CELJE, 4. NOVEMBRA 1982 - ŠTEVILKA 44 - LETO XXXVI - CENA 10 DIN
GLASILO OBČINSKIH ORGANIZACIJ SZDL CELJE, LAŠKO, MOZIRJE,
SLOVENSKE KONJICE, ŠENTJUR, ŠMARJE PRI JELŠAH IN ŽALEC
MARJAN
OROŽEN V
ŽALCU
Danes in jutri se bo v žal-
ski občini mudil predsednik
republiškega sveta Zveze
sindikatov Marjan Orožen.
Danes ob 17. uri bo imel raz-
govor s širšim političnim ak-
tivom občine, jutri pa bo raz-
govor s predstavniki sindi-
kata SOZD Hmezad in vod-
stvenimi delavci. Po razgo-
voru v Hmezadu bo obiskal
še Sip in SOZD Agros, po-
poldne pa bo še razgovor s
predstavniki OO ZS vzgoje
in izobraževanja ter vodstve-
nimi delavci vzgojnoizobra-
ževalne organizacije Žalec.
JANEZ VEDENIK
CELJSKE SKUPSCINE
SIS 0 DEVETMESEČNIH
DOSEŽKIH
Z včerajšnjo sejo skupnosti socialnega varstva so se
v Celju zaključile seje skupščin interesnih skupnosti
družbenih dejavnosti. Kot je bilo pričakovati, je osred-
nja točka dnevnega reda bila obravnava osnutka spre-
meb in dopolnitev samoupravnih sporazumov temelj-
nih planov skupnosti za to srednjeročno obdobje in
izhodišča programov posameznih skupnosti za nasled-
nje leto.
Osnovni cilj sprememb teži k zmanjšanju vseh vrst
skupne porabe,- Do sedaj je interesnim skupnostim
uspelo zmanjšati sredstva za izvajanje svojih dejavno-
sti s predvidenih 3,6% na 1,3% kar pomeni, da če naj
bodo sredstva usklajena s stopnjo rasti dohodka v
občini, bodo porabo morali skrčiti še za 0,3 odstotke.
Dokončno bodo tudi v občini lahko uskladili srednje-
ročne plane SIS šele ko bodo dogovorjene spremembe
tudi na ravni republike.
Izhajajoč iz realnih pogojev gospodarjenja bodo ob-
činske interesne skupnosti skrčile tudi programe inve-
sticij in se omejile le na tiste, ki jih predvideva pro-
gram tretjega občinskega samoprispevka vključno z
modernizacijo bolnišnice. Kljub zmanjšani prispevni
stopnji naj ne bi prihajalo do skrčenj dejavnosti. Kar
pomeni, da naj bi več pozornosti namenili vsebini dela
in kakovostni izpeljavi programov.
ENERGETSKE ZAGA TE
ŠE MOTNJE!
Za praznik pokuriH bencin
Najbrž ga ni med našimi
bralci, ki ne bi verjel, da bo-
do v oskrbi z bencinom in
naftnimi derivati, sem pa so-
di tudi tekoči naftni plin, s
katerim se polnijo jeklenke,
še vedno občasno prisotne
motnje. Kruta resnica je na-
mreč ta, da z boni nimamo
sedaj nič več bencina, z nji-
mi delimo samo pomanjka-
nje.
Za praznik smo pokurili
ves bencin tudi na črpalkah
celjskega Petrola, zato so se
prve težave z bencinom poja-
vile že v torek, še večje pa v
sredo, ker se je na črpalkah
pomanjkanju plinskega olja
pridružilo še pomanjkanje
bencina. Do zaključka re-
dakcije za ta prispevek (v
sredo dopoldan) smo na Pe-
trolu v Celju izvedeli samo
to, da pričakujejo nove, za-
kasnele cisterne vsak čas in
naj bi zadnje bencinske mot-
nje ne bile večjega značaja.
Z vestjo, da se bo bencin
kmalu podražil, tudi nismo
iznašli nobenega novega
smodnika, o tem pa »ulica«
in najodgovornejši že na ve-
liko govorijo. Morda je bil tu-
di to eden izmed vzrokov, da
smo čez praznik pokurili ozi-
roma bolje, natočili več ben-
cina, kot bi bilo to normalno.
Seveda nimamo dokazov,
ampak le nekatere vesti, da
tudi boni omogočajo špeku-
lacije. Pa smo spet tam, kjer
smo marsikje: že tako slabe
zaloge skopnijo prej kot bi
sicer, če ne bi vsepovsod vla-
dala neizmerna porabniška
mrzlica, ki dostikrat meji že
na lakomnost, ali še kaj huj-
šega.
MITJA UMNIK
BREZ DELOVNIH LJUDI
BI JUBILEJA
HB BILO
Čeprav je bilo že večkrat poudarjeno, da je Teden doma-
čega filma manifestacija, ki je tesno povezana z združenim
delom, naj navedemo nekaj podatkov, ki odslikavajo to
trditev. Letošnji jubilejni Teden domačega filma je
gmotno podprlo 26 organizacij združenega dela iz celjske,
ialske, mozirske, konjiške in nekaterih drugih občin,
jlavni sopokrovitelj TDF pa so Kovinotehna Celje, Tek-
stilna tovarna Prebold, SOZD Merx in Sip Šempeter. Ob
tem pa je manifestacijo z raznovrstnim materialom in
uslugami omogočilo še dodatnih deset organizacij združe-
nega dela. Podatki torej zgovorno pričajo o tem, da je
Teden domačega filma tesno povezan z združenim delom
in da je prerastel v manifestacijo, ki so jo delovni ljudje in
občani Celja vzeli zares za svojo.
ZAČEL SEJE 10. TEDEN DOMAČEGA FILMA
UČAKA NAJ VISOKO STAROST
Ob jubileju velika bera slovenskih filmov
Kljub temu, da se je pričel odvi-
jati spored filmov v čast 10-letnici
TDF v kinu Metropol v Celju že
25. oktobra, velja včerajšnji dan za
uradno otvoritev letošnjega jubi-
lejnega Tedna domačega filma.
Slovesnost je bila v kinu Union,
kjer so obiskovalcem in gostom
zavrteli prvega od letošnjih pre-
miernih filmov, to je film Janeta
Kavčiča Učna leta izumitelja
Polža.
[ Kratek nagovor pred otvoritvijo
10. Tedna domačega filma je imel
Predsednik organizacijskega od-
bora Branko Stamejčič, slavnost-
ni govornik pa je bil Matjaž
Kmecl, predsednik republiškega
komiteja za znanost in kulturo.
Med drugim je dejal, da ima kultu-
ra v kriznih razmerah in stiskah
Udobnega sveta še pomembnejše
naloge, ki pa se zdijo velikokrat
^izvedljive. A zagnanost in idea-
uzem Tedna domačega filma je
eden izmed dokazov, da se da z
v°ljo in zavzetostjo obvladati teža-
in izpeljati še tako težke naloge.
I^atjaž Kmecl je v svojem govoru
^Postavil tudi pozornost, ki jo Te-
domačega filma posveča gle-
dalcem, pohvalno pa se je izrazil
^di o temah letošnjih posveto-
vanj v okviru Tedna domačega fil-
ma. Ob koncu je izrazil željo, da bi
Teden domačega filma v dobrobit
celotne slovenske kulture učakal
visoko starost.
Včeraj dopoldne se je v okviru
Tedna domačega filma pričelo v
Celju tudi dvodnevno srečanje
najmlajših filmskih ustvarjalcev
Slovenije. V okviru srečanja bodo
mladi filmarji in njihovi mentorji
pregledali minulo enoletno delo
ter v skupnem pogovoru ovredno-
tili svoje dosežke.
V Celju so odprte tudi že vse tri
razstave, ki sodijo v okvir letošnje-
ga Tedna domačega filma. Tako je
v Muzeju revolucije odprta razsta-
va slikovnega in informativnega
gradiva iz preteklih Tednov, v pro-
storih knjižnice Edvarda Kardelja
je postavljena razstava ob 20-letni-
ci slovenske filmske revije Ekran,
v domu JLA v Celju pa je že odpr-
ta razstava likovnih vtisov celj-
skih osnovnošolcev ob ogledu fil-
ma Boj na požiralniku in celjskih
srednješolcev ob ogledu filma
Razseljena oseba.
Včeraj se je s projekcijo filma
Kala in filmom Stojan Mutikaša
pričel v kinu Dom v Celju odvijati
program filmov iz Bosne in Herce-
govine in spored mladinskih fil-
mov. Danes se bo pričel tudi film-
ski program repriz premiernega
sporeda v Slovenskih Konjicah, v
Celju pa bo že prvo posvetovanje
letošnjega TDF na temo normativ-
nega urejanja prikazovanja fil-
mov, ki ga je TDF pripravil v sode-
lovanju s tozdom Kinematografije
Gospodarske zbornice Slovenije.
Jutri pa bo tudi prva od letošnjih
premier Tedna domačega filma
izven Celja. V Nazarjih bo namreč
ob 17. uri premiera filma Variola
Vera.
Vse ljubitelje filma naj opozori-
mo tudi na pogovore, ki bodo tako
kot prejšnja leta tekli po popol-
danskih premierah filmov v kinu
Union z ustvarjalci filmov. Tudi
letos bodo pogovori v dvorani do-
ma JLA.
Izčrpne informacije o vseh do-
gajanjih na letošnjem Tednu do-
mačega filma bo vsak dan od 8.05
do 9.00 ure in od 15.45 do 16.00 ure
posredoval Radio Celje, obisko-
valci kinodvoran pa bodo vsak
dan dobili v roke tudi informativ-
ni bilten Tedna domačega filma.
DAMJANA STAMEJČIČ
RUDARJI MANJ KOT LANI
Oktobra so velenjski rudarji delali 26 in eno tretjino delov-
nih dni ter v tem času nakopali 425 tisoč ton premoga, kar
znese poprečno na dan 16 tisoč 139 ton. S tem so presegli
osnovni načrt za skoraj pet odstotkov, delovnega pa za tri.
Sicer pa so od januarja do konca oktobra že nakopali štiri
milijone 115 tisoč ton premoga, kar pa je za 3000 ton manj
kot v istem obdobju lani. Znan je že tudi plan za november,
ko bodo velenjski rudarji delali po osnovnem načrtu 20
(nakopali naj bi 347 tisoč 790 ton) in delovnem 23 delovnih
dni (nakopali naj bi 406 tisoč 280 ton)!	T. VRABL
2. stran - NOVI TEDNIK
Št. 44 - 4. november 1982
S SKUPŠČIN CELJSKIH INTERESNIH SKUPNOSTI
KULTURA:
KAKO POVEČATI
OBISK PRIREDITEV
Tudi delegati skupščine
Kulturne skupnosti so na
svoji seji v ospredje obravna-
ve postavili obravnavanje 9-
mesečnega uresničevanja
programa in finančnega na-
črta skupnosti, pri čemer so
ugotovili, da bodo vsi kultur-
ni zavodi izpolnili zastavlje-
ne načrte, kljub mnogoterim'
težavam. Delegati so bili sez-
nanjeni tudi s podrobnejšo
informacijo o dejavnosti Li-
kovnega salona, oziroma Za-
voda za kulturne prireditve.
Nekaj delegatskih vprašanj
se je namreč nanašalo prav
na prireditve in razstave v
okviru Zavoda. Oglasili so se
likovni amaterji, češ, da bi
moral biti Likovni salon vsaj
enkrat na leto na voljo njim,
oziroma njihovim delom. V
odgovoru je bilo pojasnjeno,
da Likovni salon izpolnjuje
svoje zastavljene obveznosti,
da deluje po svojem pravilni-
ku in da program potrdi pro-
framski zbor. Delegacija iz
elezarne je predlagala, naj
bi Zavod za kulturne priredi-
tve pripravil nekakšno anali-
zo vzrokov slabe udeležbe na
prireditvah in jo posredoval
organizacijam združenega
dela in krajevnim skupno-
stim, kar naj bi pripomoglo k
boljši udeležbi, pa tudi obve-
ščenosti.
Sprejeta so bila tudi stali-
šča za sestavo plana Kultur-
ne skupnosti za naslednje le-
to. V zelo zoženih material-
nih okvirih bo potrebno us-
kladiti potrebe izvajalcev z
možnostmi uporabnikov.
IZOBRAŽEVANJE:
OHRANITI KAKOVOST
PROGRAMA
Kljub težavam, ki izvirajo
iz zmanjšanih materialnih
pogojev dela, je občinski izo-
braževalni skupnosti uspelo
izpolniti s planom začrtane
naloge v letošnjem letu. Po-
leg temeljnih dejavnosti šol
uspešno uresničujejo tudi
druge storitve kot so prevozi
učencev, organizirana pre-
hrana, preskrba z učbeniki,
šolske ekskurzije in drugo.
Tudi na področju usmerje-
nega izobraževanja so uspeš-
no zaključili aktivnosti na
področju usmerjanja in
preusmerjanja učencev,
skupno z delovnimi organi-
zacijami rešujejo vprašanje
proizvodnega dela in delov-
ne prakse, v teku so tudi
spremembe v samoupravni
in vsebinski organiziranosti
šol. Od investicij je v teku
izgradnja glasbene šole, pri-
zidek pri srednji šoli Boris
Kidrič v Celju pa predstavlja
posebno dopolnitev pogojev
za uspešno izvajanje šolske
reforme.
Nenehna rast materialnih
stroškov lahko resne ogrozi
kvalitetno izpeljavo progra-
mov, zato je prvenstvena na-
loga, da kljub vsem težavam,
ne bo okrnjen vzgojno izo-
braževalni program.
SOCIALNA VARNOST
OB UPOŠTEVANJU
RAZMER
Skupščina občinske skup-
nosti socialnega varstva Ce-
lje je na svoji zadnji seji
obravnavala predvsem te-
meljna izhodišča za ohranja-
nje socialne varnosti ljudi.
Skupnost pa je v tem ob-
dobju tudi opravila naloge:
usklajevala je merila in krite-
rije za pridobitev, socialno
varstvenih pravic, organizi-
rala enotno skupno evidenco
socialno varstvenih pomoči,
uresničevala projekt delav-
nic pod posebnimi pogoji,
uspešno se je lotila invalid-
ske problematike ter uresni-
čevala solidarnost na stano-
vanjskem področju.
ZAPOSLEVANJE
VEČ MLADIH
NEZAPOSLENIH
STROKOVNJAKOV
Delovne organizacije se še
vedno preslabo odzivajo na
obveznosti, ki so jih sprejeli
s samoupravnim sporazu-
mom o načrtu zaposlovanja
v občini, so ugotovili na seji
skupščine skupnosti za za-
poslovanje, kar otežuje
sprotno preverjanje v koliki
meri se le ta uresničuje,
predvsem v osnovnih smer-
nicah: uskladitvi rasti zapo-
slovanja z dohodkovnimi
možnostmi združenega dela,
izboljšanje kvalifikacijske
strukture zaposlenih, zmanj-
ševanju in ukinitvi pogodbe-
nega dela, nadurnega dela in
dela upokojencev, sprejema-
nje pripravnikov ter pravo-
časno ukrepanje za preu-
smeritve in prekvalifikacije
viškov delavcev. Nedvomno
pa je najbolj zaskrbljujoč po-
datek, da se je v prvem polet-
ju zaposlovanje v občini gi-
balo po stopnji 0,4 odstotka
kar bo tudi do konca leta tež-
ko uskladiti s spremenjeno
stopnjo 0,9 odstotka (prvot-
no je plan predvideval 1,5%
zaposlovanje). Ob tem ne
moremo mimo dejstva, da je
med nezaposlenimi vedno
več mladih s strokovno izo-
brazbo in vedno več žensk.
