredniškem delu 15 kr. vrsta. — Za obliko iu vsebino oglasov odklanjamo vsako odgovornost. »Vse za omiko, svobodo in napredek!« Dr. K Lavrič. Uredništvo se nahaja v Gosposki ulici 5fc 7 v Gorici v I. nadstr. Z urednikom jo mogoče govoriti vsak dan od 8. do 12-dopoludne ter od' 2. do 5. p&poldne; ob nedeljah in praznikih od 9. do 12. dopoludne. Upravnistvo se nahaja v Gosposki ulici št. 7. v I. nadstr. na love v tiskarni. Naročnino in oglase je plačati loco Gorica. Dopisi naj se pošiljajo le uredništvu. Naročnina, reklamacije in druge reči, katere nn spadajo v delokrog uredništva, naj se pošiljajo le upravništvu. »PRIMOREC« izhaja neodvisno od »Soče« vsak petek in stane vse leto 3 K 20 h ali gld. 1-H0. »Soča« in »Primorec« se prodajata v Gorici v to-bakarni Sclnvarz v Šolski ulici in Jellersitz v Nunski ulici; — v Trstu v tobakarni Lavrenči č na trgu della Casenna. Odgovorni urednik in izdajatelj Ivan Kavčič v Gorici. Telefon št. 83. »Gor. Tiskarna« A. Gabršček (odgov. Iv. Meljavec) tiska in zal. govor 5trossmayerjev. (Konec.) V povsem dobrem namenu ter v krščanski zavesti zaključujem iz zgodovino in razuma, .da Jezus Krist ni podelil Petru vrhovnega stališča, da rimski biskupi niso imeli biti vladarji cerkve, marveč so to postali, ker so si prisvajali po malem vse pravice biskupske časti (Klici: Molči, nesramni protestant! Molči že enkrat!). — Jaz nisem nesramni protestant, v resnici ne, tisočkrat no. Zgodovina ni ne katoliška ne angleška ne kalvinska ne luteranska ne arminijanska ne iztočnogrška, najmanj pa ultramontanska. Ona je čednejša od vseh veroizpovedanj in zakonov eku-menskih cerkvenih zborov. Piši proti zgodovini, ako smeš, ali ne moreš je uničiti, kakor ne smeš iztrgati niti jedne opeke iz koliseja, da se ne poruši. Ako sem rekel kaj protivnega iz zgodovine, izpričaj mi iz zgodovine, pa hočem preklicati ; no, potrpite pa boste videli, da nisem rekel vsega onega, kar sem reči hotel in mogel, pa čo bi vedel, da se napravlja za me na trgu sv, Petra grmada, ne bi molčal, zato pa nadaljujem. Gospod Dupanloup je pripomnil popolnoma prav v svojih znamenitih opazkah o tem vatikanskem zboru : ako proglasimo Pija IX. za nezmotljivega, moramo trditi dosledno, da so bili nezmotljivi tudi vsi njegovi prodniki. Ali proti temu se dviga zgodovina, prepričevale nas, da so nekateri papeži strašno zablodili. Proti temu se morete upirati ali zanikati to, kakor vas je volja, ali jaz pa hočem to dokazati. Papež Viktor (192) je odobraval prvo montanizem, potem ga je preganjal. Marcelin (296-303) je bil sluga krivobožtva; pohajal je hram Veste, oboževaje to boginjo. To je samo trenotek slabosti, odgovorite vi, ali jaz pravim, da pravi namestnik Jezusa Krista prej umre nego bo odpadnik. Liberij (385) je odobraval pregnanstvo Atonasija ter se priznal Y. Arianismu, da naj bo poklican iz pregnanstva ter zopet sprejet v službo. Gregor I. (578-500) imenuje brezbož-nika vsakega, ki bi se dal imenovati obči biskup; ali nasproti temu je dove-del Bonifacij III. carja Phoka, morilca svojega očeta, da mu podeli ta naslov. Paskal II. (1088—1090) in Evgonij (1145—1153) sta odobravala obojo, do-čim sta Julij II, (15U9) in Pij (1560) za-branjevala. Evgen IV. (1431 — 1439) je odobraval basilski koncil ter podeljenje kelha češki cerkvi, dočim je Pij II. (1458) preklical to dovoljenje. Hadrijan (867—872) je proglasil civilni zakon veljavnim, katerega Pij VII obsoja, Sikst V. (1485-1590) je izdal zvezek sv. pisma ter priporočil čitanjo istega z neko bulo, kar je Pij VII. obsodil. Kloment XVI. (1700-1721) je odpravil jezuitski red, katerega je Pavel III. (1540) dopustil, Pij VIL pa zopet dvignil. Ali čemu iščemo dokaze tako daleč ? Ali ni tukaj prisotni sv. papež v svoji buli, ki urejuje ta zbor, za slučaj svoje smrti, dokler trajajo sejo toga zbora, preklical vse, kar jo s tem zborom iz prošlih časov v protislovju, pa naj jo bilo najdeno to od samih njegovih prednikov? Zares, če bi to ne bilo tako važno, ko bi Pij IX. to naredbo proglasil,s.priž-nice, kakor je, ker isti svojo voljo iz globino svojega groba nalaga ostalim vladarjem cerkve. Nikdar bi ne končal, častni bratje, ako bi hotel navajati vsa protislavja papežev in njihovih naukov. Ko torej izrečete nezmotljivost sedanjega papeža, morate ob jednem tudi dokazati (kar je pa nemogoče), da niso bili papeži nikdar v protislovju, ali morate izjaviti, da vam je naznanil sveti Duh, da pričenja papeževa nezmotljivost od leta 1870. Imate-lo toliko predrznosti, storiti jedno ali drugo. Mogoče je, da pojdejo narodi mimo teologičnih vprašanj, ker jih ne razumejo ter njihove važnosti ne poznajo, aH če so nemarni glede načela, niso glede čina. Ne varajte sami sebe. Oe potrdite nauk o nezmotljivosti, so protestantje, naši nasprotniki, s toliko večjo drznostjo popnejo na razvaline, katerim smo mi sami vzrok, zlasti imajo na svoji strani zgodovino, dočim imamo rai proti njim le svoje zanikanje. Kaj vemo odgovoriti, ako nam navedejo vse rimske bi-skupe, počensi od Luke pa do njegove svetosti Pija IX. Ali če bi bili vsi taki, kakoršon je Pij IX., bi se mogli slavo-dobitno ponašati, aH, žalibog, ni tako (glasovi: Molči, molči! Dosti je!). Ne kričite, gospoda, proti meni. Ako se bojite zgodovine, se priznavate za premagane, ali vrhu tega, ako spustite vso reko Tiber na zgodovino, ne morete uničiti jej nijednega lista. Dovolite, da govorim, in spregovoriti hočem kar najkrajšo o tom velevažnem vprašanju. Papež Virgilij (538) je kupil papežko čast od Belicara, namestnika carja Ju-stinijana. Res je, da ni držal svoje besede ter ni plačal obljubljene svote. Ali je zakoniti način pribaviti si trojnato krono. Drugi kalcedonski zbor je obsodil ta postopek tako-lo: Vsakega bi-skupa, ki dosožo to čast z denarjem, se ima ponižati. Papež Evgenij III. (1145) jo sledil Virgilu. Sv. Bernard, ta sijajna zvezda svojega časa, kara tega papeža s temi-le besedami: Ali mi morete pokazati le jodnega človeka mosta Puma, ki bi vas priznal za papeža, da ni dobil novcev za to? Spoštovani bratje, ali jo mogoče, da jo papež, ki podvi-guje pod vrati templja denarno zavode, nadahnjen od svetega duha. AH ima tak pravico podučevati, da je cerkev nezmotljiva? Povest o Pormosu je gotovo vsem znana. Štefan XI. je dal njegovo truplo, zavito v papežko obleko, izkopati, odsekati prste, s katerimi je delil blagoslov, ter rekoč, da je bil ve-rorušilec in bastard, vreči jih v Tiber. Njega je zaprlo, zastrupilo in zadušilo ljudstvo. Roman, naslednik Štefanov, in za njim Ivan X. sta odobrila dela Formosova. Odgovorite mi, da so to povesti ne pa zgodovina. N6, pojdite v vatikansko knjižnico pa čitajte Platina, zgodovinarja papežtva, in spise Baro- nia (893). To so dogodki, katere bi radi časti svete stolice pustili na strani, no sedaj gre za tem, odrediti nauk, ki more stvoriti v naši sredini velik jez. Kaj naj iz ljubezni do spoštovane matere cerkve molčimo ? Jaz grem dalje. Učeni kardinal Baronij pravi o papeževem dvoru iako-le: Čemu je bila podobna v onem času rimska cerkev, kakšne razupite ali mogočne ljubavnice so vladale takrat v Rimu ? One so delile biskupske časti, menjavale in odvzemale, in Žalibog one so mogle svoje ljubav-nike, one krive papeže, dvigati na prestol Petrov (Baronius A. D. 912.) To niso bili pravi papeži, porečete; no, naj bode tako. AH ko so na prestolu v Rimu skozi 50 let sedeli protipapeži, kje hočete začeti z nasledstvom papežtva? Kako je mogla cerkev obstajati 150 let brez glavarja? In čudno, večji del teh protipapežev izvira iz roda samih papežev, in so oni, katere je opisal Baronij; pa tudi sam Genebrado, največji laskatelj papežev, se je drznil reči (901): To stoletje jo prav nesrečno, ker je skoro 150 let, odkar papeži ne sledijo vrlinam svojih prednikov ter bi se mogli proj zavrženi nego apostoli imenovati. Morem si misliti, kako je ta znameniti Baronij postajal rdeč, ko jo pripovedoval dela rimskih biskupov. O Ivanu XI. (931), sinu papeža Sergija-, je napisal: Sveta cerkev, to je rimska, je strašno osramočena, po tem izrodu. Ivan XII. (966), izvoljen v 18. letu po svojih ljubavnicah za papeža, ni bil niti za las boljši od svojih prednikov. Žal mi je, častni bratje, ker sem moral o tem govoriti, zato molčim o Aleksandru VI., očetu in ljubavniku Lukrecije, nočem navajati Ivana XXII., ki je tajil umrljivost duše In ki mu je bilo na ekumenskem zboru v Konstanci odvzeto dostojanstvo. Morda bo kdo ugovarjal, da ta zbor ni bil javen; če je tako, potem sledi h tega, da se ne more smatrati za veljavno izvolitev Martina (1417). Nočem govoriti o razdoru, ki je onečastil cerkev. V onem času so za- Grof Monte Cristo. napisal fllexandre Duinas. (Dalje.) XVII. Abbejevo bivališče. Plaze se, sicer sključeno, a vendar precej lahko, po podzemeljskem hodniku, pride Dantes na drugi konec hodnika, ki je vodil v "abbejevo ječo. Tu je postal hodnik tako ozek, da se je splazil skozenj človek le s težavo. Abbejeva soba je imela tlak iz kamenitih plošč, in jedno teh je dvignil abbe iz najtemnejšega kota ječe, da je pričel delo, pri katerega koncu ga je spoznal Dantes. Vstopivši v sobo, jo prične Dantes opazovati z največjo pazljivostjo. V prvem hipu ne opazi nič posebnega. »Prav," pravi abbe, »ura je .