ZDRAVILA
NISOLUKSUZ
Kdo ve kolikič že, se je
Zveza zdravstvenih organi-
zacij Jugoslavije znova zav-
zela za boljšo urejenost pri
preskrbi z zdravili. Razlog
je več kot prepričljiv: v ne-
katerih bolnicah ne morejo
kompletirati vzorcev za
zdravljenje raka, ker pri-
manjkuje citostatikov. Ko
nec avgusta je v Bosni in
Hercegovini, Hrvatski, Ma-
kedoniji in Črni gori pri-
manjkovalo okrog 300 zdra-
vil, med katerimi je 110
takšnih s prednostne liste.
Tudi danes, dva meseca ka-
sneje, stanje ni dosti boljše.
V Zvezi poudarjajo, da je
najbolj zaskrbljujoče dej-
stvo, ker primanjkujejo
zdravila, ki so nezamenlji-
va in nujna. Takšna so na
primer zdravila za zdravlje-
nje zvišanega krvnega priti-
ska, srčnih obolenj, antitu-
berkulostatiki, antibiotiki
in podobno. Temu lahko
prištejemo še pomanjkanje
substanc za hemodializo,
zdravljenje astme in dušev-
nih motenj. Zdravstvene
ustanove so že osem mese-
cev neredno oskrbovane tu-
di z medicinskim alkoho-
lom in bencinom.
Štirje največji proizvajal-
ci zdravil (Pliva, Krka, Lek
in Galenika) so opozorili, da
ne morejo jamčiti za izbolj-
šanje preskrbe z zdravili.
Možno je kvečjemu
obratno.
Glavni vzrok za takšno
stanje je v pomanjkanju su-
rovin, zaloge gotovih zdra-
vil pa so skorajda že pov-
sem pošle. Pomanjkanju su-
rovin gotovo botruje pre-
malo deviznih sredstev za
uvoz, čeprav je treba pri
tem poudariti, da so pro-
izvajalci do konca avgusta
izkoristili le 31 odstotkov
dogovorjenih sredstev za to
leto. Pri tem gre torej tudi
za nespoštovanje in neure-
sničevanje dogovorjene po-
litike.
Pri vsem tem so seveda
bolniki tisti, ki plačujejo
največjo ceno. Težave pa
imajo tudi zdravniki. Pogo-
sto si ne znajo pomagati
drugače, kot da prosijo
svojce bolnika, da preskrbi-
jo določena zdravila. Ti jih
potem iščejo kot vedo in
znajo. Z novimi carinskimi
predpisi pa se bodo verjet-
no zaprle tudi nekatere teh
poti, po katerih so doslej
prihajala zdravila. Zato je
nujno, da zagotovimo zdra-
vila na način, ki ga je spre-
jela družbena skupnost:
preko zdravstvenih usta-
nov in preko apotek.
Zveza zdravstvenih orga-
nizacij vztraja, da SIS za
ekonomske odnose s tujino
zagotovijo devizna sredstva
za zdravila, opozorilo pa je
tudi, da prevečkrat pozab-
ljamo na proizvodnjo zdra-
vil v laboratorijih lekarn.
Četudi takšen predlog ob
današnji široki proizvodnji
zdravil zveni morda čudno,
ne smemo pozabiti, da je
včasih mogoče pomagati tu-
di z majhnimi sredstvi.
Razen tega se mnogi zav-
zemajo za večjo uporabo
zdravilnih rastlin, ki jih
imamo r naši državi dovolj,
a jih premalo izkoriščamo.
Strokovnjak? pa trdijo,
da je v tem času nadvse dra-
gocen pripomoček Farma-
koterapijski priročnik, ki je
za zdaj najboljša osnova za
racionalno potrošnjo zdra-
vil.
(TANJUG)
VIŠJE ŽEPNINE, VENDAR
ŠEČARANJE
Dvanajsti kongres ZKJ je poudaril, da mora biti
socialna politika usmerjena h krepitvi ekonomske in
socialne varnosti ljudi in sicer v skladu z materialnirm
možnostmi gospodarske stabilizacije.
Vse to je res. res pa je tudi, da so zadnje podražitve
tudi paketi ukrepov začeli razslojevati ljudi. Pri tem
bodo brez dvoma najbolj prizadeti tisti, ki so odvisni
od pomoči drugih, predvsem socialnih služb. Te sicer
v zadnjem času vlagajo vse napore, da bi bilo socialnih
razlik vedno manj, hkrati pa več denarja za tiste, ki so
njihove pomoči potrebni. A kaj, ko je žakelj, iz kate.
rega jemljejo ostal enako poln, zato so odločitve komu
odmeriti prepotrebni dinar vsak dan bolj odgovorne.
Eden takih zadnjih ukrepov, ki jih je sprejela so.
cialna služba, je bil dvig žepnine za vse tiste, ki jim
sicer plačujejo domsko varstvo v celoti ali delno. za
osebne izdatke pa varovanci prejemajo žepnino. Njena
višina je bila do zdaj v vsaki socialni ustanovi različna
in prvo kar je potrebno resnično poudariti, je to, da so
se socialne službe dokončno sporazumele za enotno
žepnino v vseh socialnih ustanovah širom Slovenije.
Veliko krivic je bilo na račun in hvala vsem, da so jo
odpravili. Zdaj je enotna - v višini 500 dinarjev!
Pa poglejmo kaj si lahko varovanec v domu za ta
denar privošči. Če ima količkaj higienskih navad
lahko kupi zobno ščetko, zobno pasto, milo in še nekaj
toaletnih potrebščin. Starejši človek si rad privošči
kavico. S tem zneskom si jo vsak dan ne more. Lahko
si kupi samo nekaj škatlic cigaret, s katerimi mora zelo
varčevati, da pride »skozi«. Kje je še perilo, frizer, če
vemo, da navadno umivanje glave stane 200 dinarjev.
Kozarček vinca je ob tej žepnini, že pravo razkošje,
čeprav smo daleč od tega, da bi pitje podpirali. Pa saj
vemo, da je včasih kozarček starejšemu človeku potre-
ben za zdravje ali pa samo za malo radosti, ki ga rujno
vince prinese.
Ne enkrat, tisočkrat bodo morali vsi tisti, ki preje-
majo žepnino, obrniti vsak dinar, preden se bodo odlo-
čili za potreben nakup. Morali se bodo še naprej odre-
kati ali pa naučiti - čarati. Tega je starejša generacija
sicer bolj vajena kot dosedanja, pa vendar bo čaranje iz
dneva v dan postala prava nuja.
ZDENKA STOPAR
HERBI
LEŠNIK
Navezanost na naravo
in ljudi je glavna značil-
nost mladeniča iz Sloven-
skih Konjic, ki mu zaupa
staro in mlado, kije tesno
vpet v delo na različnih
področjih in ki zanj kot
po čudežu najde dovolj
časa. Pravzaprav že od
nekdaj igra v njegovem
življenju odločilno vlogo
ljubezen do narave. Da jo
ima rad, so opazili tudi
drugi, tako ni čudno, da
so ga izbrali za vodjo ta-
borniškega odreda Hero-
ja Bračiča in potem tudi
za starešino. Kljub tako
pomembni odgovornosti
pa je zanj delo v taborni-
ški organizaciji njegov
prosti čas, saj drugega
skoraj ne pozna.
Veliko časa zahteva za-
se mladinska organizaci-
ja, kjer je sedaj član Pred-
sedstva Občinske konfe-
rence ZSMS in tudi njen
podpredsednik. To, da so
ga izbrali tudi za delegata
na minulem mladinskem
kongresu, je sprejel kot
vzpodbudo za nadaljnje
delo (kot da bi še sploh
potreboval vzpodbude!).
Tako je tudi pri njegovem
delu na področju Splošne
ljudske obrambe. Komaj
je končal osnovno šolo, že
se je vključil v tnladinske
prostovoljne enote terito-
rialne obrambe. Z leti so
prihajale nove izkušnje in
nove odgovornosti, ki jih
sedaj opravlja zlasti v
Zvezi rezervnih vojaških
starešin. Kot je v njego-
vem delu že navada, tudi
tu združuje svoja nagnje-
nja s potrebami. Izkušnje,
ki jih je pridobil kot akti-
ven član Radio kluba v
preteklih letih, mu priha-
jajo še kako prav. Gotovo
pa to velja tudi za dolgo-
letno ukvarjanje s špor-
tom. Za aktivno življenje,
kakršnega Herbi žtvi, je
poleg vsega drugega tre-
ba tudi kar dosti telesne
vzdržljivosti. Leta aktiv-
nega treninga gimnastike
so sicer za njim, tudi za
vodstvo telovadne vrte ni
več časa. Še vedno pa ga
najde za občasne obiske
telovadnice, pa za smuča-
nje in plavanje. Pravza-
prav je to kar neverjetno,
saj tudi njegovo delo
vzdrževalca v Zdravstve-
nem domu zahteva pogo-
sto več kot samo enega
človeka. Pa še poročen je.
To pa je tudi glavni ra-
zlog, da razmišlja o malo
manjši porabi svojega ča-
sa za družbo. Samo - če-
mu bi se človek odpove-
dal?
MILENA B. POKLIC
CELJE: V SPOMIN PADLIM
V spomin na padle borce NOV in ostale žrtve fašističnega nasilja so tudi v celjski občil
potekale številne komemoracije z bogatim kulturnim programom, ki so ga pripravili učer.;
osnovnih in srednjih šol v sodelovanju z borčevskimi organizacijami. Osrednje komemor-
cije so se zvrstile v petek pri grobnici narodnih herojev na Slandrovem trgu, v zaporih St£
pisker ter pri grobnici padlih borcev NOV na Golovcu. Spominskih slovesnosti so s
udeležili tudi številni družbenopolitični delavci iz občine, bivši borci, sorodniki padlih K
šolska mladina.
Tudi ostale spomenike in spominska obeležja v občini so uredili pionirji v sodelovanju
krajevnimi borčevskimi organizacijami. Skupine otrok so s svojimi starejšimi tovart
prižgali svečke, okrasili grobove in spomenike z rožami in venci ter pripravili ^spomins*
kulturne programe, s katerimi so še enkrat izpričali povezanost svojega brezskrbne?
otroštva in mladosti s tokovi revolucije, ki je v svojih najtežjih časih terjala tisoče življ?
neustrašnih domoljubov in borcev.	^
DELOVNI ČAS V CELJU
Z začetkom novembra je začel veljati sklep celjskega
izvršnega sveta, da se v skladu z ukrepi zveznega IS, delovni
čas upravnih organov, družbenopolitičnih organizacij in sa-
moupravnih interesnih skupnosti premakne za dve uri. De-
lovnik za naštete službe bo od 8.00 do 16. ure, ob sredah pa
do 18. ure.
Izvršni svet je priporočil delovnim organizacijam, naj čim-
prej premaknejo tudi svoj delovni čas za eno uro. Imenovali
so posebno delovno skupino, ki bo spremljala izvajanje
določil v občini.
Tudi vzgojno varstvene organizacije so obvezno varstvo
podaljšale do 17. ure, ob sredah do 19. ure. V tem tednu se
vrstijo roditeljski sestanki, na katerih starši opozarjajo na
svoje probleme, tako da bodo v nadaljnjem usklajevanju
vrtci upoštevali tudi težave posameznih roditeljev in se
prilagodili njihovim potrebam.
V akcijo so se vključila tudi avtobusna in železniška po-
djetja. Okrepili so število voženj na lokalnih progah in de-
lavske avtobuse, zlasti ob konicah. Ostale spremembe so pa
odvisne od delovnega časa delovnih organizacij in od spre-
memb voznega reda na ravni republike.
VVE
DANES
KONJIŠKA
SKUPŠČINA
Delegati vseh treh zbo^
Skupščine občine Slovenske''
njice bodo na današnji seji sp*
jemali odločitev o razpisu
renduma o že četrtem sanlOr
spevku v občini. Obravnavali ^
do tudi spremembe odloka
šini prispevka za financiranje
moupravne komunalne in c«5 ^
interesne skupnosti v občin1
tiste, ki samoupravnega
ma o temeljih plana te skupaj
niso sprejeli. Med drugim "vi
obravnavali tudi predlog di^l
nega dogovora o uresničevanj
kadrovske politike v občini, fvj
lizo zaposlovanja v gos podaJ'*'!
in negospodarstvu v prvein rj
letju tega leta in informaciji
spreminjanju namembnosti r I
štorov v Slovenskih Konjih I
j a. 44 - 4. november 1982
NOVI TEDNIK - stran 3
VtfAFUE
POMOČ PRIZADETIM
Regresi za odpravo posledic neurja s točo
y občini Šmarje pri Jelšah
dogovorili sistem - na
;Jnjem zasedanju so ga po-
jili tudi delegati občinske
.j-upščine - po katerem bo-
:,0 razdeljevali sredstva soli-
■jjnosti za odpravljanje po-
Tgdic naravnih nesreč v Slo-
:^niji tistim, ki jih je*priza-
jelo junijsko neurje s točo.
sredstev je bilo v repu-
bliki zbranih za več kot 20
^lijonov, kar predstavlja
-ekaj kot 10% ocenjene
^ode. Od tega je namenjeno
:2 odpravo posledic neurja v
^netijstvu 16 milijonov,
jstanek denarja pa bi pora-
bili za popravilo lokalnih
jgst in za sanacijo zemelj-
skih plazov. Poudariti velja,
da bodo odškodnino iz okvi-
ra solidarnostnih sredstev
republike prejeli izključno
kmetje kooperanti in vsi tisti
kmetje, ki bodo do junija pri-
hodnjega leta podpisali s
kmetijsko organizacijo koo-
perantske pogodbe. Sred-
stva solidarnosti pa ne bodo
razdeljevali v obliki denarja,
temveč kot regrese pri naku-
pu koruznega in pšeničnega
semena, mineralnih gnojil,
zaščitnih sredstev, za nakup
koruze v zrnju, za izgradnjo
silosov in za nakup mehani-
zacije proizvodnih skupno-
sti. Regres bodo lahko izko-
ristili le kmetje, ki jim je toča
povzročila več kot 50% ško-
do na posameznih kmetij-
skih kulturah.
V šmarski občini pa so se
dogovorili, da bodo priskoči-
li na pomoč tudi kmetom, ki
sodijo v kategorijo socialno
ogroženih prebivalcev, pa
tudi tistim, ki nimajo koope-
rantskih pogodb, a jim je to-
ča uničila nad 50% pridelka.
Tem bodo pomagali s sred-
stvi, ki jih bodo zbrali s po-
močjo enodnevnega zasluž-
ka delavcev. Tudi ta sredstva
bodo razdeljevali kot regres
za nabavo semen, gnojil in
drugega kmetijskega repro-
materiala.
DS
----^
AKCIJA ZA
SADJE IN
DRVA
V okviru Občinske
konference Socialistične
zveze v Slovenskih Konji-
cah so se pripravili na za-
drege pri obilni letini sa-
dja. Dogovorili so se s
Kmetijsko zadrugo in z
osnovnimi šolami, da bi
po potrebi priskočili na
pomoč šolarji. Pobude s
strani Kmetijske zadruge
ni bilo, kar pa je ob letoš-
njih težavah z odkupom
sadja tudi razumljivo.
Drugače pa je z zbira-
njem lesa za ostarele. Na-
redili so sezname ostare-
lih gospodinjstev v obči-
ni, socialne delavke pa so
pri njih ugotavljale, kako
so založena s kurjavo. Pri
večini so našle dovolj
kurjave, potrebe po po-
moči pa so v 18 gospo-
dinjstvih. Njihove naslo-
ve so poslali Temeljni or-
ganizaciji Gozdnega go-
spodarstva v Vitanju, da
bodo povedali, kje lahko
zanje les zberejo. Vključi-
ti nameravajo krajevne
skupnosti, šole v Konji-
cah, Vitanju, Ločah in
Zrečah in osnovne mla-
dinske organizacije. Tako
bodo vsem zagotovili do-
volj lesa za ogrevanje, pa
tudi gozdovi bodo bolj
urejeni.
MBP
POSVET KOMUNISTOV V CELJU
ŠE BOLJ POGLOBITI AKCIJO
Ljudje zahtevajo doslednost in odgovornost
Kot je bilo mogoče povzeti iz nedav-
ne razprave na posvetovanju medob-
činskih svetov ZKS za Koroško, Za-
savje in širše celjsko območje, sta obe
tretji veji centralnih komitejev - ZKS
in ZKJ - močno razgibali aktivnost
komunistov v zadnjem obdobju. Tam,
kjer so odkrito in temeljito ocenili ra-
zmere v svojih okoljih, kjer so dovolj
konkretno opredelili odgovornost za
uresničevanje sklepov in stališč in
tam, kjer so vse to povezali z učinkovi-
to politično akcijo, tudi rezultati niso
izostali. Ali, kot je v razpravi dejal se-
kretar CK ZKS Miha Ravnik, kljub
nakopičenim gospodarskim težavam
se kažejo tudi prvi premiki, ki so lahko
pomemben mobilizacijski dejavnik za
čimbolj zavzeto delo komunistov, pa
tudi drugih delavcev in občanov ter
subjektivnih sil.
A povsod se le ne zavedajo dovolj
realnosti sedanjega družbenoekonom-
skega trenutka, je bilo rečeno v razpra-
vi, ki so se je udeležili tudi izvršni
sekretarji Josip Košuta, Emil Štern in
Zvone Filipovič. Gre zlasti za to, da oi
komunisti mroali delovati povsod,
kjer se pojavljajo, četudi je seveda
prav, da temeljito ocenijo razmere naj-
prej v lastnih sredinah. Toda celo tu so
komunisti pogosto preveč popustljivi.
Dopuščajo, da v stabilizacijskih napo-
rih prevladujejo kratkoročni ukrepi,
pri odpravljanju izgub pa se radi zana-
šajo na tozdovsko solidarnost. Tudi
porabo omejujejo samo nekatere de-
javnosti, o čemer priča primer celjske
občine, kjer sta od vseh interesnih
skupnosti skrčili načrtovano porabo
za prihodnje leto le telesnokulturna in
skupnost otroškega varstva. Kot je na
posvetovanju poudaril sekretar med-
občinskega ZKS za celjsko območje,
dr. Emil Roje, pa obveznost, da uskla-
di svoj razvoj z zoženimi možnostmi,
ne izvzema nikogar - celo programov
teritorialne obrambe ne.
Sploh sta doslednost in odgovornost
za uresničevanje dogovorjenega - še
zlasti najnovejših varčevalnih ukrepov
- danes najpogostejša zahteva delav-
cev, so poročali sekretarji in predse-
dniki občinskih konferenc ZKS, prav
tako pa ljudje zahtevajo hitrejše ukre-
panje in boljšo pripravljenost zanj.
Povsod so na primer z razumevanjem
sprejeli prodajo bencina na bone, ne
razumejo pa pomanjkljivosti, ki se še
vedno pojavljajo v oskrbi z najnujnej-
šimi življenjskimi potrebščinami. Na
celjskem območju so, denimo, že sko-
raj mesec in pol brez mesa, cenovna
nesorazmerja pa zmanjšujejo tudi do-
bre rezultate pri intenzifikaciji pride-
lave.
Očitno ostajajo izvozno-uvozne za-
gate in nesmotrna oskrba z materiali
za proizvodnjo tudi ta čas v ospredju.
S to razliko, da se jih zdaj marsikje
stvarneje lotevajo. V celjski občini so
na primer naloge za čimvečji konverti-
bilni izvoz jasneje opredelili tudi v
spremenjenih srednjeročnih planih,
razen tega pa so sprejeli vrsto ukrepov
za zmanjšanje velike uvozne odvisno-
sti gospodarstva. Kljub spoznanju, da
je izvoz prednostna naloga, pa iz toz-
dov opozarjajo, da linearno zviševanje
tovrstnih zmogljivosti ni ne utemelje-
no in ne smotrno.
Ni prav, da je aktivnost komunistov
sorazmerna z zapletenostjo in težav-
nostjo domačih razmer, je opozorilo
posvetovanje. Tam, kjer so ekonomski
kazalci razmeroma ugodni, kot na pri-
mer v občinah Slovenske Konjice in
Šmarje pri Jelšah, namreč ugotavljajo,
da zavzetost za ustalitvene napore še
ni dovolj izrazita. Tu in tam celo ko-
munisti še niso opravili z mezdno mi-
selnostjo, dovolj odločni pa niso niti v
idejnem razčiščevanju nasprotij. O
tem priča primer Kovaške industrije
Zreče, kjer so komunisti namesto
vzrokov nasprotij pristajali na izjasnje-
vanje, kdo je za koga. Odgovornost naj
ima ime in priimek, se je večkrat sliša-
lo v razpravi. Ta zahteva pa velja tudi
za ljudi, ki delajo v republiških in zvez-
nih organih.
Ob rob celjskemu posvetovanju pa
še tole: kljub številnim spodbudnim
primerom iz prakse in vsakdanje ak-
tivnosti komunistov, se razpravljalci le
niso mogli povsem otresti ene najpo-
gostejših slabosti našega političnega
delovanja - preveč so ostajali pri
splošnem, ponavljali so znana dejstva.
Tako razpravljanje pa seveda ni v ko-
rist akciji, pa najsi gre za nivo osnovne
organizacije, ali za akcijo komunistov
na medobčinski ravni.
IVICA BURNIK
NOVO V
CELJU
KRIVEC JE
ODKRIT
Našli so krivca za potrošni-
ško mrzlico! To so sredstva
javnega obveščanja, ki bojda
širijo napačne informacije o
preskrbi.
Krivo je časopisje, ki z
ugotavlja pomanjkanje tega
ali onega blaga, ali le težave z
oskrbo s surovinskimi izdel-
ki kar bo, upoštevajoč logič-
no sklepanje občanov, pov-
zročilo jutri ali v bližnji pri-
hodnosti primanjkovanje te-
ga ali onega blaga. Kriva je
tudi televizija, ki na malih
ekranih brezobzirno kaže
prazne police po slovenskih
trgovinah. (So pa res brez-
vestni ti televizijci, da spraz-
nijo police samo zato, da bi
burili občane).
Krivec je torej tu! O tem je
odgovorni predstavnik soz-
da MERX lepo poučil dele-
gate na zadnji seji Svetov po-
trošnikov v Celju. Ta isti je
ob tem odkritju obljubil, da
bodo odslej redno, vsakih
štirinajst dni izčrpno obve-
ščali krajevne skupnosti (in
občane) o stanju preskrbe v
občini. Sklep, ki si ga velja
zapomniti. Mimogrede. Tudi
novinarjem bi take redne in-
formacije prišle prav.
Čudno pa je, da se tako pa-
metnega ukrepa niso že prej
spomnili. No, resnici na lju-
bo moramo povedati, da zad-
nje Indok informacije ne pri-
našajo novih podatkov o pre-
skrbi v občini, razen tistih, ki
jih je obravnaval izvršni svet
na seji 22. septembra, torej
pred več kot mesecem dni.
Nekoliko dopolnjeno infor-
macijo so poslušali delegati
na zadnji seji občinske skup-
ščine, 19. oktobra, isto tudi
delegati Svetov potrošnikov
na seji, 28. oktobra.
Zdaj ko je mrzlica, seveda
po krivdi novinarjev, že tu,
bodo končno odgovorni za
preskrbo morali začeti ukre-
pati. Upamo le, da ne bo ta
njihov sklep izzvenel v praz-
no, kajti bojimo se, da so pra-
vi trenutek že zdavnaj zamu-
dili. Saj poznate tisto: Po to-
či zvoniti je prepozno. Novi-
narjem pa priporočamo oča-
la, morda bodo tako videli
tudi tisto česar na policah ni.
RŠC GOLOVEC: OBISK
PRIREDITEV NARAŠČA
Na Zavodu ŠRC Golovec v
Celju so v tem letu lahko za-
dovoljni z obiski prireditev.
Nekatere, na primer sejem
°brti, so presegle vsa priča-
kovanja organizatorjev. Do
sedaj je prireditve obiskalo
°koli 260 tisoč obiskovalcev.
Kljub dobrim uspehom se
^ Zavodu zavedajo, da bi lah-
ko svojo dejavnost še razširi-
Na področju telesne kul-
Ure se bo potrebno skupaj z
^treznimi organizacijami
^govoriti za izkoriščanje
^ostorskih zmogljivosti v
^Poldanskem času. Postop-
no bo treba začeti redni
P°uk telesne vzgoje v pokri-
^ bazenu. Vse večje so tu-
1 Potrebe po zunanjih šport-
5° rekreativnih površinah.
sejemske potrebe, še zla-
' sejem obrti, primanjkuje
["Kritih razstavnih površin
ljo°Preme za razstavne pavi-
l jj® nekaj podatkov o naj-
obiskanih prireditvah.
*JVeč zanimanja je priteg-
J. sejem obrti, katerega je
s,Dlskalo okoli 112 tisoč obi-
ralcev. Sledi zanimanje
,'ovnih organizacij za re-
lativno plavanje. Do sedaj
p Prodali že 43.000 vstopnic,
^enstveno srečanje 1. b li-
ge v rokometu je obiskovalo
4400 gledalcev. Otroško ma-
škerado je imela 4000 mlaj-
ših in starejših obiskovalcev.
Sledi koncert Novih fosilov s
3100 obiskovalci. Maturant-
ski ples srednje tehniške šo-
le pa je privabil 2900 gostov.
Od kulturno zabavnih prire-
ditev pa je največ zanimanja
vzbudila prireditev Evropa
pleše s 1750 gledalci.
WE
SKLEP O
DRUŽBENEM
VARSTVU
Delegati zbora združenega
dela mozirske občinske
skupščine so na petkovi seji
sprejeli sklep o uvedbi zača-
snih ukrepov družbenega
varstva v delovni organizaciji
Vez Mozirje, TOZD Komuna-
la in gradbeništvo, TOZD
Kovinarstvo, TOZD Učnovz-
gojni predmeti in v poslovni
skupnosti Razvoj Mozirje.
Takšen sklep so sprejeli zara-
di motenj v samoupravnih
odnosih in zaradi huje oško-
dovanih družbenih interesov.
JANEZ VEDENIK
*--
pogled v svet s kovinotehno
SPREMEMBE NA EVROPSKEM ODRU
Če je bil prejšnji teden na tem mestu
govor o političnem zatonu Helmuta
Schmidta, dolgoletnega zahodnonem-
škega socialnodemokratskega kancler-
ja, pa tudi o možnosti, bolje rečeno, ne-
varnosti, da se socialistična stranka v
Z/J Nemčiji bržkone ne bo mogla vrniti
na krmilo države že na naslednjih voli-
tvah, pa lahko o drugih delih Evrope
ugotavljamo drugače.
Čeprav je šlo v Grčiji tokrat samo za
občinske volitve, je izdatna zmaga kan-
didatov socialističnega Pasoka pod vod-
stvom premiera Andreasa Papandreua
potrdila pripravljenost grških volilcev,
da tudi po prvem letu dni socialistične
vlade v Grčiji podpirajo smer, ki teži po
postopnih, mestoma tudi obotavljivih
družbenih spremembah, ki pomeni za-
suk v levo na družbenem in političnem
prizorišču. Ob tem je značilno, da je v
nekakšnem kolektivnem intevjuju s tu-
jimi novinarji premier Papandreu izrec-
no govoril tudi o težnjah, prizadevanjih
njegove stranke, da preseže blokovsko
utesnjenost, odvisnost od enega bloka, v
tem primeru atlantskega in v okviru
možnosti sledi politiki neuvrščenosti.
Potlej je prišla še večja novica: velika
zmaga socialistov na volitvah v Španiji.
Španija je tako prvič v svoji nemalokrat
burni zgodovini dobila socialistično
vlado. To je hkrati prva levičarska vla-
da po tisti, ki je bila strmoglavljena
1939. leta v španski državljanski vojni,
ko so pišle na krmilo fašistične sile pod
vodstvom generala Francisca Franca.
Ko že govorimo o zgodovinskih okolišči-
nah: pod vodstvom Felipe Gonzalesa so
španski socialisti dobili trdno večino se-
dem let po Francovi smrti.
Zgodovina sodobne Španije po Fran-
covi smrti, po padcu frankizma je v mar-
sičem en sam boj med težnjami po obno-
vitvi vladavine desnice, bolje rečeno
skrajne desnice in levičarskimi silami,
en sam boj za demokracijo, za družbene
spremembe, ki bi v$aj deloma preobra-
zile podobo Španije.	r
S poprejšnjima zmagama socialistov
v Franciji in na Švedskem imamo torej
v Evropi štiri »nove« socialistične vla-
de. Ali to pomeni dovolj značilen zasuk
na levo v opredelitvah evropskih volil-
cev? Kvantitativno je to vsekakor za-
suk. Predvsem v smislu odklanjanja de-
snih, desničarskih poti, ki - če ne druge-
ga - s svojo konservativno ekonomsko
politiko pomenijo udarec po delavstvu,
po »nižjih slojih «, kar zgovorno ponazar-
ja sedanja vladavina britanskih konser-
vativcev. Socialistična vlada v sedanjih
(zahodno) evropskih razmerah pomeni
vsaj manj brezposelnosti kot v drža vah
pod konservativno vladavino. Točneje
rečeno: počasnejše naraščanje brezpo-
selnosti, manjše krčenje socialnih prido-
bitev delovnih ljudi.