šele četrt čez poludne; ostaja nama torej še nekaj ur." Dantes pogleda okoli sebe, iščoč uro, po kateri je abbe tako natančno določil čas. »Poglejte ta žarek svitlobe, ki pada skozi moje okno/' pravi abbe, „in črte, katere sem napravil na steno. S pomočjo teh črt, ki sem jih preračuni! na podlagi vrtenja zemlje okoli njene osi in njenega premikanja okoli solnca, vem za čas natančnejše*, kakor če bi imel uro, kajti ura pride lahko v nered, solnce in zemlja pa nikdar." Dantes o teh stvareh ni razumel nicv-ar. Kadar je gledal solnce nad gorami ali nad Sredozemskim morjem, si je vedno j mislil, da potuje sobice in ne zemlja. To dvojno gibanje oble,' na kateri prebiva, ne da bi je čutil, se mu je zdelo skoro ne-1 mogoče. V vsaki besedi svojega tovariša je videl toliko učenosti, da bi je ne bilo nemogoče poplačati z največjim bogastvom, j „Torej," pravi abbeju, „pokažite mi svoje zaklade." Abbe stopi h kaminu, dvigne z dletom kamen, ki je sicer I služil kot ognjišče in je pokrival precejšnjo izdolbino, v kateri! so bili predmeti, o katerih je pripovedoval Dantesu. „Kaj hočete videti naprej?" vpraša. »Pokažite mi svoje veliko delo o kraljestvu Italiji." Faria vzame iz dragocene izdolbine nekaj zvitkov platna, ki so bili zviti kakor pn,pyrus; bili so štiri palce Široki in osemnajst palcev dolgi kosovi platna. Ti kosovi so imeli številke in so bili popisani z italijanščino, ki jo je Dantes, katerega domovina je bila Provence, popolnoma razumel. „Glejte," pravi, »tukaj je; nekako pred osmimi dnevi sem zapisal na stooseminsedemdeseti kos besedo ,koncc'. V to sem porabil dve svoji srajci in vse svoje robce. Če bom kdaj prost in najdem v celi Italiji tiskarja, ki si bode upal moje delo natisniti, mi je ime zagotovljeno," „Da," odvrne Dantes; »toda prosim vas, pokažite mi zdaj še peresa, s katerimi ste napisali to delo." „Glejte!" pravi Faria. In pokaže mu šest palcev dolgo palico, slično ročaju čopiča; na njenem koncu je bil privezan z nitjo hrustanec, na katerem je bilo še videti sledove črnila. Bil je klunasto pri-ostren in na koncu precepljen kakor navadno pero. Dantes prične iskati z očmi orodja, s katerim jih je. tako pravilno prirezal. „Ab, da", pravi Faria, »nožič, ali ni res V Ta je moje mojstrsko delo. Napravil sem ga, kakor ta nož tukaj, iz starega železnega svečnika." Nožič je rezal kakor britev in je imel še to prednost, da ga je bilo možno rabiti kot bodalce. Dantes je opazoval te različne predmete z isto pazljivostjo, kakor včasih v zanimivih marseilleskih izložbah orodja divjakov, katera so prinesli s seboj pomorščaki s svojih voženj po južnih morjih. »Kako je s črnilom," pravi Faria, „vam je znano; naredim si ga vsakokrat, kolikor ga potrebujem." „Zdaj se čudim," pravi Dantes, „da vam dnevi za vse to niso bili prekratki." »Na razpolago so mi bile tudi noči," odvrne Faria. „Noči! Ali vidite tudi v temi kakor mačke V" „Ne, ampak Bog je dal človeku razum, da odpomore pomanjkljivosti njegovih čutov; napravil sem si luč." „KakoV" „Od mesa, katerega dobim, odloČim mast, jo stopim in dobim iz nje neke vrste gosto olje. Glejte, to je moja luč." In abbe pokaže Dantesu neke vrste svetilko, kakoršne se rabijo pri javnih razsvetljavah. »Toda ogenj ?" „Tu imam dva kremenca iu platno, katero ožgem.,' »Toda žveplenke?" „Hlinil sem neko kožno bolezen iu prosil žvepla, katero sem tudi dobil." »Dantes položi stvari, ki jih je videl, na mizo in pobesi glavo, priznavajo neverjetno vstrajnost iu moč tega duha. „To še ni vse/*' pravi Faria, »kajti človek ne sme spraviti vseh svojih zakladov na isti prostor; zapriva to shrambo!" Položivši kamen na njegovo mesto, posuje abbe nanj nekoliko prahu, ga nekoliko pohodi, da bi izbrisal pač vsako sled, vzeMali presto! v Rimu dva večkrat celo po trije tekmeci. Kateri njih je bil pravi papež? Opefovano rečem: ako zaključite nezmotljivost sedanjega rimskega biskupa, morate potrditi nezmotljivost vseh prejšnjih biskupov brez razlike. Ali kako bi mogli to storiti, ko vam zgodovina jasno priča, da so papeži v svojih naukih cesto zablodili. Ali morete torej trditi da so lakpmni, rodoskrvni, ubojni in simonije krivi namestniki Jezusa Krista ? Ah, častni bratje, tako grdino trditi, bi značilo izdati Jezusa Krista, več bi se pregrešili proti Jezusu nego se je Juda, to bi zna*:lo metati mu blato v lice. (Klici: Doli z govorniškega odra, hitro, zamašite usta temu krivovercu!) Spoštovani bratje, vi kričite, no, ali bi ne bilo častnejše, če bi moja načela in dokaze merili na tehtnici svetosti. Verujte mi, zgodovina se ne da več ponoviti; tukaj je in ostane na veke za resen protest proti nauku o nezmotljivosti papeža. Morete ga proglasiti, ali mojega glasu ne dobite nikdar. Vsi pravoverni, gospoda, so uprli oči v nas, pričakovaje od nas leka proti nebrojnim zlobnostim, ki cerkev onjčaščajo. AH jih hočete prevariti v tej nadi ? Prevelika odgovornost čaka nas pred Bogom, ako opustimo to svečano priliko, katero je nam dal Bog za lečenje prave vere. Bratje, porabimo jo, oborožimo se s sveto hrabrostjo, ozrimo se na nauke apostolov, brez katerih ostanemo v blodnji, temi in krivem poročilu. Porabimo naš razum, ker imamo apostole in proroke za jedine naše nezmotljive učitelje v pogledu vseh vprašanj. Kaj moram storiti, da bom blažen. Kadar odločimo o tem, smo položili tudi temelj naši veri. čvrsto in vstrajno bomo stali na večni skali od Boga danem svetem pismu, polni zaupanja pred svetom, ter nočemo priznati drugega nego razpetega Jezusa Krista. Mi bomo povsodi zmagovalci in rimska cerkev bo imela svoje 89. leto (tb je prevrat). (Velik krik: Dol! Dol protestant, kaivinec, izdajica cerkve.) Nikakor me, gospoda, ne plaši vaš krik, ako so moje besede pikre, pa je mirna moja glava. Jaz ne pripadam ne Lutru ne Kalvinu ne Pavlu ne Apolonu nego jedino Jezusu Kristu. (Na novo klic: »Prokletstvo odpadniku.«) Pro-kletstvo, gospoda, prokletstvo! Dobro veste, da ne protestujete proti meni, marveč proti svetim apostolom, pod katerih zaščito bi želel videti ta zbor. O, ako bi oni vstali iz groba, bi gotovo govorili na moja usta, in njihov govor bi se ne razlikoval nič od mojega. Kaj bi jim mogli ugovarjati, ko bi vam dokazali iz spisov, da je papežtvo oddaljeno od evangelijev Jezusa Krista, to e od onega, kar so oni propovedovali ter potrdili s svoje krvjo. Ali bi se drznili reči jim, da nauke naših papežev, naših Beliarminov, naših Ignacijev Lovola, višje cenite nego njihove ? Ne, ne, tisočkrat ne. Ni mogoče, da so za-tisnili ušesa, da več ne slišijo, zakrili oči, da več ne vidijo, ter otrpnili srca, da se več ne spominjajo. O, ko bi oni zgoraj hotel nas kaznovati ter položiti svojo roko težko na nas, kakor je to storil s Faraonom, potem bi ne bilo treba Garibaldiju dati dovoljenje vojakom, da nas preženejo iz tega večnega mesta; treba bi bilo samo Pij a IX. za Boga proglasiti, kakor smo proglasili 3V. devico Marijo za boginjo. Ublažite se, spoštovani bratje, spasite cerkev propada, izprašajte sveto pismo, katero vam pokaže pravo vero, katero moramo verovati, spoštovati in priznati. Rekel sem, in Bog mi pomagaj! Mnogo biskupov je govorniku čestitalo, mu segalo v roko, mnogi pa so se odstranili ob glasnem oporekanju, godrnjanju in neodo-bravanjn. To slednje je bilo hrupno tako, da še sedaj odmeva po predalih ljubljanskega „ Slovenca". DOPISI. Dunaj- (Enketa podpornih društev za slovenske velikošolce na Dunaju, v Gradcu in v Pragi.) — Ker se množi število slovenskih velikošolcev in s tem prosilcev, ki se obračajo do podpornih društev od leta do leta, dohodki dmštev pa ne naraščajo v istem razmerju, temveč padajo, so se sestali odposlanci podpornih društev na Dunaju, v Gradcu in v Pragi dne 19. aprila t. 1. na Dunaju, da se posvetujejo o pripomočkih, s katerimi bi se mogli povišati društveni dohodki. Praško podporno društvo, ki je sprožilo to misel, je zastopal višji inženir g. Tomšič iz Prage, za graško podporno društvo je prišel g. prof, dr. Murko, dunajsko podporno društvo pa je zastopal skoro ves odbor. Po temeljitem razpravljanju o položaju podpornih društev za slovenske velikošolce so sklenili odposlanci kolikor moč enotno nastopanje vseh podpornih društev in sprejeli naslednja vodila: ; Vsaka podporno društvo sestavi sezna-mek nekdanjih podpirancev ter se obrne do vseh tistih, ki so že v primernem gmotnem položaju, naj po možnosti podpirajo društvo ter tako vračujejo prejete dobrote. Vsako podporno društvo založi obrazce proženj z izkaznico o prosilčevih razmerah, ki jo mora prosilec izpolniti vselej, kadar prosi. Ti obrazci se dajejo prosilcem brezplačno na razpolaganje. V izkaznici bodi tudi razprede-lek, ali je prosilec že dobival podpore kakega drugega slovenskega podpornega društva. Ako je podporno društvo kakega prosilca za vedno spoznalo nevrednega podpore, ker je zlorabil društvo ali iz kakega drugega razloga, naznani to vsem drugim slovenskim velikošolskim podpornim društvom. Podporna društva dajejo v posebnih primerih podpore tudi absolventom, ki se pri-pravljajo za skušnje. Si. Krti m Venskem. -- (0 prihodnjih obč. volitvah.) V jedni poslednjih štv. „Soče" je pisal dopisnik od tukaj: „ako boste res tako pridni, tam gospodarite, mi se ne bomo dosti borili; ali premem ha pa č ve ndar mora bi ti". Ta trditev nam je potisnila pero v roko, da napišemo nekoliko resnih besedij o prihodnjih obč. .volitvah. Gospodarstva v naši obč. upravi je od neMaj v redu tako, da je malo občin našej podobni. Mnogoletnemu bivšemu županu g. Filipu Terpinu se je zahvaliti v prvi vrsti, da je vladal pri županstvu lep red. Njegovim naslednikom ni težko hoditi po uglajeni poti. Volilni boji, ki so se bili v raznih časih tudi pri naših volitvah v starešinstvo iz domačih razmer med posar "ma je bila samo jedenkrat, a se je takoj popravila; drugače je bilo z gospodarskim svetom v Dobravljab, kjer je domače strankarstvo spravilo gospodarstvo v nered, vsled katerega mora trpeti tudi občina. Kljubu vsemu redu v obči; ski upravi pa moramo misliti na neke spremembe pri prihodnjih obč. volitvah in sicer ozirom na prihodnost. To trditev hočemo utemeljiti. Steber redu v obč. upravi velike naše županije g. Fil. Terpin odpade, kajti dolgotrajna bolezen ga je vrgla na posteljo. Na njega ne moremo več računati, če tudi