Obenem pomeni socialistična vlada -
ob upoštevanju vseh razločkov med nji-
mi kar zadeva intenzivnost socialistične
usmeritve - praviloma večje jamstvo
vsaj nekoliko večje nacionalne neodvi-
snosti, manjše odvisnosti od pritiska,
diktata blokov.
Jasno, tudi v Grčiji, Španiji, Franciji
na Švedskem stranke in vlade ne deluje-
jo v idealnih okoliščinah, ko bi imele
proste roke za izvedbo bolj ali manj te-
meljitih družbenih reform. Tudi v socia-
lističnih strankah samih je razmerje sil
med tistimi, ki so za korenitejše spre-
membe, in onimi, ki so za varno stopica-
nje na mestu, različno. Vsi morajo tudi
imeti pred očmi, da bi vsak radikalnejši
ukrep v mednarodnih odnosih prinesel
bolj ali manj silovite reakcije od zunaj.
Toda ob vsem tem ostane dejstvo, da
je Grčija po polfašistični vladavini pol-
kovnikov v znamenju socialistične vla-
de. Enako, če ne še bolj velja to za Špa-
nijo.
To pa so pomembni pojavi v sodob-
nem svetu.
Piše: JOŽE ŠIRCELJ
4. stran - NOVI TEDNIK
Št. 44 - 4. november 1982
CELJE
DENAR ZA PREMOG!
Novi posojili Ljubljanske banke Splošne banke Celje
Ne samo na zadnji seji čla-
nov izvršilnega odbora Ljub-
ljanske banke Splošne ban-
ke Celje, tudi sicer je v orga-
nih upravljanja in samo-
upravljanja ob koncu okto-
bra tekla beseda še posebej o
rezultatih poslovanja v prvih
devetih mesecih letos.
Kljub neugodnim razme-
ram je celjski temeljni banki
Ljubljanske banke uspelo v
tem času zagotoviti dinarsko
in devizno likvidnost ter
zbrati in združiti 1.716 milijo-
nov dinarjev. Tako je bil let-
ni načrt združevanja in zbira-
nja sredstev dosežen 58 od-
stotno, bilančna vsota pa je
bila s tem povečana na dvaj-
set milijonov dolarjev.
V okviru načrtovane poli-
tike je banka v tem obdobju
usmerila v dolgoročne nalož-
be 2,6 milijona dinarjev. Tu
so imele prednost naložbe v
kmetijstvo in sovlaganje za
pridobitev premoga, velik
delež pa je odpadel tudi na
področje stanovanjsko-ko-
munalnega gospodarstva.
Banka je samo za slednje na-
mene odobrila skupaj 3365
posojil. V ta okvir dolgoroč-
nih naložb sodijo tudi posoji-
la občanom, med katerimi so
močno presegli načrt le kre-
diti na podlagi prodaje deviz.
Obseg kraktoročnih na-
ložb z izrazito prednostjo
kreditiranja tekočega poslo-
vanja članic se je povečal za
685 milijonov dinarjev ali za
64%. Veliko nad načrtom so
posojila za proizvodnjo in
pripravo hrane za izvoz in
posojila za tržno kmetijsko
proizvodnjo.
Člani izvršilnega odbora
so med drugim sklepali tudi
o odobritvi kratkoročnega
posojila celjski Kovinotehni,
TOZD Tehnična trgovina, za
obratna sredstva za zagotav-
ljanje redne preskrbe celjske
regije s komercialnimi pre-
mogi in ne nazadnje o zdru-
ževanju sredstev v okviru
združene banke v letih 1983
in 1984 za sovlaganje v REK
Kolubara za pridobitev ligni-
ta. Po prvem predlogu je Ko-
vinotehna dobila 26 milijo-
nov dinarjev posojila za so-
vlaganje v REK Trbovlje Za
dnevni kop rjavega premo-
ga. Na podlagi tega sovlaga-
nja bo celjska regija v letih
do 1987 pridobila 58.000 ton
rjavega premoga za široko
potrošnjo. Predvidena dina-
mika oskrbe bo zlasti inten-
zivna v 1983. in 1984. letu. ko
naj bi naše območje skupaj
dobilo 30.000 ton premoga. S
temi dobavami bo moč pre-
mostiti čas do 1985. leta. ko
so planirane večje dobave
premoga iz bosanskih rudni-
kov.
Celjska temeljna banka pa
se je poleg tega vključila tudi
v akcijo LB Združene banke
in tako za združevanje sred-
stev, katerega cilj je zagoto-
viti Sloveniji v obdobju do
1990. leta 5 milijonov ton ku-
iobarskega lignita. Pri tem
združevanju bo LB Splošna
banka Celje prihodnje leto
soudeležena z 8.820 tisoč di-
narji in v letu 1984 z 8.870
tisoč dinarji.
M. BOŽIČ
PROSTOR ZA MLADE KADRE
Usmeritev v izvoz ter razvoj na produktivnejših osnovah
zahteva smotrno rast zaposlovanja v naslednjih letih. Rast
družbenega proizvoda mora postati predvsem rezultat druž-
bene produktivnosti dela. Ob zmanjšani stopnji rasti druž-
benega proizvoda bi smeli v žalski občini povečati število
zaposlenih za odstotek in pol, tako da bi dosegli 1,5 do
dveodstotno rast produktivnosti dela aii 50 do 60 odstotno
udeležbo produktivnosti v rasti družbenega proizvoda. Za
zagotovitev nalog zaposlovanja v tem srednjeročnem ob-
dobju bo treba uskladiti strukturo kadrov, ki iščejo zaposli-
tev z razvojnimi potrebami združenega dela. Skrb bo treba
nameniti še zlasti mladim, strokovno usposobljenim ka-
drom.	>
JANEZ VEDENIK
TRGOVINA V VRBJU
V okviru krajevnega praznika Vrbja, ki ga praznujejo
sredi novembra, bodo odprli tudi trgovino Savinjskega ma-
gazina. Tako krajanom Vrbja ne bo treba več po vsako
malenkost v Žalec, hkrati pa trgovina pomeni nov prispevek
Savinjskega magazina k boljši oskrbi občanov tudi v obrob-
nih zaselkih. V trgovini bodo prodajali prehrambene iz-
delke, v njej pa bo tudi bife. Trgovina bo odprta vsak dan od
8. do 15. ure, bife pa dalj časa. Ob sobodah in nedeljah bo
trgovina zaprta.
JANEZ VEDENIK
25 LET SIGME
VARČEVANJE Z ENERGIJO
Novi sistemi s področja toplotne tehnike
Letos mineva 25 let. odkar
so v Šempetru ustanovili po-
djetje Vodovod z namenom,
da v Savinjski dolini izbolj-
šajo oskrbo s kakovostno
pitno vodo. Iz takratnih
skromnih začetkov se je tudi
razvila današnja Sigma. ki si
je velik ugled v zadnjih letih
pridobila prav z izdelavo in-
dustrijsko izdelanih instala-
cijskih elementov. Pomemb-
ne uspehe so dosegli tudi na
področju toplotne tehnike. V
zadnjih letih so izdelali bolj
pomembne v sedanji ener-
getski krizi, saj je v njih mo-
goče kuriti tudi odpadke.
V Sigmi je danes zaposle-
no 340 delavcev. Imajo vodil-
no vlogo v Jugoslaviji pri iz-
delovanju sanitarnih ele-
mentov. Pomembna so pri-
zadevanja za sodelovanje s
tujimi partnerji, ki jih vodijo
na področje mednarodne de-
litve dela. Razvoj so si začr-
tali tako, da bodo širili pro-
izvodnjo v obeh temeljnih
organizacijah združenega
dela. kar bo omogočilo bolj-
še tehnične, tehnološke in
organizacijske pogoje. Tako
bo tudi lažje nastopati na tr
žiščih.
V Sigmi povedo, da bo ee
lotni prihodek že v letoš-
njem letu znašal toliko, koli-
kor so ga načrtovali za leto
1984. To je seveda rezulta!
hitrega razvoja in povečane
proizvodnje v obeh tozdih
Se zlasti velja izpostaviti
tozd na Vranskem, kjer seže
kažejo rezultati naložbe iz le
ta 1980. Prihodnje leto naj h
znašala stopnja rasti celotne-
ga dohodka okrog dvajset
odstotkov.
JANEZ VEDENIK
TAKSISTI NE MARAJO
KRATKIH PROG
Celjanu, pa najbrž še komu drugemu, se bo prime-
rilo, da bo čakajoč na »taxi uslugo« moral peš. In to v
primeru, da čaka na prevoz s privatnim taksistom in če
je njegova pot dolga le par kilometrov. Na primer do
Otoka, Ljubljanske ceste, Nove vasi ali kje drugje v
mestu. Taksist bo zelo samozavestno takšno kratko
progo brez slabe vesti odklonil. Če vprašate zakaj, bo
odgovor, zato ker jim manjka bencina. Dobijo ga le 300
litrov na mesec kar je pramalo, da bi ugodili tudi
»kratkoprogašem«. Zato raje čakajo na potnike, ki se
želijo peljati dlje. Teh pa je bolj malo.
Kaj pa potnik? Na izbiro ima Izletnikove taksiste
katerim delovna organizacija zagotovi potrebno koli-
čino bencina. Toda teh taksijev je za potrebe celjanov
premalo.
Sprašujemo se, ali je glede na stanje lokalnih prevo-
zov (primestni avtobusi imajo zaradi varčevanja
zmanjšano število voženj) tako razločevanje med pri-
vatniki in družbenim sektorjem upravičeno?
Ne želimo pa podpirati taksistov, ki potniku, ne
ponudijo svoje usluge: tak tihi štrajk je družbeno ne-
sprejemljiv.
WE
PRESKRBA ŠEPA
POTROŠNIKI OPOZARJAJO
Tudi potrošniški sveti so mesto za reševanje problemov
Zadnje seje Svetov potroš-
nikov pri OK SZDL v Celju
so se udeležili številni dele-
gati KS, predstavniki izvrš-
nega sveta občine, trgovin-
skih delovnih organizacij in
medobčinske gospodarske
zbornice. Po informacijah o
problemih z oskrbo v občini,
se je razvila razprava, v kate-
ri so delegati opozarili na
vrsto vprašanj, s katerimi se
kot krajani in potrošniki sre-
čujejo.
Izpostavili so nezadostno
in prepočasno informiranje
o stanju preskrbe z Osnovni-
mi živili, ki bi lahko pripo-
moglo k večji strpnosti obča-
nov in zmanjšalo negodova-
nje zaradi občasnega po-
manjkanja tega ali onega iz-
delka. V zvezi s tem so se z
odgovornimi trgovskimi de-
lavci dogovorili, da bodo od-
slej vsakih štirinajst dni do-
bivali informacije o stanju
preskrbe v občini.
Delegati primestnih KS so
opozorili na slabšo oskrbo z
izdelki, ki jih drugod ne pri-
manjkuje kot so čistilna
sredstva, in sredstva za de-
zinfekcijo. Opažajo tudi po-
mankljiva oskrba z dnevni-
mi živili (mlekom, kruhom
sadjem in zelenjavo) kar pri-
pisujejo varčevanju z gori-
vom in se bojijo, da se bo
stanje v prihodnje poslabša-
lo. Do sedaj so si trgovine
pomagale tako, da so to bla-
go dnevno prevažali iz trgo-
vine, kjer je kazalo, da ga bo
preveč v tiste, kjer jim je le
tega začele že v popoldan-
skih urah primanjkovati.
Tak način poslovanja bo po-
trebno tudi v prihodnje pod-
preti.
Kar zadeva preskrbo z me-
som pa so delegati opozorili
na večje negodovanje obča-
nov spričo praznih mesnic.
Občani razumejo težave s ka-
terimi se mesna industrija
srečuje, ne morejo pa razu-
meti, da se v tolikšnem času
stanje še ni izboljšalo in da
smo v Celju kot tudi v repu-
bliki nezmožni ukrepati, da
bi se prodaja čez mejo pre-
prečila.
Zadnji svet potrošnikov je
končno tudi pokazal, da so
krajani doumeli, kje je mesto
za reševanje nekaterih pere-
čih problemov oskrbe. Lah-
ko rečemo, da so sveti po-
trošnikov končno zaživeli in
da z veliko mero kritičnosti
pristopajo k reševanju težav,
čeprav še vedno ne morejo
pritegniti k sodelovaju tudi
predstavnike posameznih tr-
govin z območja krajevnih
skupnosti. V sodelovanju z
njimi vidijo prave možnosti,
da rešujejo vsakodnevne
probleme, ki so v vsakem
okolju drugačni.
V celjski občini se nadalju-
je problem oskrbe z mesom,
za katerega pričakujejo, da
se bo izboljšalo v mesecu no-
vembru. Nadaljuje se tudi
povečan nakup sladkorja in
olja. Tega je na zalogi dovolj,
problem je le v embalaži. De-
lavci v trgovini sami skrbijo
za embaliranje in ker tega
dela ne zmorejo, marsikdaj
olja in skladkorja na policah
ni. Razmišljajo že o klasič-
nem načinu prodaje.
Zaradi potrošniške mrzli-
ce je močno oslabljena oskr-
ba s pralnimi praški. Dobavi-
telji, razen Zlatoroga, še niso
izpolnili svojih obveznosti
do trgovine za leto 1982.
Navadnega mleka je do-
volj, primanjkuje alpskega
mleka in drugih mlečnih iz-
delkov kot maslo, margarina
in nekatere vrste sirov.
Dovolj je tudi kruha, kljub
večji prodaji moke. Zaradi
pomanjkanja črne moke pa
je slabša oskrba s črnim kru-.
hom.
Tudi kave ne bo. Za sedaj
jo dobavljajo le gostincem.
(izvoz V 1
GLINU
V nazarskem Glinu si
prizadevajo za nenehno
povečevanje izvoza, pri
tem pa se pojavlja kup
problemov. V žagarsfov
bi lahko še več izvažali
vendar so lastne potrebe
po žaganem lesu velike.
Poleg tega jim primanj-
kuje tudi delavcev v ža-
garski proizvodnji. Pove-
čevanje izvoza močno
vpliva na doseganje nižje-
ga dohodka. TOZD Iver-
na dosega v izvozu svoje
proizvodnje za štirideset
odstotkov nižji dohodek
kot doma. Do konca av-
gusta so izvozili za dobrih
petinosemdeset milijo-
nov dinarjev izdelkov,
kar pa je še vedno pod
zastavljenim planom.
Upoštevajoč potrebe po
uvozu in novo delitev de-
viz, bi morali do konca le-
ta izvoziti še za 140 milijo•
nov dinarjev izdelkov. V
tozdu Iver na se sprašuje-
jo, kako nadomestiti &
padli dohodek pri pove-
čevanju izvoza. Cene lesu
kot surovini so v zadnje^
letu porastle za dvajset
odstotkov, v izvozu Pa
dosegajo nižje cene kot
lansko leto. Na domačerf
trgu so dosegli za štiri
stotke višje cene in rezefl
tako rekoč ni več. f
JANEZ VEDE NIN
MLADI O ZAPOSLOVANJU
V mesecu novembru se bodo po osnovnih organizacijah ZSl^!
šentjurski občini zvrstile volilno-programske konference, na kate^
bodo hkrati usklajevali tudi pravila občinske organizacije. Sicer"
so si mladi za osnovo programskih konferenc zastavili usmerit^'
aprilske problemske konference o zaposlovanju. Pregledali ^
namreč, kako se zastavljeni sklepi uresničujejo v praksi. Na sp10".
pa ugotavljajo, da zaposlovanje mladih v občini stagnira. Delo
okrog 100 do 130 mladih. Del krivde pa bi le-ti morali prevzetitU
nase, saj mladi niso pripravljeni sprejeti vsakršnega ponuje°e*
dela, ki ne ustraza njihovi izobrazbi. Po drugi strani pa tudi orga^
cije združenega dela nimajo narejenih dolgoročnih razvojnih PT '
mov zaposlovanja, ki bi bili v skladu z usmerjenim izobraževanj«^
POSLOVNI DNEVI EMO 1982
Tudi letošnji Poslovni dnevi EMO 1982 so bili značilni po predstavitvi nekaterih novih
proizvodnih programov in izdelkov v prihodnjem letu. Glavni »šlager« so seveda energet-
ski proizvodi. Mednje sodijo kotli za izgorevanje trdih goriv v zvrtinčeni plasti, toplotni
izmenjevalci, avtomatizirane kurilne naprave, pilotne naprave za kurjenje bio mas, pa tudi
bivalentni kotli, trajnožarni kamini, kamini za različne vrste goriv ter naprave za izkorišča-
nje sončne energije.
Sicer pa velja, da EMO oziroma njegov 3000 članski kolektiv dobro uresničuje svoj
program razvojne sanacije, ki so sprejeli pred tremi leti.	MITJA UMNIK
j a. 44 - 4. november 1982
NOVI TEDNIK - stran 5
HLADI IN
VOJAŠKI
POKLICI
V celjski občini v teh
jjneh poteka široka akcija
^miranja mladih, da bi
se po končani osnovni šo-
li odločili za nadaljevanje
šolanja v eni izmed mno-
gih vojaških šol širom po
Jugoslaviji. Ta akcija tra-
ja že vrsto let in prvi re-
zultati (ugodni) so že zna-
ni. Vsi vemo, da je v stare-
jinskem kadru JLA veli-
jo pomanjkanje Sloven-
cev, to pa bi radi odpravi-
li in mlade pripravili, da
se odločijo za opravljanje
enega izmed resnično
najtežjih in najodgovor-
nejših, vendar tudi naj-
bolj častnih poklicev.
Koordinacijska komisi-
ja za usmerjanje mladih v
vojaške in obrambne po-
klice je opravila vrsto ak-
tivnosti, ki jih je ponudil
Koordinacijski odbor za
usmerjanje mladih v vo-
jaške in obrambne pokli-
ce Sveta za SLO in DS pri
Predsedstvu RK SZDL
Slovenije. Ob tem pa išče-
jo še nove možnosti, kako
bi mladim prikazali vse
lepote in pomembnosti
različnih vojaških pokli-
cev. V akcijo se morajo
vključiti prav vsi, zlasti
pa še starši, ki so na žalost
pri marsikateremu mla-
dincu, ki se je sicer odlo-
čil za vojaški poklic, bili
tisti, da je prišlo do izgu-
be kandidata.
Vsi skupaj se moramo
zavedati pomembnosti
vojaških poklicev in ne
smemo stati ob strani! Ob
vsem tem je razveseljivo,
da se po šolah spreminja
miselnost o tem ter da se
vedno več mladih odloča
za vojaški poklic. Velika
pridobitev je direktno
srečanje staršev otrok po
šolah glede kandidatov za
vojaške in obrambne po-
klice. V Celju je na tem
področju dobro sodelova-
nje z Garnizijo, ki vedno
za mlade kandidate pri-
pravi zelo kvaliteten te-
hnični zbor v vojašnici.
Večje bi moralo biti tudi
sodelovanje ZRVS, saj
bodo le ti iz mladih ka-
sneje črpali svoje kadre.
Letošnja akcija pridobi-
vanja mladih za vojaške
in obrambne poklice pa
poteka tudi skupaj s pri-
dobivanjem mladih za
miličniške poklice, saj so
tudi ti izrednega pomena.
TV
ŠMARSK! PLANI 1983
LE OKVIR RAZVOJA
Materialni okviri bodo podlaga za osnutek resolucije
Izhajajoč iz ključnih nalog
pri uresničevanju ciljev eko-
nomske stabilizacije bo bi-
stvena usmeritev ekonom-
ske politike v občini Šmarje
pri Jelšah v letu 1983 pove-
čanje izvoza kot osnovnega
gibala razvoja. Tudi naložbe-
na politika bo slonela na tej
osnovni usmeritvi, ob tem
pa bodo Smarčani težili še za
večjo proizvodnjo hrane in z
vlaganji v kmetijstvu posku-
šali zagotoviti, da bo zemlja
najbolje izkoriščena. Nena-
zadnje pa h ključnim nalo-
gam prihodnjega leta prište-
vajo tudi omejevanje oziro-
ma usklajevanje vseh oblik
porabe z dejanskimi mož-
nostmi.
Kateri so torej konkretni
gmotni okviri razvoja šmar-
ske občine v prihodnjem
letu?
Po prvih izračunih naj bi
se družbeni proizvod pove-
čal za 23,4%, kar je nekoliko
višje kot so predvidevanja
republike. Šmarska rast
družbenega proizvoda pa naj
bi bila odraz večjega zapo-
slovanja in odsev usmeritev
o hitrejši rasti manj razvitih
območij v Sloveniji. Rast
skupne porabe je opredelje-
na z rastjo družbenega proi-
zvoda in je prav zaradi tega
planirana za 0,9% višje, kot v
republiki (12%). Tudi masa
za izplačilo osebnih dohod-
kov naj bi bila zaradi višje
rasti družbenega proizvoda
nekoliko večja kot v Slove-
niji.
Na področju izvoza pa v
šmarski občini načrtujejo,
da bi ga v prihodnjem letu
povečali tako kot v republiki
za 15%. Ob tem, da bi uvoz
ostal na letošnji ravni. Ven-
dar pa načrtovalci menijo, da
bi bilo treba izvozne možno-
sti šmarskega gospodarstva
še pretehtati in storiti vse, da
bi ga organizacije združene-
ga dela še povečale. Zaveda-
jo se namreč, da je prav izvoz
tisto gibalo, ki je odločilno za
hitrejši gospodarski in druž-
beni razvoj.
DS
CELJSKA ZDRAVSTVENA SKUPNOST
NOVI KADROVSKI NORMATIVI V
ZDRA VSTVU
Delegati obeh zborov
skupščine občinske zdrav-
stvene skupnosti v Celju so v
petek na svoji seji obravna-
vali poslovanje skupnosti v
prvem polletju tega leta, ko
je v skupnosti nastal pri-
manjkljaj v višini 30 milijo-
nov dinarjev. Glede na zviša-
no prispevno stopnjo s 1. av-
gustom pričakujejo, da bodo
do konca leta zbrali potreb-
na predvidena sredstva.
Zdravstvena služba je to ob-
dobje zaključila z ostankom
dohodka.
Največ pozornosti so dele-
gati, zlasti delegati izvajal-
cev, namenili osnutku do-
datka k samoupravnemu
sporazumu o temeljih plana
občinske zdravstvene skup-
nosti Celje za obdobje
1981-1985 v letih 1983-1985.
Osnova za spremenjen pro-
gram je nova predvidena
rast družbenega proizvoda v
občini Celje, glavne značil-
nosti osnutka pa so enaka ra-
ven zdravstvenega varstva,
za katerega se bodo sredstva
povečala le za toliko, kolikor
bo naraščalo število zavaro-
vanih oseb, z osebnimi do-
hodki skladna rast nadome-
stil osebnih dohodkov za
pravice iz socialne varnosti,
naložbe za modernizacijo
bolnišnice po sklenjenem
sporazumu in v osnovno
zdravstvo po referendum-
skem programu ter ohrani-
tev ostalih programov na
ravni iz leta 1982. Da bi vse
to dosegli, so v osnutku spre-
menili kadrovske normative
v zdravstvu, tako da so prila-
gojeni dejanski zasedbi.
Ravno o tem pa so delegati,
zlasti iz osnovne zdravstvene
službe, menili, da bi jih bilo
treba korigirati. Kljub temu
so se odločili, da je osnutek
primeren za javno razpravo,
do priprave predloga pa je
potrebno pripraviti analizo
dejansko zaposlenih v zdrav-
stvu in kadrovskimi norma-
tivi.
Delegati so sprejeli tudi
izhodišča programa zdrav-
stvenega varstva za leto
1983, ki predvideva hitrejši
razvoj osnovnega zdravstve-
nega varstva in izboljšanje
zdravstvenega stanja zapo-
slenih ter obravnavali poro-
čilo o adaptaciji zdravstve-
nega doma Celje in o aktiv-
nostih za vsebinske uskladi-
tve pri ocenjevanju in odo-
bravanju delazmožnosti.
MBP
MESEC POŽARNE VARNOST!
KLJUB NAPREDKU
ŠE PROBLEMI
Končan je mesec požarne
varnosti, kar pa ne pomeni,
da je končana tudi skrb za še
večjo požarno preventivo.
Nasprotno: letošnji mesec
požarne varnosti je pokazal,
da smo na tem pomembnem
področju v zadnjem obdobju
veliko naredili, žal pa ostaja-
jo še vedno odprta številna
področja, zaradi katerih tudi
prihaja do požarov. V Celju
so v mesecu požarne varno-
sti pripravili v Narodnem
domu zanimivo problemsko
konferenco o požarni varno-
sti v občini Celje. Organiza-
torji so bili Koordinacijski
odbor za SLO in DS pri
predsedstvu Občinske kon-
ference SZDL, SIS za var-
stvo pred požarom občine
Celje in Občinska gasilska
zveza Celje.
V uvodnem referatu je To-
ne Sentočnik opozoril na
vrsto problemov, ki so kljub
doseženim rezultatom še ve-
dno prisotni. Tako na primer
še vedno nimajo ocen požar-
ne varnosti za delo v krajev-
nih skupnostih in delovnih
organizacijah in zato tudi ne
morejo govoriti o urejenosti
na tem področju. Vse preveč
je takšnih ljudi, ki mislijo, da
so za odpravo požara pokli-
cani in odgovorni samo ga-
silci. To pa še zdaleč ni res!
Sleherni delovni človek in
občan bi se moral vključiti v
akcijo pridobivanja znanja s
tega pomembnega področja,
-kajti tako bo lažje pazil, da
do požara, eksplozije ali česa
podobnega sploh ne bo priš-
lo, če pa bo, potem bo znal
pravilno ukrepati.
Za problemsko konferen-
co je bilo pripravljenih tudi
več kot deset kooreferatov,
kar je bilo občutno preveč,
saj so se nekateri podatki
med seboj večkrat prepletali
in ponavljali. Ce bi pri tem
dosegli racionalizacijo bi
ostalo več časa za morebitno
razpravo o tako pomemb-
nem področju, kot je požar-
na varnost, ki je v letošnjem
letu na prvem mestu progra-
ma akcije NNNP §2.
VRABL
ZGODBA O NEKI MORALI
SVINJE STARE, VI STE
KRIVI
Na uho nam je prišla pripoved o dogodku nekaj dni
Pred uvedbo pologa za prehod čez državno mejo. Iz
Celja je vozil avtobus v Avstrijsko Lipnico občane po
nakupih. Vsa reč je do trenutka, ko se je avtobus
yračal, nezanimiva. Ljudje so pač kupovali kar se jim
je zdelo vredno precej dolge in kar drage poti.
Starejši potnik, povedati vedo, da jih je imel 82, je v
avtobusu hotel sesti na sedež, na katerem je sedel že
Prvo polovico poti. Toda tam je sedela mlajša ženska,
tam okoli 30 let. Možak je dejal, da je na tem sedežu
sedel že semgrede, ona pa osorno nazaj, da pač sedeži
liso rezervirani.
Tako. Do tu je zadeva na ravni sporazumevanja in
odnosa starejši, mlajši, večje ali manjše kulturne stop-
nje. Možak je zagodrnjal kakšno o oliki, ženska pa
Plane in izbruha iz sebe golido nekakšne jugoslovan-
ske žalitvene mešanice;
"češ svinja stara, kaj ima sploh potovati in da so take
?vinje stare krive za vse to. da mladi zdaj trpimo, pa še
še. •
V avtobusu je ljudem pobralo sapo. Hkrati jim je v
hlače skočil še pogum, da bi do kraja pokvarjeni, bre-
*obzirni, hudobni ženščini zamašili usta.
Ta možak pri 82 letih, da je kriv, če takšnole bitje, ki
Usedaj nikoli ni čutilo nikakršnega pomanjkanja, ne
^ore več tako brezskrbno in zapravljivo živeti in majč-
keno otresti oholost in glavo v kateri je menda vsega,
kulture in morale malo.
Vsa sreča, da bo vsak. ki to doživi, tudi sam star in da
^se Posojilo vračila veseli!_JURE KRAŠOVEC^
ŠTIRJE NAGRAJENCI V DO
LJUBEČNA
Na svečani seji družbenopolitičnih organizacij in samou-
pravnih organov v DO Ljubečna, so prejšnji četrtek podelili
štirim članom kolektiva visoka državna odlikovanja.
Ivan Lancar je prejel red zaslug za narod s srebrno zvezdo,
medalje zaslug za narod pa Danilo Arčan, Igor Mlakar in
Irena Naglav.
Vsi nagrajenci so visoka državna odlikovanja prejeli za
prispevek pri socialistični izgradnji države.
MILAN BRECL
ZDRUŽITI RAZDROBLJENO
Izvršni svet in komite za družbeno planiranje in družbe-
noekonomski razvoj žalske občinske skupščine sta zadol-
žena za to. da se zavzameta za združevanje sorodnih proizvo-
dnih dejavnosti v občini. S tem bi dosegli večjo izkorišče-
nost tehnološkh zmogljivosti ter pravilno delitev posamez-
nih faz proizvodnje, večje pa bi bile tudi možnosti za enoten
nastop na jugoslovanskem tržišču in še zlasti na konvertibil-
nem. To velja tudi za razdrobljeno kovinsko predelovalno
industrijo.	JANEZ VEDENIK
tednikov intervju
ČEVLJAR,
IZSELJENEC,
GASILEC,
LJUBITELJ
DOMOVINE
To je VILI SPAT, ki je bil
rojen 17. aprila 1912 (letos 70
let!) v Postojni! Po rojstvu je
bil pri stari mami v Sevnici,
od koder je leta 1925 prišel v
Celje, kjer je še danes. Po pri-
hodu v Celje je odšel v takrat-
no meščansko šolo, po njej pa
se je šel učit k čevljarju Jože-
tu Plevčaku, kjer je ostal do
odhoda v vojsko leta 1933.