upamo, da zopet okreva. To mu želi cela občina. Sedanji župan g. Volk in še par starejših starešin, njegovih učencev, ne bodo vedno, kajti njim teko leta. Naravna posledica je, da je treba skrbeti za naraščaj. Kako ga dobiti ? Vsakdo ve, da nimamo posebnih šol za vladanje naših občin in vodstvo občinskih uprav. Vsled tega je po mnogih občinah toliko pravd in neredov v obč. gospodarstva. Jedina odpomoč temu nedostatku je, da bi se moralo voliti v obč. zastope razumne mlade gospodarje vsaj tretjino. Na ta način bi se vedno prenavljal obč. zastop in mesto ostarelih, bolehnih in umrlih udov bi bile vedno za njih mesta nove izurjene moči. Mlade moči bi se prva leta v marsičem izučile , ter pozneje dobro služile občini. Seveda, da bi se pri tem ne smelo gledati samo na to, ali pravi kdo, da je nar prednjak, a drugi, da je klerikalec. Pravih naprednjakov je v občini kaj malo; a vendar se dobe mlajše moči, ki kažejo naprednost nele v besedah, ampak tudi v gospodarstvu. In takih mečij nujno potrebuje zastopstvo obširne občine. Ako se bo gledalo pri prihodnjih volitvah v glavnem le na z m o ž n o s t in res- nično naprednost v gospodarstvu bi se sestavilo lahko tako starešinstvo, ki bode v ponos občini. Pri tem se ne sme jemati v poštev posameznih željic tega in onega in ne gledati na neumestne razprtije med sosedi in med posameznimi davkarskimi obči-.nami. V prepiru in malenkostih se pozabi na glavni namen, in ta je: voliti razume in res napredne može. Na stran torej vso nepotrebno zabavljanje, doma pod kaminom naj se puste vse malenkosti in z resnim delom mož ob možu naj dela v blagor občine, kdor se čuti zmožnega za to. V tem znamenju naj se vrše prihodnje volitve, da v dejanju pokažemo pravo naprec'1 ust. Št, Viškagora, dne-3.V.1905. =4Gro-zen požar.) Dne 2. tek. je bil lep pomladni dan, kakoršriih si želimo po dolgotraj-. nem deževju. Vse je bilo veselo in živo po polju, travnikih itd. Ob 11, ur predp. pa se zasliši plat zvona in vpitje: Gori! gori! Polje-frakcija, oddaljena kakih 000 korakov od glavne vasi, je v ognju! Prestrašeno ljudstvo ostavi plug in živino, ostavi lopato in biti m lice nesreče. Bližnji in oddaljeni so vreli na pomoč kot čebele. V dobi 15 minut je bilo 20 poslopij last ognjenega elemonta. Na gašenje ni bilo misliti, ker je pihal močan .jug, in ker je bila voda, izvzemši v 2 vodnjakih in sredstva v lasti plitT.onU, marveč vporabiti moči, tla se reši koliLo • in kar možno. Planili so v že podirajoče se hiše, hleve itd. ter izganjali živino in odnašali, kar se je sploh odnesti dalo. — V malo minutah je bilo na okolu nahajajoče se polje in njive spremenjeno v taborišče odgnane živine ter „vplenjenega" pohištva, a lepe kmetske hiše in druga poslopja, z ogromnimi zalogami žita, klaje, pohištva, itd. pepel. Itešila se je živina, tu pa tam nekaj obleke in pohištva, a živeža, izvzemši dva poha špeha — nič. Zgorelo je 14 hiš, 7 hlevov in gospodarskih poslopij, z velikanskimi zalogami žita (samo dva sta ga imela okolu 200 starov) pohištvom, obleke, klaje, kmetijskih strojev, mlatilnic na gepelj itd. Poleg tega je vničeno mnogo sadnega drevlja. Škoda je cenjena na 200.000 K. Zavarovani so bili le nekateri in še teh je zavarovalnina malotna. Ogenj je nastal v hiši vboge vdove s tem, da se ji je vžgala zabela. Da sti ostali 2 hiši in dvoje drugih poslopij, gre zasluga v prvi vrsti neki Ani Makucovi, obč. obhodniku in nekemu Ozebku. Prva in zadnji sta stavila celo svoje življenje v nevarnost. Temeljem dejstva je pričakovati, da jih slav. banka „Slavijaa primerno obdari. Čedna vasica Polje je ležala na južni ^trani vasi, ob obrobu gorske planote. Obdana je bila naokoli s prostranim, lepim ter rodo-vinim poljem in gozdom. Hiš, brez drugih go- (Dalje i> prilogf.) da je bil kamen dvignen, stopi k svoji postelji in jo odmakne. Za vzglavjem je bila izdolbina, M jo je hermetično zapiral kamen, položen v njo, in v kateri je bila spravljena vrvasta lestev, dolga petindvajset do trideset čevljev. Dantes jo ogleda natančneje; bila je pletena trdno, kakor si je bilo le možno želeti. „Kdo vam je dal vrvice, ki ste jih rabili za to občudovanja vredno delo?" vprava Dantes. „Najprej srajce, katere sem imel, potem rjuhe, iz katerih sem tekom treh let svojega jetništva v Fenestrellesu izpletal posamezne niti. Ko so me pripeljali sem na grad If, sem znal te niti skriti tako, da sem jih vzel lahko s seboj. Tukaj sem delo dokončal." „Toda ali niso opazili, da vaše rjuhe nimajo več roba?', „Zašil sem jih zopet/* „S čim?" „S to iglo." In abbe odpne svojo cunjasto obleko ter pokaže Dantesu dolgo, ostro in še vdeto ribjo kost, katero je nosil pri sebi. „Da," nadaljuje Faria, „v pričetku sem sklenil, da pre-pilim te droge in ubežim skozi to okno, ki je, kakor vidite, nekoliko večje kakor vaše in ki bi je bil pred svojim begom še nekoliko povečal; ker pa sem spoznal, da bi prišel skozi to okno na jedno notranjih dvorišč, sem ta -»."jt opustil, ker se mi je zdel prenevaren. Vendar sem si Tviranil to lestev za kako nepričakovano priliko, o kakoršnih sem vam rekel, da jih ponudi človeku slučaj." Dočim se je zdelo, da opazuje Dantes z vso pozornostjo vrvasto lestev, je mislil na nekaj drugega. Neka misel mu je šinila v glavo, namreč, da bi ta tako razumni, iznajdljivi mož morda lažje kakor on odstranil meglo, ki obdaja njegovo usodo, „Kaj razmišljate ?" vpraša smehljaje starec, ki je smatral duševno odsotnost svojega tovariša za višek občudovanja. „Pred vsem mislim, kaj bi pričeli, vi s svojo prostostjo ko ste ji žrtvovali toliko razmišljanja, truda in vstrajnosti." „Morda nič: morda bi se razblinili moji prepolni možgani v ničevostih; treba je nesreče, da človek najde in izrabi zakladnice svojega duha; da se sproži strel, je treba pritiska. Jetništvoje osredotočilo vse moje do tedaj razstresene zmožnosti ; zbližale so se v majhnem prostoru. In veste, če se zbližajo oblaki, da provzročijo elektriko, elektrika provzroči blisk in blisk svitlobo." „Ne, ničesar ne vem," pravi Dantes, potrt vsled svoje nevednosti; „večji del besed, katere izgovorite, mi je nerazumljiv; vi ste želo srečni, da ste tako učeni." Abbe se nasmehne. „Ali nistb rekli, da mislite Še na neko stvar?" „Da." „In povedali se mi samo jedno. Na kaj ste torej mi-še?" „Drugo je, da ste mi opisali svoje življenje, a mojega še ne poznate." „Vaše življenje je še prekratko, mladenič, da bi moglo obsegati kaj znamenitega." „To življenje obsega neizmerno nesrečo," pravi Dantes, „nesrečo, katere nisem zaslužil. In zato bi rad potožil ljudem, da bi mi ne bilo treba preklinjati Boga, kakor sem storil že parkrat." „Torej trdite, da ste prišli v ječo čisto po nedolžnem ?" „Čisto po nedolžnem, to vam prisegam pri življenju obeh bitij, kateri ljubim, svojega očeta in Mercede." „Govorite torej," pravi abbe, ko zapre izdolbino in potisne posteljo nazaj na njeno mesto; „povejte mi svojo povest." Dantes prične pripovedovati to, kar je imenoval abbe njegovo povest: opiše mu svojo priprosto odgojo in svoje de tiustvo, jedno potovanje v Indijo in tri v Levanto: končno omeni natančneje svojo poslednjo pomorsko vožnjo, smrt kapitana Leclerea, zavitek za velikega maršala, svoj pogovor z njim in s cesarjem, pismo za gospoda Noirtierja, katero je imel iz- ročiti osebno na določeni naslojv; naposled svoj prihod v Mar-seille, sestanek s svojim očetom in z Mercedo, svojo zaročno gostijo, prihod orožnikov, svoje zaslišanje, svoj začasni zapor v justični palači in svoj prihod na grad If. Od tod naprej ni vedel Dantes ničesar več, tudi ne, koliko časa je že jetnik. Ko konča, se zatopi abbe v globoke misli. BRekel sem vam," pravi nato, „da se človeški zločin studi naravi. Šele višja omika in spremljajoča jo pomehkuže-nost ste nam provzročili različne potrebe in nas obdari-1 z različnimi napakami, s priučenimi nagibi, katerih vpliv zaduši včasih v nas dobro in nas zapelje k slabemu. Zato pomnite: Če hočete vedeti krivca, poizvedite najprej, komu je zakrivljeni zločin koristil!" „ Nikomur! Moj Bog, bil sem tako brezpomembna oseba!" „Ne odgovarjajte tako, kajti ta odgovor ni niti logičen, niti filozofičen. Vse je relativno, moj ljubi prijatelj. Važen j'% vsakdo na svetu, od kralja, ki je na potu svojemu prestolonasledniku, pa do uradnika, ki je na potu svojemu podrejencu. Če umrje kralj, podeduje njegov naslednik krono, če umrje uradnik, podeduje njegov naslednik letnih dvanajststo frankov. Teh letnih dvanajststo frankov, ki jih dobi kot plačo, je zanj civilna lista; ta plača ran ve potrebna za življenje prav tako, kakor kralju dvanajst milijonov. Vsako bitje, od najvišjega do najnižjega, ima cel svet interesov. Preidiva torej na vaš svet interesov. Ali ni res, vi ste imeli postati kapitan jFaraona* V" „Da." „Hoteli ste se oženiti z lepo mlado deklico?" „Da.tt „Ali ni bilo nikogar, ki bi mu bilo kaj na tem, da no poatanete kapitan ,Faraona' ? Ali ni bilo nikogar, ki mu ni bilo prav, da se oženite z Mercedo? Odgovorite najprej na prvo vprašanje, kajti red je ključ vseh zastavic. Ali je bilo torej komu kaj na tem, da ne postanete kapitan imenovane Indije V" „Ne,- na krovu sem bil zelo priljubljen. Če bi bili imeli [voliti pomorščaki, sem prepričan, da bi bili volili samo mene. Priloga Jota" tt, 37. ž dne 10. mala 1005. spodarskih poslopij, je štela 19, izmed kojih je- pogorelo 14 in dve ostali v neznatni bližini, a tri samotičarce so 30 — 50 korakov oddaljene. DomaČe in razne nouice. Družba sv. Cirila' in Metoda r Ljubljani prosi tem potom vse one - Častite rodo!jubkn)jL-iu>» cenjene rodoljube, kise ukvarjajo z razprodajo nnarodnega koloka", da izvolijo vsaj do konca meseca majnika 19**5. uposlati podpisanemu vodstvu še dolžne zneske. Objednem se naprošajo, da izvolijo naznaniti, , odloga dajso prejeli te »narodneloleke", za katere pošiljajo denar. - Vodstvo družbe sv. Cirila in Metoda v Ljubljani. IV. zaznamek daril, došlik c. kr. okrajnemu glavarstvu v Gorici zapogorelee v Č e-p o v a ti u : Občina Deskle K f>0; občina Dorn-berg K 25; župni urad Skedenj K 8*20; župni urad Oprtalj K 3*58; župni urad Tinjan K JI; župnik urad Buzet K 50; c. kr. okr. glavarstvo Koper K 8-08; c. kr. glava*, ^o Pulj K 1390; c. kr. pol. ekspozitura mk K 22-50; škofijski ordimiriat Krk K 200; c. kr. okr. glavarstvo Sežana K. 183-54; škofijski ordinariat Poreč K 41*34; c. kr. okr. glavarstvo Tolmin K 77*70 ; c. kr. okr. glavarstvo LoŠinj 32*10; dekanijski urad Kastav K 72. Skupaj K 001 54. Ponožni odbor se prav toplo zahvaljuje vsem darovalcem. V Gorici, dne 11). aprila 1905. Za pomožni odbor: Attems m. p.4 c. kr. dvomi svetovalec. Porotne obravnave. — v ponedeljek 15. t. m. prične porotno zasedanje. Prva obravnava se bo vršila proti Kobeitu Manfrediniju radi tatvine; predsedoval bo dvorni svetnik pl. Defacis. Druga, Ki. t. m. bo proti Alojziji ftuigojovi iz Dornberga radi detomora; predsedoval bo svetnik Scimiarda. Tretja obravnava 17. t. m. se bo vršila proti Al. Persolja iz Mimika radi posilstva; predsedoval bo svetnik Gabrielčič. Dne 18. bo obravnava proti Al. Nuninu iz Chioprisa radi tatvine; predsedoval bo dvorni svetnik pl. Delacis. Potem pride na vrsto še obravnava proti nekemu KrižniCu radi goljufije iu končno še dve tiskovni pravdi. Umrla je gospa Fr. udova Seitz, žena lastnika tiskarne in posestnika, rojena Kotnik iz znane rodbine Kotnikovc, na Vrhniki. Ivan Cankar med Nemci. — 27. sešit nemške revije .,0 e s t e r r e i c h i s c h e It u n d-s c h a u" je objavila znano Cankarjevo trtico pod naslovom „D e r D u m m k o p f M a r-tinec1' v prevodu dr. Frana Vidica. - Čita se lepo, toda izvirnika ne dosega niti od daleč. — Ta revija je ena najboljših, kar jih imajo Nemci. — Knjigarna Gabršček jo pošilja na dom za 3.K četrtletno. Ruski pisatelji v nemškem prevodu. --* Slovanski knjigarni A. Gabršček v Gorici se je posrečila kupčija, da je dobila ^en bloc" več zabojev popolnoma n o v i h k n j i g, nemških prevodov ruskih pisateljev: Tolstoj, Gorkij, Andrejev, Gogol, Dostojevskij, Turgenjev i dr. — Prodaja jih 25/0 pod izvirno ceno. Natančeje oglase bomo priobčevali pozneje. C: kr. slavni poštni in brzojavni urad v Gorici naznanja, da počensi s 7. majem t-, i. pismo-noše ob nedeljah in praznikih izhajajo samo jggjBRk.rak m^sicer^od l/4^doJ*0/9. ob 7. uri zjutraj, od 1/10. do 31/3rvsakega leta pa ob 8. uri zjutraj. Po odhodu pismonošev do poldneva zamore občinstvo mej tem časom došla pisma iu fetsopise v oddelku za pismo-noše pri omenjenem uradu sprejemati. Program za VI. kongres slovanski! časnikarjev, ki bo 14., 15. in 1(5. t. m. v Voloskem-Opa-tiji, seje določil tako-le: Dne !*, majnika ob 10. uri dopoludne v »Narodnem domu" v Voloskem: I. Otvoritev kongresa po predsedniku „Zveze slov. časnikarjev"; II, Odobrenje zapisnika V. kongresa v Plznu, po»*očilo in predlogi predsedstva; HI. organizacija slovanskega Časnikarstva: 1. organizacija čeških časnikarjev; 2. organizacija poljskih časnikarjev ; 3. organizacija ruskih Časnikarjev; 4. organizacija slovenskih časnikarjev; 5. organizacija slovaških časnikarjev ; 6. organizacija hrvatskih časnikarjev in 7. organizacija srbskih Časnikarjev. IV. Naloga „Osrednje zveze slovanskih časnikarjev". (Skupni obed, ki ga priredi gostom občinski zastop vološk; v Opatiji. Posest grobov slovanskih novinarjev na tamkajšnjem pokopališču. Ob i), uri zvečer koncert s plesom.) — Dne 15. majnika ob i), uri dopoludne: I. O uredniški dolžnosti pričanja. G. It. Cejnek, urednik „Politike*'; II. O novem tiskovnem zakonu. G. dr. A. Peaupre, urednik „GJosu Narodu"; lil. O na-rofcevanjn Časopisov na pošti in praktične potrebe ruskega tiska. G. O. A. Markov, urednik „Galičaninn*. (Ob 12. uri opoldne skupni obed v „ Narodnem domu" v Voloskem. Ob 1. uri popoldne odhod s pnrobrodom v Kra-ljevieo, Crkvenico, Novi iu Sonj.) Dne Hi. majnika ob i), uri dopoludne: I. Poročilo o slovanskem korespondenčnom uradu ; II. glavna skupščina fl Osrednjo /voze**: 1. Otvoritev skupščine; 2. poročilo tajnikovo; 3. poročilo blagajnikovo; 4. volitev odbora; 5. določitev, kje bo 7. kongres in-(5. razni-predlogi, lil. Znključcnje kongresa. (Odhod na Ueko, kjer se skupno ogleda mesto.) fri slavnosti Čitalnice- v Vrtojbi nastopi tudi pevski zbor kmetijskega bralnega iu pevskega društva na Vogrskem. Draga dramatična predstava .Narodne prosvete" se je vršila v soboto. Ponavljala se je lepa šaloigra ..Pri belem konjičku*1. Igrala se je igra dobro, mnogo gladkejše in sigurnejše je šlo, znamenje, da so se nekateri igralci potrudili še izboljšati svoje ulogc. Le obisk je bil mnogo, mnogo preslab: Lepa igra in trud igralcev sta zaslužila mnogo več občinstva. -No, pri nas je v sedanjih razmerah pač težko, ali počasi že pridemo iz njih ven v boljše: čase. — „Prosvetaa se potrudi, da nastopi jeseni ter da nastopa potem v zimski sezoni. s kolikor mogoče dobrimi igrami. Društvo se potrudi, ali tudi občinstvo mora znati' ceniti trud — kajti le po taki poti bo nam mogoče priti v Gorici do prav lepih dramatičnih predstav. 0 našem ŠofctVlTtr Gorici je končno le spregovorila „ Gorica" na naš članek nLega-* iu „S. dom" iz pret. meseca."-Članek v „Gorici" je zvitarsk in hudoben/ in temelj mu je laž. Namesto da bi ti ljudje vpoštevali okolnosti, kakoršne so, pa kričijo, da Gabršček napada »S, d.". Ker „Soča" piše resnico in želi dobro «§. d.1* ter svari pred vednim izkoriščanjem zavoda v klerikalne namene ---- zato pravijo, da Gabršček napada „Š. d." -- Kadar ne vedo ali nočejo stvarno odgovarjati, takrat vselej udarijo po Gabrščeku, pa če je v kaki zvezi s članki v „8oči* ali ne. Čujte, kaj pravijo! Pravijo, da ima Gabr. fiksno idejo, da ,,Ceutr, posojilnica" in „Nar. Tiskarna1' pogineta, ako jima odpove „Š. dom" svoje prostore ! Da bi to dosegel, napada „Š. dom"! Takim bedarijam se mora človek le smejati — o drugem se pa pomenimo pošteno prihodnjič. »Najbolj Sirovi list na |UyU". • - »Slovencu" smo v soboto smo zopet enkrat dokazali, kako nesramno lažnjiv jo ta list, ki je glasim ljubljanskega škofa. Odgovoriti ne ve nič na to, ali svoji jezi daje duška s tem, da pravi, da je „Soča'' najbolj sirovi list na jugu. — Torej zato, ker smo mu dokazali laži ter označili lažnjivca po zaslužunju, je „Soča" najbolj sirovi list. Revež ..Slovenec", da se ne more braniti, marveč le psuje in zmerja, kakor pač ;' \.;o krivci! Narodnega izdajstva goriških klerikalcev, katero se je pokazalo v polni luči ob zadnjem dežel-nozborskeui zasedanju ter se je nnd njim zgražala cehi dežela, ..Slovenec" še vedno ni obsodil. Strašno je narodno to glasilo ljubljanskega škofa v zadnjem času, na vseh straneh piše o narodnosti, o narodnih pravicah in boju za nje, ali narodno izdajstvo v svoji stranki, iz katerega se je pela hosana takemu sovražniku Slovencev, kakoršen je naš dež. glavar, to trpi „ Slovenec" prav lepo mirno. Se pač vidi, da dokler tako postopa, samo sle pav i v. narodnostjo. To je tudi umevno, ker kleri-kalizem in narodnost se izključujeta. To je potrdilo prav ravnanje naših klerikalcev in potrjuje vsak dan. —- „ Slovenec" piše o vseh drugih rečeh, samo o tistih narodnih grehih, katerih ima ^katoliška" stranka toliko rta vesti, lepo molči. Tam, tam pleši, „Slovenec", ne pa pisati o „falzifikatiku in o „ sramoti vcih" Strossmaverja! Vedno kakor kaže. — Zadnjič so pisali v nGorici", • da je Gabršček napisal neki dopis z dežele, ki je odbijal v glavnem napad znanih „užitninarjev" na učitelje, v včerajšnji „Gorici'' pa stoji dopis s Tolminskega, v katerem se priznava, da je. oni dopis potekel iz peresa dopisnika- z dežele. Tako bije »Gorica" sama sebe po zobeh, tako pisanje pa tudi kaže, kako globoko tiči Gregorčičev Ust v laži. Kakor kaže, tako pa pišejo; enkrat tako, drugič pa drugače. Da podtikajo celo dopise Gabrščeku, s tem se izdajajo, ker sami naslovljajo rasne bedarije, katerih ne • morejo spraviti, med domače vesti, za dopise. Da bi pa to odvrnili od sebe, pa kričijo nad drugimi po znanem geslu : rečem ti, da mi ne porečeš 1 — Kar še tiče užitnine same, .je naše stališče dovolj znano. Tako se je ta stvar pojasnila, da res nimamo volje, začeti od kraja pisati o užitriini. Rečemo le, da je prav, odkoder pač pride S1 o v e n c e m več dohodkov — ali po „ Gorici4' se govori le o dobičkih erarja in dežele, katere uprava je v laško-klerikalnih rokah! - Kaj to pomeni, ni treba še posebej povdarjati. — Profesor Ber-buč ima preveč časa, zato pisari zopet toliko o užitnini. Zavrniti ga moramo v toliko, dajo podla laž vsako podtikanje, kakor da bi hoteli naprednjaki delati škodo v užitninskem vprašanju. - - Kregali bi se radi po »Gorici", pa naj se le, z nami se ne bodo, pa če so šo tako hlastno pograbili po nekem dopisu, v katerem je bil odbit napad »užitninnijev« na učitelje ! ..Corrlere" in ruski car. • - Najžaiostnejsiin najzanikernojši med laškimi listi je pač goriški »Corriere Friulano" s 50 čitatelji. Ta listič poroča čudne reči o rusko-japonski vojni, vmes pa se obrega vedno v ruskega carja. Sedaj je šel že tako daleč, da pravi, da jo stanje ruskega carja tako, da je blizu tam, da.., znori! - Kakor se vidi, je ozračje v uredništvu „CorrioraH precej nevarno. Zato se ne bo nič čuditi, če bomo slišali, da se je preselilo slavno „Corrierovo" uradništvo na..... Studenec! Stoletnico Schilleijeve smrti so obhajali v Gorici na realki tako, da so Imeli dijaki včeraj prosto cel dim, v šoli pa je bil slavnosten govor. Nemški ravnatelj, zagrizen klerikalec pa tudi hud Nemec, seveda ni mogel opustiti te prilike, da