NT: Vili Spat, kako gle-
date na svojih 70 let?
VILI SPAT: »Ponosen sem,
da sem veliko let preživel in jih
doživljam v Titovi Jugosla-
viji.«
NT: Je bilo kdaj hudo?
VILI SPAT: »Ja, danes, ko
ljudje ne znajo ceniti vsega,
kar imajo, Preveč je »na pa-
met« kritikantov, premalo pa
pravih delavcev. Zal danes
starši otrokom raje dajo denar
in se jih »znebijo« - vendar to
ni prav.«
NT: Ste gasilec, kako je z
»naraščajem«?
VILI SPAT: »Naraščaja je še
vedno veliko na podeželju, žal
pa mnogo manj v mestih.«
NT: Torej se veselje za
gasilstvo, kateremu ste se
»zapisali« že leta 1936 v ta-
kratni »Emajlirani«, kjer
ste položili izpit za »gasil-
skega rojnika« ali sedaj
gasilskega podčastnika,
danes spreminja?
VILI SPAT: »Problem je sa-
mo v mestih, kjer se mladi raje
odločajo za druge stvari, kot za
nekaj pametnega.«
NT: Ko ste postali gasi-
lec vam je bilo lepo?
VILI SPAT: »V Emajlirki
sem dobil za nagrado modro
uniformo pa mi jo je nekdo ka-
sneje ,zgasnil'. Gasilec pa sem
vsaeno ostal do danes in bom
tudi do konca življenja.«
NT: Vili Spat je v svoji
gasilski karieri delal v
EMO, Gaberju Cinkarni in
ponovno pri gasilskem
društvu v Gaberju, kjer je
še danes predsednik. Za
svoje delo na področju ga-
silstva je praktično dobil
vsa priznanja in odlikova-
nja. Lani je dobil tudi naj-
višje slovensko priznanje
za področje gasilstva -
»Kip gasilca Matevža Ha-
ceta« - in to na plenumu
Gasilske zveze Slovenije,
ki je bil v Žalcu. Ima tudi
štiri državna odlikovanja,
vsa še iz časa tovariša Ti-
ta, najvišje pa je Red repu-
blike z bronastim vencem.
Vsa ta odlikovanja in priz-
nanja je dobil zato, ker je
bil šestnajst let predse-
dnik Gasilske zveze Celje
(zdaj je častni predsednik),
bil je podpredsednik Ga-
silske zveze Slovenije (da-
nes je predsednik nadzor-
nega odbora), bil pa je tudi
šest let član predsedstva
Gasilske zveze Jugosla-
vije.
VILI SPAT: »Kljub letom
sem še vedno član upravnega
odbora Občinske gasilske zve-
ze Celje. Vsak dan in ob vsa-
kem trenutku sem z gasilci.«
NT: Tri zanimive oblet-
nice praznuje v letošnjem
letu Vili Spat...
VILI SPAT: »Star sem 70 let,
poročil sem se z ženo Faniko
25. septembra 1932 (50 let ali
zlata poroka), redno delo pa
sem opustil pred desetimi leti,
kar pomeni, da sem toliko let
tudi »penzionist«. Torej je le-
tošnje leto zame izjemno po-
membno.«
NT: Bili ste tudi izselje-
ni v tistih težkih vojnih
VILI SPAT: »Po prihodu iz
služenja vojaškega roka sem se
zaposlil v EMO, kjer sem ostal
vse do leta 1941, ko so me zapr-
li. Bil sem v zaporih ,Pri kapu-
cinih' v Starem piskru in Mari-
borskih zaporih. Potem so nas
odpeljali v Užičko Požego.
Najprej so nas dali v tako ime-
novane ,topovske šupe', kamor
so nam nosili hrano. Kmetje so
bili z nami izredno dobri. Zju-
traj so nam prinesli mleko, kaj-
mak, sir, projo, opoldne kakš-
no čorbo, zvečer isto. Mi smo
jim to dobroto vračali z delom.
Potem so nas prestavili v Sečo
reko nad Kosjeričem, kjer smo
bili vse do leta 1944. Sodelovali
smo s partizani, opravljali raz-
na kurirska dela • • • Delali smo
pravzaprav vse, kar je bilo po-
trebno. Celo v Beograd smo
hodili po zdravila, ki smo jih
dobivali preko Rdečega križa.«
NT: Niste se ustavili v
Kosjeriču...
VILI SPAT: »Ne! Od tam
sem šel v Zemun v glavno sa-
nitetsko zbirališče, kjer sem
bil glavni intendant glavnega
sanitetnega skladišča takrat že
jugoslovanske vojske. Tam
sem ostal do konca junija 1945,
septembra istega leta pa sem
se vrnil v Celje.«
NT: Delati ste začeli kot
čevljar, potem ste bili v
EMO. Kje ste nadaljevali
po povratku v Celje?
VILI SPAT: »Najprej sem
bil upravnik takratne politične
šole za kadre, potem pa sem
postal stalni sodnik ,laik' sodi-
šča v Celju. Nadaljeval sem kot
tajnik občine Celje (takratni
mestni ljudski odbor!), ko je
bil predsednik Andrej Svetek.
Iz občine sem šel v Cinkarno,
kjer sem dočakal upokojitev.«
NT: Čeprav ste v pokoju
nimate veliko prostega ča-
sa. Kako ga preživljate?
VILI SPAT: »Aktiven sem v
družbeno-političnih organiza-
cijah krajevne skupnosti Ga-
berje. Sem tudi vodja delegaci-
je za invalidsko pokojninsko
zavarovanje ter predsednik
Gasilskega društva Gaberje.
Doma pa delam na vrtu in v
sadovnjaku ter se ukvarjam z
zajčjerejo. Včasih sem imel tu-
di po 60 do 70 zajcev. Prostega
časa je bolj malo in to je do-
bro.«
NT: Kaj Vilija Špata da-
nes moti?
VILI SPAT: »Moti me, da je
bilo potrebno ogromno dela,
truda in napora, da smo dose-
gli vse to, kar danes imamo, žal
pa vsi tega ne znajo ceniti, spo-
štovati in ohranjati. Včasih ni
nihče vprašal za plačilo, samo
delali smo in ustvarjali. Zato
smo tudi prišli tako daleč. Da-
nes pa je vse preveč potrošniš-
tva in to ni dobro. Mi imamo
odličen standard! Preveč sit-
narimo in premalo skrbimo, da
bi ohranili kar imamo. Pravza-
prav smo čudni: nosimo se ta-
ko, da ne bi nič delali in veliko
imeli, vsi pa vemo, da .brez de-
la ni jela' Mi smo praktično
zrasli iz nič!«
NT: Menite torej, da iz-
koriščamo pridobitve?
VILI SPAT: »Tako je! Sa-
moupravljanje je za zavestne
in pametne ljudi, zato bi za vse,
ki tega ne spoštujejo, bila po-
trebna včasih malce trdnejša
roka. Dobrot ne znamo ceniti,
s kakšnimi žrtvami so bile pri-
borjene.«
NT: In še mnenje o mla-
dini?
VILI SPAT: -Mladina ni sla-
ba. Mi smo krivi, če jo ne zna-
mo usmerjati, saj se mladi uči-
jo od starejših, ne pa obratno.«
NT: Danes ljudje nego-
dujejo...
VILI SPAT- »V vsaki družbi
pride do spodrsljajev, saj nik-
jer ne teče gladko. Preveč smo
se pokomodili in to ni dobro.
Delati je treba in malce več
skromnosti bi koristilo «
TONE VRABL
6. stran - NOVI TEDNIK
Št. 44 - 4. november 1982
PRETEČA NEVARNOST V LAŠKEM
MOST JE HUDO NAČET
Razprave in odločitve v združenem delu
»Po vseh izvršenih pregle-
dih lahko ugotovimo, da je
mostna konstrukcija v to-
likšni meri dotrajana, da
tudi z obsežnimi posegi na
mostni konstrukciji ne bi
dosegli povečanja sedanje
nosilnosti. Menimo celo, da
bi bilo gospodarno izvršiti
le najnujnejša sanacijska
dela, s katerimi bi omogoči-
li varen promet vozil do
skupne teže treh ali največ
pet ton, težji promet pa
preusmerili na nov mostni
objekt.«
Tako je ob pregledu cest-
nega mostu v Laškem leta
1979 zapisala komisija pri in-
stitutu za metalne konstruk-
cije iz Ljubljane potem, ko si
je objekt ogledala.
Ura zamujena ne vrne se
nobena, bi lahko dejali ob
dejstvu, da laški most že dol-
go ni varen za promet, kakr-
šen se po njem vsakodnevno
odvija, pa so si odgovorni za-
stirali oči in prelagali to inve-
sticijo iz leta v leto, vse do
letos, ko so pogoji za takšne
in podobne gradnje še naj-
manj ugodni.
Bolje pozno kot pa nikoli!
je danes že imperativ, saj
predstavlja most v Laškem
že kar grozečo nevarnost.
Ker pa stanje jutri ne bo nič
boljše, kot je danes, je treba s
sanacijskimi deli čimprej
pričeti. Za pričetek del pa je
potreben tudi posluh celotne
občine, še posebej področja,
ki ga pokriva samoupravna
komunalna interesna skup-
nost Laško, najbolj pa seve-
da tistih, ki imajo največji in
neposreden interes pri tej
naložbi. In ker predstavlja
most v Laškem pretok življe-
nja iz levega na desni breg in
obratno, je rešitev tega pro-
blema prav gotovo interes
slehernega občana, delavca
v združenem delu.
Cestni most v Laškem je
bil zgrajen že pred prvo sve-
tovno vojno in je sestavljen
iz jeklenih nosilnih profilov,
ki so med sabo povezani z
zakovicami v mostno kon-
strukcijo. Leta 1979 je bila
izvršena korozijska zaščita
mostu, po letošnjem ogledu
pa je ugotovljeno, da se ko-
rozija nadaljuje, da popušča-
jo diagonalne vezi in da se
nosilnost iz dneva v dan
zmanjšuje. In če za nameček
še povemo, da je sedanja do-
pustna obremenitev le 5 Mp
skupne teže pri hitrosti 20 ki-
lometrov na uro in da se po
mostu dnevno prevaža na
stotine težkih tovornjakov
do skupne teže 50 in več ton,
potem k opisu stanja res ni
kaj več dodajati.
Po dilemah, ali zgraditi
nov most na obstoječi loka-
ciji ali zgraditi drugje nove-
ga, starega pa usposobiti za
promet z lahkimi vozili, je
prevladala »stabilizacijska
odločitev« za gradnjo nove-
ga, nadomestnega mostu.
Gradnja je predvidena čez
leto dni, ko bo zbranih do-
volj sredstev za pričetek. Po-
tekala bo v dveh fazah: naj-
prej bo zgrajena polovica
mostu ob obstoječem objek-
tu, nato se bo stari most
podrl ter nadaljevala gradnja
druge polovice oziroma dru-
ge faze. Na ta način bo omo-
gočen mostni promet tudi v
času gradnje.
Za gradnjo novega mostu
v Laškem je pri samouprav-
ni komunalni interesni
skupnosti Laško ustanov-
ljen odbor, v združenem de-
lu pa je sedaj v razpravi
osnutek aneksa k samo-
upravnemu sporazumu o te-
meljih planov SKIS Laško
za tekoče srednjeročno ob-
dobje, ki, med drugim, pre-
dvideva združevanje sred-
stev za izgradnjo novega mo-
stu v Laškem. Temeljne or-
ganizacije in delovne skup-
nosti s področja pristojnosti
SKIS Laško naj bi plačevale
sredstva v obliki prispevka
iz dohodka v višini 2,50%.
Organizacije združenega de-
la na levem bregu Laškega,
ki imajo največji interes pri
tej investiciji, pa naj bi še do-
datno združevale sredstva
do skupne višine 16 milijo-
nov dinarjev. Osnova za izra-
čun prispevkov teh devetih
OZD je dohodek v lanskem
letu. Po tem izračunu bi naj
Pivovarna Laško še dodatno
prispevala 8,464.000 dinar-
jev. Kmetijska zadruga
2,272.000, itd.
Pričakovati je, da bodo de-
lavci v združenem delu grad-
njo podprli, saj bi se bilo
brez njihovega posluha in
solidarnosti težko pogovar-
jati o tako pomembni (in dra-
gi) investiciji. In ker je izde-
lan tudi že idejni projekt za
novogradnjo, je sedaj le še
upati, da bo dobri stari laški
most do prihodnje jeseni
zdržal težo, ki mu jo nalaga
vsakodnevni živahni utrup
življenja.
MARJELA AGREŽ
Popolnoma uničen gla vni nosilec mostu
Most, ki povezuje oba bregova Laškega
UBOJSKA REVIJA SAMO
DVA DNI
Tako sta se odločila na skupni seji Upravni odbor
DPD Svoboda in Organizacijski odbor za izvedbo X.
revije narodnih ansamblov v Libojah. Ta revija, ki je
jubilejna, bi morala po prvotnem programu trajati tri
dni, vendar so jo vsled stabilizacijskih ukrepov zmanj-
šali za en dan. To pa še ni vse: organizator se je tudi
odpovedal sodelovanju posameznikov (morda bodo
nastopili samo tisti iz najbližje okolice), humoristu in
pa tistim ansamblom, ki so iz oddaljenejših krajev.
Tako bo letošnja revija v petek, 19. novembra v
Žalcu (slavnostni koncert) in soboto, 20. novembra, z
dvema koncertoma v Libojah. Torej odpade nedeljski
del. Na slavnostnem koncertu v Žalcu, ki se bo začel
ob 18. uri, bodo nastopilo: oba jubilanta ansambel
Veseli hmeljarji (pripravljajo se tudi za odhod na tur-
nejo v ZDA!) iz Žalca in ansambel Francija Zemeta iz
Vojnika (obema bo to deseti nastop!), vokalni kvartet
Frankolovčani in folklorna skupina KD Anton Tanc iz
Laškega.
V soboto bo revija v Libojah z dvema koncertoma ob
15. in 18. uri. Kljub raznim težavam si organizator
prizadeva, da bosta oba koncerta dobro zastopana in
kvalitetna ter vredna poslušanja.
Organizator bo ob tej priložnosti izdal tudi spomin-
sko značko in brošuro, oboje pa ne bo namenjeno
samo nastopajočim, temveč tudi poslušalcem in go-
stom. In še zadnja novost: s prodajo vstopnic bo orga-
nizator začel že v prihodnih dneh in sicer v Žalcu v
Mladinski knjigi ter v Libojah v novi trgovini Kera-
mične (stalni glavni pokrovitelj!), ki je v neposredni
bližini.
^	TONE VRABL^
LAŠKO: NOVO
VODSTVO V KS
V krajevni skupnosti La-
ško so občani izvolili nove
organe, oziroma vodstvo.