je izzivalno pokazal, češ, kaj smo mi Nemci, ker te slavnosti imajo le političen namen • na gimnaziju pa so opravili stoletnico tako, da jo je profesor nemščine v vsakem razredu omenjal v primernem govoru. V pretepu v Lašičevi gostilni v Rabatišču je bil ranjen L. Gorkič iz Vrtojbe na glavi s kozarcem tako, da je moral iskati zdravniške 'pomoči pri usmiljenih bratih. Aietiraii SO v nedeljo 33 letnega Karla Gorjnpa z Ranjšic ter IG letnega Iv. Kokelja '¦ iz Mirna. Ta dva so izgnali iz Trsta. Ko so j uiz Gorice odvedli v 'pristojna kraja," sta se kmalu vrnila v mesto. Ker sta nevarna tička, ju je policija prijela. Imela nista niti bora pri sebi.' Aretiranju se je Gorjup zopersta\-ljal; morali so ga zvezati, da so ga mogli odvesti v zapore. Ker je pretepal očeta, je bil obsojen pred tukajšnjo okrožno" sodnijo 29 letni A. Klavžar iz Zakriža pri Cerknem na 5 mesecev ječe s postom vsak mesec. Samo jeden človek je imel nekoliko vzroka, da bi mi ne privoščil vsega dobrega, ker sem se nekoč z njim spri ter ga pozval na dvoboj, katerega pa je on odklonil.u »Torej vendar! Kako se je imenoval ta človek?" . „ Danglars." »Kaj je bil na krovu'-'" „ Računovodja." „0e bi bili postali vi kapitan, ali bi ga -bili pustili na njegovem mestu?" »Ne, če bi bila stvar odvisna od mene ; zdelo se mi je namreč, da njegovi računi niso pravični.11 »Prav. Ali je poslušal kdo vaš z..dnji pogovor s kapitanom Leclereom?" ,,Ne, bila sva sama." »Ali je morda mogel kdo prisluškovati?" »Da. kajti vrata so bila odprta, * in celo... čakajte... da, da, Danglars je šel mimo baš v hipu, ko mi je izročil kapitan Leclere zavitek-s-n velikega maršala." ' »Prav,* j?nivi abbe, »na sledi sva. -Ali ste \ zeli, vstavivši se pri otdku EIM, koga s seboj^ha suho?" »Nikogar." »Tam ste dobili -pismo?'' »Da, od' velikega' maršala." »Kaj ste storili s tem pismom?" »Položil sem je v svojo listnico." „ Ali ¦ 'ste imeli svojo Ustnico pri sebi ? Toda kako • bi mogla imeti- listnica i^uradnim-pismom prostor v poraorščakovera jopiču!" ' »Prav imate; moja listnica je bila ha ladiji." »Kaj ste napravili s pismom,-katero ste dobili v Porto-Ferrajo, predno ste prišli na krov ?" »Držal sem je>v roki." »Ko ste se. torej vrnili na ,Faraona', je mogel vsakdo videti, da imate v roki pismo?" »Da.u »Danglars prav tako, kakor vsi drugi?" »Danglars prav tako, kakor \\si drugi." »Zdaj pazite dobro! Zberite ves svoj spomin! Ali se spo-| minjate, kako se je glasila obtožba?" „0 da, trikrat sem jo prečital, in vsaka beseda se mi je vtisnila v spomin." • „Ponovite mi jo'/' Dantes za trenotek pomišlja. »Dobesedno se glasi takole," pravi: »Prijatelj prestola in vere obvešča gospoda 'kraljevega proknratorja, da je dobil Edmond Dantes, kraiat ,Faraona', ki se je vrnil danes zjutraj izKakgna je bila navadna: Danglarsova«pisava?" „Lepa kurzivna." • ¦• ¦ jvKakSna je bila pisava breisimnega • pisma V" ¦ ""„Viseča na napačno stran." !- Abbe' sft nasmehne.' -' »Ptinarejena, ali ni res?" „Za ponarejeno zelo lepa." - t »Čakajte^* pravi abbe\ ¦•¦• Abbe" vzame svoje pero; ali boljše'orodje, katero je imenoval tako1,"je- pomoči v črnila in napiše z ievo roko> ha prepariran kos platna prvi vrsti obtožbe. Dantes začudeno opazuje abbeja. „0, to je čudovito!" rote.-* „KakO"je podobna ta ^pisava pisavi zatožuega pisma!" „To izvira iz tega, da je to pismo pisano z levico. Jaz sem namreč nekaj opazil," nadaljuje abbe\ »Kaj V" „Da so si pisave desne roke pri različnih ljudeh zelo, zelo različne, dočim so si pisave leve roke jednake.1" „Vi ste videli in opazovali vse to?" „Nadaljujva!" ,,0, da, da." „Preidiva na drago vprašanje !" :,,Jaz poslušam." „Ali veste za kako osebo, ki bi ji! bilo kaj na tem, da se ne oženite z Mercedo?" „Da,= za mladega moža, ki jo je ljubil." •- »Njegovo ime ?" »Fernand/* „To je špansko ime." »Bil je Katalonec." V,'Ali menite, da bi bil ta zmožen,-napisati pismo?" „Ne, ta bi me bil zabodel 's svojim nožem." „Da, to odgovarja španski naravi \ to je umor, toda ne podlost." „Sicei*y" nadaljuje' Dantes, „mu< je bilo pa tudi neznano vse, kaY jeobsegalo brezimno pismo." »Tega torej niste fazodeli nikomur?" „Ne." »Tudi svoji ljubici ne ?" »Tudi svoji nevesti ne." •¦ „Torej je bil to-'Danglars." „0, zdaj sem si tega svest?" *¦« »Čakajte... Ali je Danglars poznal-Fernanda ?" »Ne... oh..-, spominjam se..." »Česa?" * »Večer pred svojo zaroko som ju videlJ,sedeti pri mizi v krčmi- očeta Painfilar Danglars je 'bil prijazen »ti nagajiv, Fer-nnnd bled1 in zmeden," 8 Nasledki piiančeiaili&< — 4 delavci iz tovarne v Podgori Vincenc Kocijančič, A. Mar-gerit, A. Silvester in Franc Susič so hodili v ponedeljek pop. od gostilne do gostilne. Okoli 5. ure pop. so bili v Bregantovi gostilni. Na cesti je prodajal neki A. Leban sladoled. Prijeli so ga ter potegnili s seboj v gostilno. Ko je prišel za njim kovač A. De-bevec, baje tudi vinjen, je rekel proti Lebami, da mu zunaj nekdo krade sladoled. Ko je to slišal 22 letni Kocijančič, se je zjezil, ga dregnil ter podil od tem. Debevec je šel v svojo delavnico po kladivo, na kar sta trčila skupaj s Kocijančičem. Baje je Kocijančič tiščal Debevca za vrat ter se ga je komaj oprostil; pri tem je udaril Debevec Kocijančiča po glavi s kladivom, da je padel na tla kakor mrtov. Debevca so zaprli, Kocijančiča pa so prenesli v Gorico v bolnišnico. Debevec je doma z Brezij na Kranjskem ter ima 42 let. Ukradel |e neki Neži Gulinovina Koruu št. 10. Karol Koršič, delavec v plinarni, 2 hranilni knjižici z Monta po 280 in ISO K, 50 K v gotovini ter dragooenostij za HO K. Tatu so prijeli. Bralno in pevsko društvo ,&olj" v Šmarjah naznanja, da je prisiljeno radi nepričakovanih ovir odložiti 14. t. m. namerovano veselico na dne 28. — Vspored se objavi pravočasno. Okrajna posojilnica v Kanalu naznanja: Ker se pri občnem /.boru dne 7. maja ni zglasilo zadostno število zadružnikov, skliče se v smislu § 33. zadružnih pravil nov občni zbor ob treh popoldne v občinski dvorani. Dnevni red po pravilih. Ta občni zbor je sklepčen pri vsaki vdeležbi zadružnikov. K obilni udeležbi vabi — odbor. Vojna mefl Rusi in Japonci. Neaktivnost admirala Togo se razlaga največ s tem, da je japonsko brodovje izgubilo veliko več ladij, kakor se je dosedaj mislilo. Zatrjuje se iz zanesljivega vira', da ste se Japoncem potopili poleg dragih ladij tvM oklopnici ,,Mikaza" in Našima", da ftra torej admiral Togo sedaj k večjemu samo še tri oklopnice. Z fcojišča f llaatorip. Iz Tokija: Najskrajneje desno, kolikor najskrajneje levo krilo armade Ojama sta znatno prodrla naprej. Japonski oddelek, ki je od Tnngue prodrl proti severa, je v ponedeljek zasedel Kujataj, 28 milj severno od Tungue, drugi oddelek je od Takumena prodrl proti Fenhui ter je sovražnika, ki se je nahajal pri Tasiatunu, pregnal proti Ersiatunu in zasedel Papaoton. General Kuropatkin odstopi? »Petersburski Listok« poroča iz baje zanesljivega vojaškega vira, da se general Kuropatkin povrne na Kusko. Kuropatkiii se umakne na svoje posestvo. Poveljnikom prve mandžnrske armade bo baje imenovan poveljnik četrtega sibirskega armadnega zbora generalni lajtenant Sarnbajev. Vladtvostoško brodovje se giblje. Listu „ Central News" se brzojavlja: Štiri ruske torpedovke iz Vladivostoka so v petek opoldne pri Hokajdn napadle neko japonsko jadrnico, jo obstreljevale in zažgale, nakar so odplule proti severu. Z goreče ladje so kasneje rešili štiri pomorščake. Po poročilih iz drugega vira so preje Rusi ujeli kapitana dotičue ladje in se nato oddaljili v smeri proti severozapadu, najteže proti Vladivostoku. V Londonu se sodi, da so ruske torpedovke Izvršile ta pohod z namenom, da bi v interesu admirala Boždest-venskega razdelile japonsko brodovje. Ta vest se potrjuje iz Tokija. Reuterjevemu uradu se namreč poroča iz Tokija: Štiri torpedovke ruskega vladivostoškega brodovja so se v petek pojavile zapadno od otoka Jeso in so ob rtu Sutsu zasegle neko japonako jadrnico ter^ jo zažgale. Kapitana dotične ladje so Eusi ujeli. Cilj Roždestisnskega. V japonskih mornariških krogih menijo, da cilj Boždestvenskega ni Vladivostok ampak luka Petropavlovsk na Kamčatki, ki naj bo operacijska podlaga ruskemu brodovju. Tu je ruska vojaška uprava izvršila že vse priprave za daljše bivanje brodovja. Okolu iuke so napravljeni velikanski nasipi. V Mandžuriji. Pariški sMatinK poroča iz Peterbnrga : Zopet obračajo nase pozornost operacije v Mandžuriji. Vojski si stojita nasproti ter se ojačujeti. Sicer zadnji boji med prednjimi stražami še ne pomenijo velike bitke, vendar kažejo, da se na obeh straneh pripravljajo nanjo. Vojski sta razstavljeni približno tako, kakor pri Mukdenu. Busi menijo, da je položaj Japoncev tak: Armada Nogija je na levi, potem Nodzuova, z gornji dolini Hunha je Kavamura, v reservi sta ga ostali dve armadi južno od Tjelina. Na zapadu do Mongolske se zbirajo čete Hunguzov. Dve tomedovki zaplenjeni, „Borliner Tagblatt" javlja iz Ljubeka : Policija je zaplenila dve razloženi torpedovki, ki bi se imeli odposlati na Rusko. Deli dotič-nih torpedovk so bili naloženi na 12 voz in deklarirani kot strojni materijal. Torpedovki bi se imeli na neke finskem parniku prepeljati v Helsingfor. Iz Ljubeka pa se v tej zadevi poroča: Konfiskacijo torpedovk, ki so bile določene za Busijo, je brzojavno ukazal državni kancelar grof Biilow sam. Ta zadeva je vzbudila povsodi veliko pozornost! • * Ruske ladije so zapustile Vanfong. Kam so odšle, se ne ve. Togo se drži baje v korejski ožini. — Japonci se pritožujejo neprestano o kršenju nevtralitete od strani Francije. Razgled po svetu. Po končanem zasedanju češkega deželnega zbora, ki utegne trajati od 18. t. m. do 4. jun., bo zboroval kratek čas državni zbor, da reši začasni proračun. Zbornica bo razpravljala tudi carinski tarif, zakon o vojaški pripregi in pa postavo o šekih, nakar nastopijo poletne zbornične počitnice. Drž. zbor bo nato sklican šele oktobra. Dotakrat bo tudi že najbrže izpre-menjeno ministrstvo. Dosedaj je o nameravani izpremembi v ministrstvu znano, da bo imenovan za češkega ministra načelnik češkega kluba dr. Pacak. Nadalje poročajo, da bo imenovan sedanji poljski minister dr. Pietak za pravosodnega ministra, njegovo mesti pa zavzame načelnik poljskega kluba grof Dzie-dusizki. O imenovanju trgovskega finančnega-in železniškega ministra in Še določeno ni česar. Izključeno ni, da ostane dr. Hartel na-učni minister. Na vsak način dobe v izpreme-menjenem ministrstvu Nemci, Čehi in Poljaki svojega ministra. DeiOlSMrali so sinoči v Ljubljani povodom slavnosti v spomin Gchillerjeve stoletnice na realki. Peli so protineinške pesmi. Demonstrante je razgnala policija. Maščevanje odpuščenega delavca in njegov samomor. — 42 letni delavec FranCegler, doma h Pulja,jeffeTaTvečTet v ladjedelnici sv. Marca v Trstu. Lani je bil z mnogimi drugimi odpuščen iz dela. Cegler je stanoval z neko vdovo, ki ima 5 otrok, in on je moral skrbeti za to družino. Ker ni mogel dobiti dela drugod, je bil Šel Ceglar večkrat k inženirju v ladijedelnici sv. Marka, Jbrgensenu ki je doma iz Danske in.4 leta v službi v oni ladijedelnici prosit ga, naj bi ga vzel zopet na delo. A vse njegove prošnje so bile brezuspešne. -— V ponedeljek v jutro je šel zopet čakat inženirja pred hišo, v kateri stanuje. Kmalu po 7. uri je inženir prišel iz hiše in Cegler se mu je takoj približal iz ga prosil za delo. Inženir je odgovoril, da zanj ni dela v ladijedelnici. Na to je Cegler potegnil iz žepa revolver in rekši: „Ce ga ni za me, ga pa niti za te ne bo več" in na to je začel streljati z revolverjem na inženirja. Vstrelil je f>krat. Inženir se je ves krvav zgrudil na tla, ranjen v glavo in v prsi. Na to je Cegler pobegnil na neki bližnji travnik in se tam vstrelil z revolverjem v desno sence. Inženirja, ki je oženjen in ima 2 otroka, so prinesli v bolnišnico, kjer so ga zdravniki takoj preiskali in potem izjavili, da se mu reši življenje. Cegler je pa umrl kmalu potem. V LJubljani se Je UStrelll v pisarni nadzornik deželne naklade g. ZvonimirZor, jako delaven in marljiv deželni uradnik, star 44 let. Zadnji čas se mu je mešalo in vedno ga jo nadlegovala misel o primankljajih, da manjka denarja, da bo on kriv, dasi ni imel nič opraviti z denarjem ter je bil najvestnejši uradnik. V takem napadu se je ustrelil v pisarni. Uradna revizija je takoj dognala, da je urad v najlepšem redu, kar kaže, da je izvršil samomor v blaznosti. Značilno pastirsko piSWO znanega kremonskegn škofa Bonomellija kroži v obliki brošure po Italiji. Glede častenja Matere božje in svetnikov piše škof: „Žaljivo je za kristjansko čustvo in za naravno pamet, ako se Mater božjo in nekatere svetnike časti enako kot Krist-.sa.'' Potem kritikuje praznoversko častenje sv. Antona Padovanskega in nekega sv. Ekspedita, ki se baje bavi s posebno nujniuii zadevami. Škof dokazuje, da je ta svetnik popolnoma izmišljen in sicer je bil rimski kardinalni vikar, ki je novega svetnika toplo priporočal vernikom v Čaščenje. In tega generalnega kardinala ter druge duhovnike škof Bonomelli ostro apo- strofira s stavkom v svoji brošuri: „Ne samo, da so ljudje, ki verujejo v sv. Ekspedita, marveč so tudi taki, ki takšno čaščenje finančno izrabljajo in končno še taki, da dajejo dovoljenje za izkoriščanje." Nadalje pravi, daje umevno, da v Italiji izobraženi in vsi višje stoječi ljudje v$eh krogov iu stanov nočejo ničesar vedeti o cerkvi. In zakaj V Ker je večinoma mešanica brezraiselnih obredov in običajev, ki brez pomena zabavajo ljudstvo ter žalijo zdravo človeško pamet. Za glagoliCO. .— B>.inatinsko svečenstvo je izdalo v Zadru proglas, s katerim se poživljajo Škofje, da v Rimu energično zahtevajo glagolico. rSava", društvo svobodomiselnih slovenskih akademikov na Dunaju, priredi svoj II. redni občni zbor v petek dne 12, t. m. ob osmih zvečer. Lokal: „Zum Magistrat", I. Lichteiifelsgasse 2. Svobodomiselni slovanski gostje dobrodošli, Od Same kave ŽlViJO na bretonskem otoku Croix. Na ta otok se uvaža na leto kave okoli 40.(0) kilogramov. Prebivalcev je na tem otoku f>300. Ker pa so možje večji del leta ukrc«ni, ostane doma okoli 3000 oseb, ki použijejo tako obilo kave. Tam se dobi otroke po 8 let stare, ki še niso jedli nikdar nič drugega nego kavo s kruhom. Trije turisti ponesrečili, Kakor poročajo iz Gradca, so 7. t. m. na Fblzsteinu padli v prepad 32-letni profesor cerkvenega prava na graškem vseučilišču dr, Viktor Wolf, potem dr. Leon Petrič, privatni docent na graškem vseučilišču, iti deželni računski ofieijnl Stoppa. Truplo dr. Wolfa so že našli. Ostala dva iščejo. „ Tajna volitev". V vasi Atzendorf pri Stassfurtu je pretekli teden povodom neke dopolnilne držuvnozborsko volitve vprašal po telefonu nekdo v kraj Boni, koliko glasov je bilo oddanih za posamezne kandidate. Predsednik volitve pa je odgovoril hitro: Tega ne smemo izdati, ker je tajna volitev! Združenje dezelnozborskih strank v Dalmaciji. Prišlo je do združenja dezelnozborskih strank v Dalmaciji. Izdale so program, katerega glavne točke so : I. Hrvatska stranka stoji nepremično na stališču, ..a se mora Dalmacija združiti s kraljevinama Hrvatsko in Slavonijo na temelju narodnega in državnega prava. II. Hrvatska stranka bo delala nato, tla se: 1) okrepi hrvatska zavest v Dalmaciji, izlasti s širjenjem narodne prosveto in z organizacijo narodne silo na političnem in gospodarskem polju; 2) da se hrvatskemu jeziku prizna iu zajamči gospodstvo v šolah, javnih uradih, kakor tudi v javnem življenju v Dalmaciji, da se dežela reši nadvladajočega italijanskega jezika in da se izrine iz javnih uradov; 3}da se po zahtevah časa, in na temelju pravičnosti spremeni obstoječi volilni red; 4) podpira naj se vse veje narodnega gospodarstva, v prvi vrsti poljedelska iu pomorstva, izlasti naj se Dalmacija preko Hrvatske po žeieznici spoji z monarhijo; glavna pristanišča dalma-tin va naj se z vežejo po železnici z Bosno in Hercegovino, s tem naravnim zaledjem Dalmacije; :")) preurede naj se tudi občine; 0) dovrši in razširi naj se javno šolstvo, zlasti z „Ali sta bila sama?" j „Ne, pri njih je bil jeden mojih znancev, ki ju je skoro gotovo seznanil; bil je to krojač, po imenu Caderousse; toda ta je bil že pijan; a čakajte... čakajte... Kako sem mogel ven- ] dar to pozabiti? Na mM, pri kateri so pili, je stal tintnik, in' poleg njega sta ležala pero in papir." Dantes si podpre čelo z roko, „0 podleži podleži!" „Ali hočete vedeti še več?" pravi abbe smehljaje. ,.Da, da, kajti vi vidite vse tako jasno, vašemu očesu ne ostane nič skritega. Povejte mi, zakaj mi niso dali sodnika in so me zaprli brez obsodbe." „0," pravi abbe, „na to vprašanje je odgovor precej težji. Temnim skrivnostim justice je težko slediti. Najti vaša dva sovražnika, to je bila otročja igrača, toda glede te točke je treba, da mi daste natai jše podatke." „Le vprašajte, kajti resnično, vi vidite v mojo usodo jasnejše nego jaz sam." „Kdo vas je zaslišal ? Kraljev prokurator, njegov namestnik ali instrukcijski sodnik?" „Mlad ali star?" „Mlad je; imel je sedem-ali osemindvajset let," „Prav, ne še pokvarjen, toda že častihlepen,' pravi abbe". „Kako je postopal z vami?" „?rej milo kakor strogo." „Ali ste mu povedali vse?" „Vse." „In ali je kaj spremenil svoje postopanje tekom časa, ko vas je izpraševal ?" „Ko je čital pismo, na katero se je opirala obtožba, je bil zelo vznemirjen; bilje kakor ves potrt vsled moje nesreče." „Vsled vaše nesreče?" „Da." „In ste si svesti, da ga je potrla vaša nesreča?" „Dakazal mi je vsaj svoje naklonjenost." „Kako?" „Sežgal je jedini dokaz, ki je govoril proti meni/' „Katerega ? Obtožbo ?" „Ne, pismo." „Ali veste to dobro?" „Zgodilo se je pred mojimi očmi." „To je kaj drugega; ta mož je bil morda večji podlež, kakor sem si mislil v pričetku." „Vaše besede me strašijo, pri moji časti l" pravi Dantes. ,,Ali je svet poln tigrov ir krokodilov?" • „Da, samo s tem razločkom, da so dvonožni tigri in krokodili mnogo nemirnejši od pravih.tt „Nadaljujva, nadaljujva." „Bade volje; pravite torej, da je pismo zažgal?" „Da, in sicer z besedami: , Vidite, proti vam ni razun tega dokaza nobenega, in tega zažgem.f" „V tem dejanju je bilo preveč naklonjenosti, da b>* bila naravna." „Menite?" »Prepričan sem. Komu ste imeli izročiti to pismo?" „Gospodu Noirtierju, ulica Co-Heron, štev. 13., v Parisu." „AH menite, da je mogel imeti namestnik od tega, da je pismo izginilo, kako korist?" „Morda, kajti moral sem mu dvakrat ali trikrat obljubiti — kakor je rekel, v svojo korist —-, da ne omenim ne nemu človeke besedice o tem pismu, in zaprisegel me je, da! nikdar ne izgovorim imena, na katero je bilo naslovljeno pismo." „Noirtier?" ponovi abbe",.. „Noirtier? V Etruriji sem poznal nekega Noirtierja, ki je živel na dvoru ondotne stare kraljice in ki je bil za časa revolucije girondist. Kako se je imenoval vaš namestnik?" „De Villefort" Abbe se glasno zasmeje. Dantes ga osuplo pogleda. „Kaj ima to pomeniti?'' vpraša. „Ali vidite ta žarek svitlobe, ki pada skozi okno?" vpraša abbe. „Da." „Torej čujto! Cela stvar mi je zdaj jasnejša kakor ta jasni, svitli žarek. Ubogo dete, ubogi mladenič! In ta uradnik je bil z vami dober?" „Da." „Ta uradnik je pismo zažgal?" „Da." „Ta poštenjak vas je zaprisegel, da nikdar ne izgovorite imena Noirtier?" „Da." „AH veste, ubogi varani mladenič, kdo je ta Noirtier V Ta Noirtier je njegov oče." „Če bi se bilo pred Dantesovimi nogami naenkrat zabli-i ialo in bi se bil odprl prepad, na katerega dnu ni bilo peklo, bi to ne bilo napravilo na Dantesa tako silnega vtisa, kakor so ga napravile te nepričakovane besede. Dvigne se in prime za glavo z obema rokama, kakor bi hotel zabraniti, da mu ne poči," „Njegov oče, njegov oče 1" zakliče. „Da, njegov oče, ki se imenuje Noirtier de Villefort," odvrne abbe. Zdaj prešine jetnikov duh bliščeča luč; zdaj mu postane jasno vse, kar mu je bilo doslej temno. Villefortovo vedenje tekom preiskave, zažgano pismo, zahtevana prisega, skoro proseč glas namestnikov, ki ga je skoro prosil, mesto da bi mu pretil, vse to se mu oživi v spominu. Zakriči, omahuje nekaj trenotkov kakor pijan, plane k odprtini, ki jo vedla iz abbe-jeve ječe v njegovo, ter pravi: »Biti moram sam, da si vse to razmislim." (Dalje pride.) nino. Dal Vam jo je. Na to ste vdobili poziv dr. odbora, da povrnete zopet isti dve kroni, ker nimate nikake pravice do njih, pa obdržali ste si jih. Škodili ste torej d e n a r n i C a r j u oziroma Čitalnici za 200 vinarjev, kateri so prišli v Vašo korist. 