Matevšr Kolar je bil izvoljen
za predsednika skupščine,
Jože Rajh pa za predsednika
sveta krajevne skupnosti La-
ško. Na prvi seji skupščine
novega mandata so delegati
posvetili največ pozornosti
komunalnim problemom,
oziroma bodoči organizira-
nosti na tem področju.
M.A.
ZBLIŽEVANJE
VOJNIČANOV S
KOROŠCI
Pred kratkim sta dramska
skupina in oktet Lokvanj, ki
delujeta v okviru Kulturne-
ga društva France Prešeren
Vojnik, gostovali v Pliberku
na avstrijskem Koroškem.
Obisk je bil vračilo za nji-
hove številne nastope v Voj-
niku. Skoraj polna dvorana,
prijateljski sprejem in
aplavz, so potrdili dobrodoš-
lico onkraj meje.
Ob komediji Trije angeli,
se je občinstvo prisrčno za-
bavalo, slovenska pesem ok-
teta pa je ponovno odgrnila
pritajena čustva. Tudi Vojni-
čani so odhajali domov bo-
gatejši z novimi znanstvi. Po
vsem pa je ostal v društvu
sklep, da je potrebno tudi v
prihodnje krepiti ta znanstva
in prijateljstva.
BP
PRIZMA
OPTIMIZMA
NAVDUŠILA
UPOKOJENCE
Upokojenci iz Doma upo-
kojencev smo se z veseljem v
Trnovljah udeležili javne ra-
dijske oddaje, ki je imela na-
slov PRIZMA OPTIMIZMA.
Bilo je več zabavnih točk,
vmes sta prepevala operni
pevec Ladko Korošec in
Stanka Kovačič. Zahvalili
smo se jima z burnim aplav-
zom. Naša upokojenka Katja
nam je recitirala humoristič-
no pesmico, ki jo je sama se-
stavila. Tudi naš upokojenec
Jože Bauer je stopil na oder
in nam pripovedoval iz svo-
jega burnega življenja. Tudi
mini telovadbo smo imeli.
Nastopali so tudi še drugi,
na primer Evgen Jurič, a za
naša stara ušesa pretiho.
Zapeli so tudi pevci druš-
tva upokojencev Celje in to
zelo lepo, zapeli pa so tudi
pevci našega Doma, katere
je spremljala na harmoniko
naša pridna Elica.
PAVLINA KLANCNIK
V BESEDI IN SLIKI
900 TON KISLEGA ZELJA
Merx Celje ima svojo kisarno zelja v Šempetru. Tu tu
prevzemajo sveže zelje od kooperantov. Prevzem je tek(
čeprav so količine zelo velike. Tukaj bodo letos spra\
900 ton zelja in ga skisali, z njim pa zalagajo velik d
Slovenije.
T.TAVČJ!
TO TI JE PASTIRSKI DOMEK!
Na posnetku je Smrekina hišica, ki je pastirski dot
gornjegrajske pašne skupnosti na Menini planini. V ter
jesenskem času že sameva, saj v njej ni več pastirja, ni
okrog nje črede sivk in nekaj konjev. Ta mir zmotijo let
in tam izletniki ali planinci, saj je planinski dom, ki je
neposredni bližini, odprt za konec tedna čez vse leto.
MITJA UMNI
ŽELJA PO SODEI n V AN. III
Mešani pevski zbor »Zelezar« iz Štor je mlad po stafl
saj deluje šele od začetka lanskega leta. Pri ustanavljam
zbora so imeli nekaj težav, ker so nekateri odpovedj
sodelovanje. Toda zdaj zbor redno vadi in tudi nastopa
zboru prepevajo delavke in delavci iz raznih tozdov 1A
zarne in pa tudi krajani Štor. Prepevajo predvsem doma'
narodne in umetne pesmi. S tem programom pa želi!
prihodnje leto izvesti tudi samostojen koncert in še *
nastopati. '
Z LESTVIJO NAD STREHAMI
Ob tednu požarne varnosti je gasilsko društvo v
organiziralo več prireditev (Razstavo fotografij v M^J
revolucije in v Likovnem salonu, razstavo gasilskih v'j
in opreme). Veliko veselje pa so gasilci pripravili
mladim, ko so z veliko gasilsko lestvijo popeljali otf*J
nad strehe našega mesta. Upajmo, da to ne bo ena nj'
vih zadnjih gasilskih akcij, tovrstnih seveda, dočim
vih« jim želimo čim manj.
j a. 44 - 4. november 1982
NOVI TEDNIK - stran 7
I PRI SKALETOVIH V BUKOVJU
ISKRA
TU V GRAPI
Toplota je odšla z mladimi
V blatu, na dnu življenja še zmeraj tli iskra. Iskra vsak
dan sproti kreše novo. Za nov dan, ki se bo rodil jutri.
Ampak dobesedno jutri, kajti pojutrišnjem bo morda že
vse drugače. Kako naj bi drugače opisali življenje pri
Skaletovih v Bukovju pri Gorici v Slivnici?
V razdrapani 300 let stari ti-
pični kozjanski koči živi druži-
na. Gospodar Martin si je nadel
na pleča deveti križ. Noge so ga
izdale, zemlja mu je izsrkala
moč. Osem otrok ima. Raztepli
so se po svetu. V bližini sta osta-
la dva. Hčerka Rozika ima 52
let. Ostala je ob očetu in njegovi
drugi ženi Emi, ker je sama ne-
sposobna za življenje. V ranih
otroških letih je še lahko tekala
po prostranih travnikih in ho-
stah. Potem je prišla bolezen
kot strela z jasnega. Otroška pa-
raliza jo je skrivenčila in jo nare-
dila sto in več kot sto odstotno
invalidko. Predaleč je že zdaj
vse to, da bi se mogla spomniti
gorja, ki ga je prestajala. Pred
pol stoletja je bila pač ta bolezen
še neozdravljiva. Najbrž se tudi
nihče od domačih ni mogel za-
vedati, kakšne posledice ji bo
pustila. Gospodinja in hkrati že-
na Ema ima 64 let. Naredi, kar je
v njeni moči. Saj ne tarna, ne
obupuje, čeprav je sama za vse.
Misli pač s svojo glavo. Nekako
ve, da je potrebno živeti, vztraja-
ti in spet misliti na jutri. Če bo
medtem padel sneg, bo pač pa-
del sneg. In bo zima. Nič zato,
koliko zim so že preživeli v tisti
čumnati, bodo pač še eno!
Tudi nič zato, če jutri zmanjka
zabele za žgance. Bodo pač jedli
puste, kakor jih često. če? Smo
se nič kolikokrat vprašali še tu-
di potem, ko smo si podali roke
v pozdrav in nasvidenje.
NA SVOJI ZEMLJI
Hiša je hišica. Okna so oken-
ca. Na njih celo cvetijo vodenke.
Ko da bi naznanjale, da bo tod
vendarle še vzcvetelo drugačno
življenje. Takšno, ki bi bilo vre-
dno človeka. Človek, ljudje bož-
ji, vendar ne more živeti v blatu,
pod podrto slamnato streho
brez dimnika, v capah, če hoče-
te, medtem ko stoji človeštvo na
pragu 21. stoletja in se peha za
uničujočim napredkom sodob-
nega časa! Ampak o tem pri
Skaletovih ne razmišljajo. Ne
vedo za svetovno energetsko
krizo in ne za kopico drugih
problemov, ki pesti človeštvo
naše zemeljske oble. Od kod naj
bi konec koncev tudi izvedeli,
kako naj bi konec koncev vse to
znali razumeti, ko je vendar pri
njih v ospredju, ne da bi se tega
sami zavedali, prvobitnost živ-
ljenjske eksistence. Iz tega blata
v zunanji svet, ki je tako blizu,
za njih kot da ni poti. Morda je
nikoli niti niso iskali, ker pač
niso vedeli, da sploh obstoja. V
tisti grapi v Bukovju je bilo ne-
koč lepo. Hvaležna kozjanska
zemlja je vračala vložen trud,
čeprav ni bila kdo ve kako da-
režljiva. Ko je začelo mlado živ-
ljenje odtekati, se je postavila
po robu. Stare in bolne roke so
jo začele puščati vnemar in iz
leta v leto ji je bilo manj mar,
kako preživeti dolgo zimo, kako
prehraniti troje ust, ki so ostali v
grapi. Nit usode te družine je
postajala vse bolj krhka. Bo zdr-
žala še nekaj let?
Gospodar Martin bolehen po-
ležuje v špampetu in trmasto
vztraja, da iz te svoje koče ne
pojde drugam. Predolga leta je
živel v njej, da bi jo zdaj, na
starost izdal in pustil samo.
Betežna in pohabljena Rozika
se v njej tudi čisto dobro počuti.
Na srečo ne ve in se ne zaveda,
da ji nad glavo razpada slamna-
ta streha, da se lesene bergle
krivijo in lortiijo pod njeno težo.
Včasih se brez njih požene po
dvorišču kar po vseh štirih in
celo ponosna je, da to zmore.
Govoriti ne zna. Iz njenega grla
prihajajo le kruleči glasovi, s ka-
terimi potoži, da jo bolijo noge.
Kot da bi jih obtoževala za vse
tisto, kar so ji vzele. A v očeh,
sinje modrih očeh, tli iskra živ-
ljenja. Tli volja do zmagovanja
nad seboj. Skaletova dva jo ima-
ta rada. Pravita, da nikoli nista
pomišljala, da bi jo dala kam
drugam. Navajeni so drug dru-
gega in preveč bi se pogrešali.
Le Emo tu in tam prešinejo pre-
bliski, kaj bo, če bolezen prikle-
ne na posteljo še njo, ali pa da se
zgodi še kaj hujšega. Kdo bo po-
tem vsaj za silo kaj postoril?
KDO JE PRAVZAPRAV V
BLATU?
Poleti so se pri Skaletih po-
mudili brigadirji brigade Rde-
čega križa, ki je delovala v okvi-
ru Zvezne akcije Kozjansko.
Oče in Ema sta dejala, da so bili
pridni, da so jim pobelili sobo.
Sobo, v kateri vsi trije spijo na
dveh posteljah, kuhajo, jedo, si
kaj malega povedo in potem
ugasnejo leščerbo. Seveda je ta
belež zdaj že spet popolnoma
črn, saj so Skaletov dimnik s
slamnate strehe prestavili na le-
seno barako, ki jim je bila dode-
ljena kot »nadomestna gradnja
po potresu«. Kot da bi se jih
držala zla usoda! Če si barakar,
barakar ostaneš, pa lahko pride
še kaj hujšega nadnje. V tisti
baraki ob hiši pa je prostora na-
tanko za eno posteljo, mizo s
klopjo, omaro in štedilnik. Nih-
če se v njej ne bi prijetno poču-
til, pa četudi bi moral tam preži-
veti eno samo noč. No, pa vsaj
dimnik ima to domovališče
Skaletovih, ki mu ga je postavi-
la družba! Torej ima tudi odsto-
tek manj možnosti, da se neke-
ga belega dne ali trde noči ne
vžge.
V	trikotu med barako, »pra-
vim domom« in nekdanjo ko-
vačnico, ki je danes nekakšna
shramba ali klet, se proti hosti
nagiba hlevček. Tudi njega je že
zdavnaj obgrizel zob časa. V
njem prehlajeno mukata dve
kravici in za pujsa je še prostor.
Veter se zajeda v špranje in v
tihih zimskih večerih, ko edino
pot do domačije žamete sneg in
tuli v nebo kot volk prek prerije.
Sredi dvorišča se podira lese-
na mizica s klopjo, kjer bi bila
ob zadnjih toplih jesenskih žar-
kih prijetno posedeti. Malo dlje
od nje je lesena uta za stranišče.
Iz bližnjega obronka se steka v
zajetje voda. Za kuho, za napaja-
nje živine, za pitje, če je klet že
prazna. Pa tudi za pranje tiste-
ga, kar je pač pri hiši. Tega pa je
bolj malo.
V	občini, na socialni službi, v
krajevni skupnosti in v bližnji
soseščini, pripoveduje Ema v
imenu vseh treh, jim tu in tam
priskočijo na pomoč. Nekaj sta-
rih sto tisočakov dobijo na me-
sec v obliki pomoči ali podpore,
po obleko, pravi, se tudi sama
kdaj pa kdaj oglasi na Rdeči
križ v Šentjur. Tudi zdravnik je
že bil v hiši, se pohvali. Ata je bil
celo v bolnici. Večkrat poudari,
da vnuk Bojan, čeprav še rosno
mlad, postori to in ono. »Pusti-
te, stara mama, saj vi ne more-
te!«, ji pravi.
Pa so vsi ti, ki bi morali kaj
storiti in pokreniti, dejansko res
kaj postorili? Morda so res kdaj
ppskušali. Tudi otroci, ki bi v
prvi vrsti morali misliti na gnez-
do, ki je bilo nekoč toplo. In če
že ni bilo življenje v tisti grapi
prijetno, bi se morali kljub vse-
mu včasih, vsaj včasih, zazreti
vase. Če jim gre danes bolje, ne
bi smeli pozabiti na dom, ki je
pač tak, kakršen jim je bil uso-
jen. Nagonsko se vračajo lastov-
ke v svoja gnezda. Če so, kdo ve
zakaj porušena, zgradijo nova.
Kaj pa mi, ljudje? Gradimo in
se pehamo za novim. Za bolj-
šim. Pri Skaletovih pa ne vedo,
kaj je to: bolje in boljše. Otopeli
so, čeprav še malo toliko ne tar-
najo tako kot mi, ki živimo v
zunanjem svetu. Roziko bi
najbrž najbolj razveselila židana
ruta, Emo kilogram sladkorja,
Martina zavojček cigaret. Kravi
v hlevčku topla staja, mačke v
hiši svoj kot, ki ga je ob našem
obisku nemirna iskala tudi ku-
zla. ko je porajala življenja.
Če boste kdaj potrkali na trhla
vrata, nad katerimi visi številka
Bukovje pri Slivnici 28, vas bo-
do trije Skaletovi toplo sprejeli
in vam v znak gostoljubja ponu-
dili tisto, kar pač imajo. Najbrž
se bo mnogteri izmed nas po-
tem vprašal: kaj pa smo naredili
mi? Ali pa: kaj bomo naredili?
Ne samo Skaletovi in še mnogi
drugi na Kozjanskem ali pa
okrog nas, tudi mi, s svojo po-
trošniško miselnostjo smo v
blatu!
Tekst in foto:
MATEJA PODJED
Oče ni mogel iz hiše. Noge ga izdajajo. Rozika je svoje
bergle prislonila k zidu in zlezla na stol. Ob njej se je
postavila Ema.
Slamnata streha, po slemenu ožgana od dima ječi pod lastno težo. Kaj bo, ko bo
nanjo legel še sneg?
Lesena baraka naj bi nadomestila dom. Martin pa o tem noče niti slišati. Ostal bo v
stari koči.