2. Dolžili ste gosp. Andreja Humarja, da Vam dolžuje :-)0 fr., a ker je on trdil, da Vam ni toliko, dolžan, ste ga tožili. Sodnik Vam je dal "prisegoTn pft^li-Ste zir ¦*»-¦ 14 fantom slučaju ni bilo sicer ničesar v VaSo korist, pa samo,zato, ker Vam ni »ratalor. Pred kratkim Vam je sodnija prisodila kazen 40 K, v korist ubogim občine. Plačali ste jih in prišli ¦\{ meni prosit, naj ta znesek tako pomečkam v račune (v razne stroške), da jih lahko spet vdobite Vi. Seveda niste imeli Vi pri tem nikake koristi, ker jaz nimam namena slepa-riii občino, in če tudi ste Vi v skrbeli za občinske račune in blagajno. Vaš sin Danijel je prišel k meni, naj mu svetujem, kaj ima storiti, ker ste v k n j i ž i 1 i 11 a n j e g o v o p r e m o ž e n j e UMKVj Iv dolg a, to je že moglo biti v Vašo korist. 5. Spominjate se gotovo dobro, ko Vam je g. Emil Savnik zabrusil v obraz: »Vi sto slabši kakor Cngerož*. Kaj to pomeni v Vrto bi, veste pač dobro, (5. Sklep : Vprašajte svojega sina Danijela, kako se je izrazil v lluuiprjevi krčmi o vas vpričo več prič, potem si zakrijte oči ter recite: Mea niaxima culpa. Tako. Sedaj pa pojdite Vi, gosp. Mnraž, na sodnijo ter do kazite, da vse to ni res. Dokler tega ne storite, dolžni liodete Ciril-Motodi-jovi družbi obljubljenih 2«K) K. Slednjič izjavljam, da ne hodom več javno polemiziral z Vami -¦• ker Vas ne smatram več za resnega moža. D. Vrtojba, H. maja 1005. Fran pl. L o ca te 11 i, župan. Preklic.*) Podpisani preklicujem kot neresnične vse razžaljive besede, katere sem govoril dne 'JO. aprila v (Jorici in dne 1. maja v Vrtojbi na škodo g. Jakoba Maraža, veleposestnika in trgovca v Dol. Vrtojbi, ter se mu javno zahvaljujem, jo navzočih najmanj i(! i-hinov. V slučaju tiesklcpčiMisti. l^le )>o pivloku |>nl ure duigi »lit-ui zbor. ki se vrši ne giedt'- !i,i število navzočih udov. (Cli-n lil. tlnštvenih pravi!.) V 1; o rici, dne fi. maja 1905. Začasni odbor. Anton Krušič krojaški mojster is trgovec Corso Giuseppe Verdi Št 33 izdeluje vsakovrstne obleke = ===== za vsak stan, kikor tudi za civilna, vojaike It* držav, uradnika. ^ V zalogi je ravnokar došlo raznourstno fino blago za pomladno in letno sezono Zaloga izgotovljenih oblek in površnikov. Cene zmerne. Papir za smotcice (cigarete.) Nji drobno in na deb6lo so vedno na razpolago te vr.ste: - flbadie (riz in la'fly) flida flristo-cratique Club ha Fkur-3ob Riual Regal. Zaloga higijenižkih „RoSS;jSklh glljz" h Odese, pa tudi drugih vrst, za izdelovanje smotčic. — Medena cevka za izdelovanje smotčic. Prekupcetn izdaten popust. *^fl| Knjigarna in papirnica /\. Gabršček v Gorici. Slovanska knjigarna m fl. GflBRSČCK u Gorici 88 priporoča naslednje knjige in muzikalije Album ..Kranjsko v slikah in opisih", eleg. vezah t K. Aleksandrov: Pesnil in romance, broš. 3 K 50 h, olo^. voz. h K. Aškerc A.: Zlatorog, plnirinoka pravljica iz Trento, broš. 1 IC 00 h, čl««, vez. a K. Cankar Ivan: Vinjctc, broS. :) K 00 h, eleg. v platno vez. 4*K «0 b. — Jakob Ruda, drama, broš. 1 K "1 > h. — Za narodov blagor, komedija; broS. -i K, eleg. v platno vez. 3 K. — Knjiga za lahkomiselne ljudi, broš. 2 K 50 h, clcL. v platno vez. 3 K O h. — Kralj na Betajnovi, drama; % K. — Erotika, II. Izdaja; broš. 2 K. eleg. vez. 3 K 20 h. — HiSa Marije FomoCnice, broš. 2 K, eleg. vez. 3 K 5) h. — Gospa Judit, broš. 2 K, eleg. vez. 3 K 20 h. Čehov Anton: Momenti, broš. 3 K, eleg. vez. 4 K. Jelovšek Vlad.: Simfonije, broš. 2 K. JclovSek Ernestina: Spomini na Prešerna, broš. 2 K, eleg. v platno vez. 3 K -10 h. Dr. Ilešič Fr.: Prešeren in Slovaastvo, 70 h. Kaj hoCcmo? Poslanica slov; mladini, broš; 50 h. Kersnik Janko : Zbrani spisi. I. sešitek. Gvklamen, broš. 2 K r»0 h. II. sešitek. Agitator, broš. 2 K 50 h. III. sešitek. Ha Žerinjah, broš. 2 K 60 h, IV. sešitek. Lntrski ljudje, Testament, broš. 2. K 50 h. V. sešitek. Rošlin in Vrjanko, 2 K m h. VI. sešitek. Jara gospoda, Očetov greh, broš. 2 K 50 b. VII. in VIII. sešitek. Gospod Janei, Kmctskc slike, Humoreske, Povesti za ljudstvo, broš. 5 K. Kersnik Janko: »rani spisi. Vezana izdaja. V platno vez. po 6 K, v fini pol franc. vezbi po 7 K. I. zvezek: Cjklamcn in Agitator. II. zvezek. Na Žerinjah, tutrski ljudje in Testament III. zvezek: Rošlin in Vrjanko, Jara gospoda m Očetov greh. IV. zvezek: Gospod Janez, Kmetske slike, Humoreske, Povesti za ljudstvo- Kette Dragotin: Poezije, eleg. vez. 4 K 40 h. (Razprodano; nova izdaja se pripravlja.) Kocbek Fran : Pregovori, prilike in reki. 60 h. Dr. Krek Gojmir: Anton Aškerc, Studie, broš. 1 K 00 h. Kveder Zofka: Iz naših krajev, broš. 9. K 50 h, eleg. vez. * K. Murnik Rado: Navihanci, broš. 2 K 50 h, eleg. vez. 3 K 50 It. Murnik Rado: Bacck v strahu, broš. 70 h. Prešernove poezije. Uredil A. Aškerc, broš. 1 K tO h. Elzevir izdajna 3 K. Dr. Šorli Ivo: Človek in pol, broš. 2 K 50 h, eleg. vez. 3 K 50 h. Trdina Franc: Bahovi huzarji in Iliri, broš. 3 K, eleg. vez. 4 K 50 h. — Bajke in povesti i, broš. 2 K, eleg. vez. 3 K 20 h. Vasieeva M.: Dobra kuharica, v platno vezana C K, 6 K, po poš« 6 K 5*> 1». Vseučiliški zbornik, broš. 4 K. Zupančič Oton: Caša opojnosti, broš. 2 K, eleg. vez. 3 K. , Zupančič Oton*, čez plan, broš 2 K, eleg. v usnje vez. 3 K. Za mladino: Pisanice. Pe-smi za mladino. Zložil Oton Zupančič Kartonirane 80 h. Medvedji lov. Čukova gostija. Povesti. Spisal Josip Brinar. Kavtonirano 80 h. Na rakovo nogo. Povest. Spisal Ivo Trošfc. Karto- nirano 80 h. Roža Jelodvorska. Povest.* Spisal Krištof Sclunidt, S 6 koloriranuni podobami, eleg. vez. 2 K. Nove pravljice it tisoč in ena noč. S koloriranimi slikami Eleg. vez. 2 K. Zoologijskl atlant. Sestavil H. Loutomann. Slovenski mladini razložil A. Pavlin. 24 tabel b 255 koloriranimi slikami in 57 strani boaedila, Trdo vez. « K. Dobri otroci. Kolov! t-ane sliko s pesmicami. Za najnežnejšo mladino. Cona 24 b. Naše domeče Živali. Kolorirane slike iz domačega živalstva brez besedila. Broš. 40 h. Erobiž v podobah. Cena navadni izdaji 40 h. Drobiž v podobah. Lcporcllo-izdaja (slike so napete ¦ na močni lepenki s platnenimi hrbti, in sicer na eni strani »Drobiž*, na drugi pa »Naše domače živali"). Cena I K 50 h. Noetova barka. Živalstvo v podobah s pesmicami. Kolorirana izdaja. Cena l K cO h. Sladki orehi. Računski primeri v slikah in pesmicah. Cena kolorirani in karton, izdaji I K fiOh. Muzikalije: Podoknica iz Teharskih plcmičev za klavir. Hoff- meister K., t K. Pesmi za visoki glas s spremljevalnem klavirja. Hoffmeistcr K., I K 50 h. Trije jahači, melodram za klavir. Hoffmeister K,, Zvezdica, polka mazurka za klavir. Volarič H., op. 9. 90 h. Slovence narodne pesmi. Pirnat Stanko, partitura 3 K 40 h — Posamezni glasovi po 40 h. Tri Aškerčeve balade, zložil Risto Savfn. 2 IC 40 li. Zimska idila. Balada za srednji glas. Risto Savin. 1 K. Pod oknom. Samospev za bariton, dr. Gojmir Krek. 1 K «0 h. Pozdrav Gorenjski, valček za klavir. Parma Vikt 2 K. Bela Ijubljana, valčak za klavir. Parma Viktor. Album slovenskih narodnih napevov za klavir. I. zvezek, Gcrbič Fran, 3 K. Album slovenskih narodnih napevov za klavir. II. zvezek, Gerbič F«*an, 3 K. Možiček. Enodejansku oantomima za klavir. Ipavec. 5 K. Tri pesmi za en glas s spremljevanjem klavirja. Lajovic Anton, 2 K 50 h. legHonarJi. Uglasbil V. Parma. I. Zapoj mi, ptičica, glasno. Pesem za sopran s klavirjem. 1 K 20 h. 11. Y petju oglasimo. Možki zbor s klavirjem i K 80 h. III. Kuplet za moški glas s klavirjem 1 K. IV. Romanca. Za tenor z moškim zborom in klavirjem, l K .80 h. Vi Ptička. Za sooran s klavirjem 1 K 20 h. VI. Skoz v&s. Koračnica. Za pel;*; s klavirjem l K 20 h. Rokovnjači. Uglasbil V. Parma. I. Uvertura za kiavir 2 K 50 b. II. Kuplet za moški glas s klavirjem 1 K. III. Zora vstaja. Za sopran I K. IV. Cvetočih deklic prša bela. Sopran z mešanim zborom in klavirjem 2 K. Mladi vojaki. Koračnica za klavir. Uglasbil V. Parma 1 K -0 h. Ista za citre I K. ........ Zdravrjce. Za samospeve s klavirjem. Uglasbil V Parma 3 K. Triglavske rože. Valček po slovanskih napevih za klavir. Uglasbil V. Parma 2 K 50 h. ' Slovanske cvetke. Potpourri po slovanskih napevih za klavir. Zložil V. Parma 3 K. Za citre: Venec slovenskih pcsnrj za oitre: Mešiček Jos. II. natis, I K 40 h. Slovenski citrav št 1. Mešiček Jos. Narodna koračnica, J>0 h. Slovenski citrar št. 2. Koželjski Fr. S., Na vaBi fantaz., 90 h. Pouk v igranju na citrah. Koželjski Fr. S. I. zvezek, 3 K, II. zvezek 3 K, III. zvezek 2 K 60 h. ozirom na poljedelstvo, obrtnijo in trgovino; j 7) dijakom naj se omogoči naobrazba uaviših šolah v hrvatskem jeziku. III, Hrvatska stranka, spoštuje, versko čntstvo, se drži načela, da se vera ne sme spajati ni mešati z narodnostjo, tako, da razlika veroizpovedi ne more in ne sme biti zadržek složnemu na-i*oditfwlu delovanju. IV. Hrvatska stranka smatra, da so Srbi in Hrvati ^ en narod po krvi iu po jeziku, nerazdnižljivo 'Žtfiiiženi ž " deželami, y katerih prebivajo, in zato bodo delovali, da se odstranijo in onemogočijo na-vskrižja, ter da se razširi med njimi ljubezen v bolji obči narodni napredek. V. Hrvatska .stranka bo delovala na- to, da so med slovanskimi narodi goje bratski odnošaji. VI. Hrvatska strnuka se bo ozirala na vse zahteve novih ča.sov, ki bodo koristni za napredek j tuitoda. Odprto pismo*) gr,sp. Jakobu Maražu, veletržeu v Dolnji Vrtojbi. : V rSl. Narodu" od 5. t. ni. pišete neko i .izjavou, naslovljeno meni. Ker bi me pa ta | izjava lahko spravila v dokaj č ud no luč, ker sloni cela na neresnici, dam Vam sledeči odgovor: Vi pravite, da niste v nikaki zvezi s člankom iz Vrtojbe, ki je prišel na svitlo v „81. Narodu" dne 18. aprila t. 1. Vprašam Vas: Zakaj niste reagirali na očitanje v občinski seji dne 20. aprila, ko se Vam j« od strani starešin očitalo, da ste Vi pisec onega članka V Zakaj ste samo kričali: to je privatna reč, to ne spada v sejo. Zakaj ste se čutili zadetega ravno Vi, ko je imenoval v ,,iioriei'' g. Batistič lažnika pisca omenjenega članka, dasi ni gospod B, nikogar navedel. Sicer še to: očividno je, da je izšel isti članek iz starešinstva. Vsi starešini pa so mi dali zaupnico ter obsodili isti članek, samo Vi ste glasovali za nezaupnico. Torej le, ndor ni zadovoljen z menoj, me je hotel mazati in nihče drugi, Naj bo podpisan na članku Peter ali Pavel, oče dotičnega članka ste Vi, kajti v članku so celi odstavki, katere ste ž« večkrat ustmeno povedali. Dalje pišete dobesedno *,o-le: „Dolž-nost mi je odgovoriti — ne na dopis ker je tako postal brez pomena, kajti dne 2S. aprPn je seja dala enoglasno zaupnico gosp. pl. Lokateliju". I Sramujte so, gosp. Maraž, da hočete na tak način nalagati vse eitatelje „S1. Naroda". Enoglasno, pravite, sem vdobil zaupnico. In ravno Vi, ki to s svojim podpisom trdite, ste glasovali za nezaupnico; bili ste sicer edini in radi tega Vas je sram, ter se hočete z lažjo oprati med svetom. Tu ga imate, cenjeni čita-telji, moža, ki bi rad hvalil tudi niste, ki so tnu trn v peti, samo da ne bi trpel škode pri trgovini. Pa. z lažjo se ne pride daleč. g. Mara/ ! Tudi pišete, da zelo spoštujete mojo družino. Ne najdem izraza, kateri bi bil primeren v oznaCeiijo Vaše premišljene hudobije. -Med tem. ko doma blatite mene in mojo din/.ino, pišete v Ljubljano, da mojo družino •' •! za vinar komu Škodili vsvojo korist. Prav prefrigano ste stavili pogoje, pod katerimi bi družba dobila znesek 2on K. Dokaze, da ste komu kaj škodili, zahtevate od nifiie v sodniških sobah, in vrh tega naj lit \a\n >..> dokazal, da ji1 bila ta škoda v Vašo korUt. No, xa stvari, katere se tičejo tretjih osel). IMa j)om y.,s v]!U-.ji j.,z p0 sortnijskih sobah. A ker zahtevate, naj povem, komu ste škodili, Vam vstrežetn. 1. V septembru 1. P-'"'l. ste v<0 vpisali kot ud Čitalnice v Vrtojbi ^r plačali dve kroni vstopnine, kakor zahtevajo pravila. Dm, 4. decembra li»04. je, sklenil '¦italiiični obini zbor da se olajša pristop k duiStvu -.. naj se ne zautevn vstopnine od 0l»h, ki so že bili čitalnični udje in bi radi [ sopei pristopili k društvu. Ta sklep naj bi j Mini za čas od 4/12 do 31/12 15)04. Ker •Sf>1» bil pa u.tZ dne 4/12 uopet izvoljen pred-i seJnikom, izgnali ste čitalnico iz svojih pro-[ *to*o*, izstopili iz društva ter zahtevali od ««"• denarntčarjn, da Vani vrne plačano vstop- an„ *) Z,a vsebino pod tom noslovom jo od-Cn? urednlStV0 le to"ko, kolikor zahteva »»kovni zakon. eiJirooi ob tsm \ihzUiQ uspevajo ia ne trpe na SROtanju prebavEJjanja. Se olrasa tevrsta sb bljuvanju, črevesnem Katera, sliisld itd. tisoče domačih In inozem kili 2(1' avnikov. Najboljše živilo za %dravc, lit b&si želodcu bolnic otroko. Naprodaj po lekarnah in drogerijah. Tvornioa diet. živil R. KUFEKE Dunaj i, in Bergedsrf—Hanihurg. I ¦3 nflznflniiso. Podpisani si usojara naznaniti slav. občinstvu., da mi je poverila tvrdka: Žnideršič & Valenčič prua kranjsko touarna testenin u II. Bistrici zastopstuo in zalogo suojih izdelkov za Gorico m deželo. ssSSKSSSs^saJ i.................. Zaloga se nahaja v -ar- GorioS, Stolni trg it. S (Piazza Duomo) -*® v lastnih prostorih, ter se prične z oddajo testenin z dnem 15. t. m. Blaso se bode oddajalo le v originalnih zabojih in po izvirnih cenah rc zaloge. Priporočam se vsem gg. trgovcem iz mesta in dežele za cefij. naročila na te splošno priznano izbonie izdelke domačega podjetja. . Pri tej priliki uljurtno opozarjam slav. občinstvo tudi na mojo v/o obstoječo z-uVo »Vrhniškega piva" in na zalogo moke iz valjčnega mlina W. Jocnmann iz Ajdovščine obetajoč cenj. odjemnloem v vsakem oziru najboljo postrežbo. Za obila naročila se toplo priporoča odličnim spoštovanjem Josip Ffatfan, Glasovir v dobrem stanu je na prodaj. Priporoča se to priliko posebno pevskim društvom, katera si lahko nabavijo ta glasovir po zmerni ceni. Ponudbe na upraunistuo. Razglas. Naznanja se, da je sklenilo varilstvo deželnega hipotečnega zaveda v seji 28. aprila t. L, da se eskomptujejo zastavna pisma ob ugotovitvi posojil prieenši s 1. majem 1.1. namesto po 97% po 977j°/0. V Gorici, 29. aprila 1903. t§ 1111 %% 11 m m %% m Gorica # Gorica Hdtel jri zlatei jeta" v trgovskem središču nasproti nadškofijski palači. — Sobe za prenočišča po zmernih cenah. — Velik jedilni salon, poleg stekleni salon s teraso. — V poletnem času prijeten vrt z verando. — Sobe za klube, društva, za sklenjene družbe. — Izborna kuhinja. Domača in ptuja vina. Izvirno pilzsnsko »prazdrop-pivo. %&vo\ Jdraščilf, pekovski mojster in sladčičar v Gorici na Komu št. 3. Priporoča vsakovrstno pecivo, kolače za birmance, torto itd. Priporoča se slavnemu občinstvu za mno-ogbrojna naročila ter obljublja solidno postrežbo po jako zmernih cenah. i Andrej Fajt j § pekovski mojster | | v Gorici Corso Franc. Gius. št. 2. § § fžlijalka V isti ulici št 20. i Sprejema naročila vsakovrstnega f peciva, tudi najfinejega, za nove ~ maše in godove, kolače za bir-; mance, poroke itd. Vsa naročila izvršuje točno in natančno po želji naročnikov. Ima tudi na prodaj različne moke, fino pecivo, fina vina in likerje po zmernih cenah. Za veliko noč priporoča goriške pinec, potice Itd. g A. vd. Berini - Gorica Šolska ulica št. 12 iia zaloga opega olja prve vrste najboljših tvrdfc iz Istre, Dalmacije, Molfette, Bari in Niče s prodajo na drobno in debelo. Prodaja na drobno. K - (M-, —72, —-80, —88, —-96, 1-12, 1-20, 13«, 1-44, 1-tiO, 1-80, 2' . ------- Na debelo cene ugodne. ------- Pravi vinski kis in navaden. Zaloga mila In sveč. Cene zmerne. C. kr. krojaški kroji, vKakteivinu razumljivi, raznih velikosti. Coim Zil <-clu oiileko 18 K, samo telovnik i:i jopa 10 K. ITI. Poueraj • V Gorici, na Travniku. © Vojaška in uradniška krojačnica. Trgovina z manufaktiimim hladom in gotovih oblek. Ni/.fco ceno Ihvz konkurenco. Vso pripravi? za vojaštvo. Častniško in uradniški) uniformo z orožjem. Ako hočete zares kupiti, vedno solidno in lepo blago po primerno nizkih cenah in se ne pustiti samo radi nizkih cen slepiti, Vam morem s prepričanjem zagotoviti, da se blagovolite obrniti zaupno, v Vašo popolno zadovoljnost, ob vsaki potrebi do domače tvrdke J. ZORNIK - Gorica sedaj Gosposka ulica štv. 10. ki nudi največjo zalogo vedno zadnjih novosti krasnih okraskov za obleke, perila in ovratnice za gospode, solnčnikov, dežnikov, svil, modercev, predpasnikov, pasov itd. ™ Z loga vseh potreb Din za y. šivilje in krojače, mmm j\nton 3vanov pečenko - Gorica TEKALIŠČE JOSIPA VERDIJA it. 26 Velika zaloga pristnih belih in črnih vin iz lastnih in drugih prignanih vinogradov. Dostavlja na dom in razpošilja p: železnici na vse kraje avstro-ogerskf monarhije v sodih od 56 1 naprej. Na zahtevo pošilja tudi uzorec. Zaloga piva tovarne G. rfmrjevih dedičev v ljub-tjani iu plzenjskega piva »prazciraj" i. slove ce ceske »Meščanske pivovarne". Zaloga ledu, karerega se oddaj.. 1 - na debelo od 100 Jrg naprej, Cene smerne. Postrežba p oš Sen a in tfifina. Tr^oVjko-obrtrja re^ijtroVarja zadruga z neomejenim jamstvom v Gorici. V svojem »Trgovskem Domu." Hirsnlfns vloga obrestuje po l\%%, — večje, stalno naložene najmanj na jodno leto, po dogovoru Sprejema hranilne knjižice drugih zavodov brez iz gube obresti. - Rentni davek plačuje zadruga sama. Posojila daje na poroštvo ali zastavo na 5-letno odplačevanje v tedenskih ali mesečnih obrokih, .- proti vknjižbi varščine tudi na 10-letno odplačevanje z&<$ruinl'*i vplačujejo za vsak delež po 1 krono na teden, t. j. 260 kron v petih letih. Po zaključku petletja znafia vrednost deleža 300 kron. Stanje 30. junija 1904: Deleži: a) podpisani .... K t,174.800 b) vplačani........» 376.IO;i'~ Česa poselila.........> ! 9M.929-— Vlogo................» 1,823.591'— Elsport Mizarska zadruga ¦»¦¦ v Gorici — Solkanu vpisana zadruga z omejenim jamstvom tovarna s strojeviiim obratom na parno In vodno silo naznanja, da izdeluje najrazličnejša pohištva »seh slogou _:___z=r~.— ter sprejema v delo vsa večja stavbena dela. _------rz —~. Podružnica v Trstu VSa di Piazza vecriiia 1. Podružnica v SpKjetu. Zastopstva v Orijentu. Cene zmerne, delo lično in solidno. Ogrska cvetlična paprika iz Segedina I. vrsto, sladka, garantu', pristna, priznano izvrstno vrste. Lastni prido]t>k Ug za K 5. Razpošilja po povzetju od 1 kg daljo franko. Nadaljne posebnosti: Slanina, Ogrski salami itd so zamEunajo najconoju- Razpošiljalnica vsakovrstnih deželnih pridelkov Haupt A. Rudolf Budimpešta (Ogrsko) VII. Gvodag-asse 22. Išče se učenca -=3\ za knjigarno iti trgovino z niuzik.alijuirii | ' in umetninami. ZZZZZI^ \ Ponudbe na: I Goriška Tiskarna fl. fiabrščeh. i