8. stran - NOVI TEDNIK
Št. 44 - 4. november 1982
TDF NE BI BILO, ČE GA
CELJE NE BI VZELO ZA
SVOJEGA
Celje je desetič zaživelo z domačim filmom. V minu-
lih devetih letih je postavilo dovolj močno in trdno
osnovo, da lahko danes o Tednu domačega filma govo-
rimo kot o celjski manifestaciji, ki pomembno in kako-
vostno odzvanja v Sloveniji in Jugoslaviji.
CELJE - MESTO TEDNA DOMAČEGA FILMA,
beremo v eni od številnih slovesno okrašenih izložb v
mestu. In spet v drugi: TEDEN DOMAČEGA FILMA
- ORGANIZATORJI: DELOVNI LJUDJE CELJA.
To sta gesli, ki povesta o TDF in njegovi povezavi s
Celjem domala vse. Tedna domačega filma ne bi bilo,
če ga celotno Celje ne bi vzelo za svojo kulturno mani-
festacijo. Tedna domačega filma ne bi bilo, če ga tudi
finančno ne bi omogočili delovni ljudje Celja. Tedna
domačega filma, slednjič, ne bi bilo, če ne bi vi, ki
vsako leto polnite celjske kinodvorane, prihajali spoz-
jiavati naš, domač film, o njem govoriti in razpravljati,
mu izrekati kritiko in priznanje.
Zato Teden domačega filma bo, dokler bo domači
film, dokler nas bo ta kot del naše kulturne samobitno-
sti zanimal, dokler mu bomo še naprej z željo po na-
predku in uspehu doma in na tujem ponujali roko
razumevanja, dobrih želja in iskrene ljubezni. Zato
hvala vsem, ki prihajate na Teden domačega filma, na
kinopredstave, pogovore o filmih, delovna srečanja,
razstave, na vsa m^pta torej, kjer se Teden domačega
filma odvija, Hvala vsem, ki imate Teden domačega
filma za svojo manifestacijo in ki ga s svojim denarjem
omogočate. Ob tem posebej hvala vsem delovnim lju-
dem iz tridesetih delovnih organizacij, ki Teden doma-
čega filma tudi letos sofinancirajo.
Srečno pot, deseti Teden domačega filma!
Besede predsednika organizacijskega
odbora TDF Branka Stamejčiča na otvo-
ritvi 10. TDF v Celju
DA BI BIL DOBER OBISK
Organizatorji TDF so tudi letos po-
skrbeli, da je prišla še pravi čas do
organizatorjev kulturnega življenja v
celjskih delovnih organizacijah in do
pedagogov, ki se v osnovnih in sred-
njih šolah ukvarjajo s filmsko ali
umetnostno vzgojo, ustrezna informa-
cija o letošnjih filmskih sporedih Te-
dna domačega filma.
Na pogovoru, ki je bil prejšnji teden
v dvorani malega kina Union, so orga-
nizatorji razdelili gradivo z inforrpaci-
iami o sporedu, še posebej ka
vseh filmov, ki bodo prikazani,
tako so odgovorili tudi na vsa vp
nja, ki so še posebej zadevala pri)
čila za izbor filmov, ki bi jih bile
dno videti. Tako so za mladinski
red ob letošnjem slovenskem i
Učna leta izumitelja Polža še po;
toplo priporočili celoten izbor ml;
skih filmov v kinu Dom in še ;
ogled filma Gremo naprej. Sred
šolam pa so posebej priporočili f
ki bodo dobra osnova za kasnejši
govore (Razseljena oseba, Živeti
vsi ostali, Kaj ti je deklica).
V razgovoru z organizatorji ku
nega življenja v delovnih organi
jah so posebej opozorili na spre
sporede TDF in še zlasti na izbor
mov iz Bosne in Hercegovine in
red doslej nagrajenih slovenski!
mov, ki poteka v čast 10. letnice T]
kinu Metropol. Poudarili so po
pravočasne informacije, še poseb
delavce iz drugih republik.
Zanimanje je bilo na ravni, sa
organizatorji TDF razdelili inform
no gradivo, s katerim zdaj razpola
organizatorji kulturnega življenj
šole.
Veliko zanimanja je bilo tudi za i
nosti organizacije pogovorov s film
mi delavci tudi izven določenega
grama (torej po prvih premierah
mov) in za možnosti priprave ku)
nih dni na srednjih usmerjenih šo
RAZSTAVE TDF
V počastitev letošnjega 10. Tedna domačega filma so celj-
ski kulturni delavci skupaj z organizacijskim odborom
TDF-a pripravili tudi tri razstave. Namen teh spremljajočih
prireditev je, da Celjani spoznajo svet našega domačega
filma tudi v širšem razponu in ne le preko filmskih platen.
Tako je bila v torek, 2. novembra, otvoritev razstave:
10 LET TEDNA DOMAČEGA FILMA
Deset let je dolga doba, in v teh desetih letih se je nabralo
toliko zanimivosti, da je prav in pošteno, če jih sedaj ob
jubileju zberemo in nekatere izmed njih znova prikličemo v
spomin. Razstava prikazuje celotno delo teh desetih let, še
posebej pa so poudarjene nekatere premierne predstave,
nekaj naših najboljših filmskih igralcev in seveda vse spre-
mne prireditve. Tako je velik poudarek na razgovorih slo-
venskih filmskih delavcev in filmskih ekip s celjskimi
osnovnošolci in srednješolci ter seveda delovnimi ljudmi in
občani občine in celotne regije. Zbrani so tudi ostali foto-
grafski in pisni dokumenti o preteklih srečanjih in posveto-
vanjih filmskih in drugih kulturnih delavcev ter o razstavah
in drugih sporedih prejšnjeletnih Tednov domačega filma.
Razstava je odprta v Muzeju revolucije in je za vse ljubitelje
filma dobra priložnost, da si osvežijo spomin na delo in
življenje Tedna domačega filma, s tem pa tudi vsega Celja.
RAZSTAVA LIKOVNIH VTISOV
ŠOLARJEV
Vsi delovni ljudje in občani živijo s to vsakoletno osrednjo
slovensko filmsko manifestacijo in tako tudi celjski osnov-
nošolci in srednješolci spremljajo filmski spored. Letos so si
mladi likovni ustvarjalci ogledali dva filma in sicer osnovno-
šolci film Boj na požiralniku, srednješolci pa Razseljeno
osebo. Na ti dve filmski temi so tudi ustvarjali likovna dela,
ki so sedaj na ogled v Domu JLA.
RAZSTAVA REVIJE EKRAN
Ob jubileju Tedna domačega filma pa bo v Celju odprta še
ena razstava, ki je povezana z drugim jubilejem. Slovenska
filmska revija Ekran namreč praznuje letos 20-letnico svo-
jega obstoja in ob tej priložnosti je pripravila razstavo, na
kateri pregledno, z bogato zbranimi publikacijami opozarja
na prehojeno pot. Razstava je na ogled v prostorih knjižnice
Edvarda Kardelja v Celju.
IVAN FIDLER
ODMEV NA TDF
Naša neumorna terapevtka Elica, ki skrbi za kulturo
v našem Domu upokojencev v Celju, nas je pred dnevi
razveselila z novico, da nas Kinopodjetje vabi na ogled
filma Cvetje v jeseni. Vsi, ki smo mogli hoditi brez
palice, s pailico in celo nek invalid na vozičku smo si šli
ogledat to filmsko predstavo, čeprav smo si ta film
nekateri že prej ogledali. Vsi smo bili mnenja, da je
film zelo lep in primeren za ogled. Jokali smo ob
žalostnih prizorih pokojnih igralcev Jožeta Zupana in
Elvire Kraljeve in se smejali smešnim prizorom. Take
predstave bi radi še gledali. V imenu vseh upokojen-
cev iz Doma upokojencev v Celju se prisrčno zahvalju-
jem za brezplačni ogled tega lepega filma.
PAVLINA KLANCNIK
OBRAZI TEDNA DOMAČEGA FILMA
S0ETEN DJESNIČ
Med tistimi ljudmi, ki so si v desetih
letih rasti Tedna domačega filma pri-
zadevali, da bi bila manifestacija iz leta
v leto boljša in da bi segla do ljudi -
porabnikov filmske kulture, je tudi
Sreten Djesnič, načelnik doma Jugo-
slovanske ljudske armade v Celju. Ta
vojaški starešina je Tednu domačega
filma pomagal iz dveh plati: najprej je
bil vez med organizatorji prireditve in
pripadniki JLA in je v tej organizacij-
ski funkciji utiral filmom pota do šte-
vilnih privržencev filmske umetnosti
med pripadniki JLA. Po drugi strani
pa je pomagal tako, da je Dom Jugo-
slovanske ljudske armade že od 4.
TDF naprej gostil v svojih prostorih to
filmsko manifestacijo. Sicer pa Sreten
Djesnič o tem svojem sodelovanju pri
organizaciji Tedna domačega filma
pravi takole:
»2e pri četrtem Tednu domačega fil-
ma se je pričelo tesno sodelovanje te
manifestacije z Domom JLA v Celju,
ob petem TDF pa je Dom postal nje-
gov gostitelj. V Domu JLA so namreč
odtlej prostori organizacijskega odbo-
ra, press centra, v Domu JLA je sleher-
no leto po ena razstava Tedna domače-
ga filma, tu se odvijajo pogovori z gle-
dalci. Tako kot se je bogatilo sodelova-
nje med Tednom domačega filma in
Domom JLA, pa se je poglabljalo tudi.
sodelovanje celotne garnizije z občani
Celja, predstavniki družbenopolitič-
nih organizacij in združenim delom.
Poudariti moram, da smo pripadniki
Jugoslovanske ljudske armade iz gar-
nizije Celje veseli, ker pomagamo soo-
blikovati takšno manifestacijo in pri-
zadevali si bomo, da bomo svoj del
nalog natančno in odgovorno izpolnje-
vali tudi ob prihodnjih Tednih.«
MAJDA UMNIK
Vsekakor gredo Majdi Umnikovi ve-
like zasluge za to, da je postalo vsako-
letno srečanje mladih filmskih ustvar-
jalcev iz vse Slovenije vsebinska sesta-
vina Tedna domačega filma. Zgodilo
se je namreč, da je bilo dvanajsto sre-
čanje nekako v krizi, da ni imelo dogo-
vorjenega organizatorja - prej se je na-
mreč pod okriljem Zveze kulturnih or-
ganizacij Slovenije selilo iz kraja v kraj
- in da je bilo vprašljivo, če ga bo sploh
mogoče izpeljati. Zamisel, da bi steklo
v okviru Tedna domačega filma je bila
sprejeta in odtlej se mladi filmski
ustvarjalci iz vse Slovenije vsako leto
srečujejo in izmenjujejo izkušnje v Ce-
lju.
»Ker sem sodelovala že pri izvedbi 2.
Tedna domačega filma, hkrati pa sem
bila dolga leta mentorica filmskega
krožka na prvi osnovni šoli v Celju,
sem se povsem razumljivo zavzela za
to, da bi povezali srečanje mladih film-
skih ustvarjalcev s Tednom domačega
filma,« pripoveduje Majda Umnikova.
»Danes, po sedmih letih sožitja obeh
manifestacij lahko rečem, da je Teden
domačega filma še kako pripomogel k
hitrejšem razvijanju filmske ustvarjal-
nosti med mladimi, kar je nenazadnje
opaziti tudi ob tem, ko se nekdanji
člani filmskih krožkov že pojavljajo
kot samostojni filmski avtorji. Brez
dv(oma pa je plod Tedna tudi rast števi-
la filmskih krožkov, posebej v sred-
njih šolah.«
Majda Umnikova pa opozarja tudi
na probleme, s katerimi se mladi film-
ski ustvarjalci nenehno srečujejo. Ta
dejavnost nima podlage, kajti na
AGRFTV ni katedre, ki bi se načrtno
ukvarjala s te vrste filmsko ustvarjal-
nostjo. Ob tem pa je dejavnost naj-
mlajših filmskih avtorjev vezana tudi
na stroške, šole pa nimajo denarja za
nakup nujnega materiala. Zato bo le-
tošnje srečanje v času TDF znova pri-
ložnost, da se o teh problemih odkrito
spregovori in najde tudi pota za njiho-
vo razreševanje.
BRANKO GODNIK
Četudi nikdar ni bil član najožjega
štaba ljudi, na čigar plečih slom izved-
ba Tedna domačega filma, si te film-
ske manifestacije v Celju ni mogoče
zamišljati brez Branka Godnika. Kot
kinooperater Kinopodjetja Celje je na-
mreč sodeloval že pri izvedbi prvega
Tedna domačega filma, zvest pa mu je
ostal vse do danes.
»V prvih letih Teden domačega fil-
ma od nas kinooperaterjev ni terjal
večjih naporov,« pripoveduje Branko
Godnik. »Teden je tekel samo v kinu
Union in če odmislim večjo odgovor-
nost do filmskih projekcij, ki je ob
takih manifestacijah normalna, drugih
naporov ni bilo. Vse drugače pa je da-
nes, ko poteka program v štirih celj-
skih kinodvoranah, ko je treba opravi-
ti vrsto šolskih in drugih filmskih pro-
jekcij. Naj povem, da bo letos med
TDF nad sto filmskih predstav, da bo-
do nekatere tekle hkrati, da bodo film-
ske predstave tudi na prostem. Res
sicer, da smo vsi kinooperaterji vklj
čeni v izvedbo predstav, a kljub tem
je za vsakega od nas to velik napor.«
Branko bo imel - tako kot vsa lel
poprej - na ramah filmske projekcije
kinu Union, torej premierne filme, rt
malokrat pa bo s prenosnimi aparati
rami odhitel tudi med šolarje, kjer jii
bo vrtel filme.
»A tako je to delo,« pravi Brani
Godnik, »in takega moram vzeti. Srei
je le ta, da imam rad TDF, zato mi tui
delo v času, ko teče, ni težko. Poseb
pa sem vesel, ker iz leta v leto vidin
kako Teden prispeva k popularizaci
domačega filma. Med TDF so dvoran
polne, pa naj bo film dober ali sla!
Zato je to res filmski praznik za Celi«
ne in druge prebivalce tega območja-
to je največ, kar je Teden domače?
filma s svojim razvejanim programoi
mogel narediti.«
MARLEN PREMŠAK-
SEVER
V okviru Tedna domačega filma >
organizatorji vsa minula leta povse'
enakovredno filmskemu delu pripra'
Ijali tudi vrsto spremnih priredil
med njimi raznovrstne likovne razstf
ve, deloma prenešene iz Pule, žveči-
pa po lastnem izboru. Po predstav'
tvah slovenskega in jugoslovanske?
filmskega plakatnega oblikovanja, f
svojo pozornost namenili predvsem'
kovni tvornosti otrok in dijakov in P1;
pravljali razstave likovnih vtisov, ^
so jih otroci likovno upodobili po
du slovenskih celovečernih film"1
Marlen Premšak-Severjeva je bila l
sta, ki je od leta 1975 nadalje skrbela^
pripravo in nemoteno izvedbo teh1',
drugih razstav, ki Tednu gotovo daje'
pomembno obeležje.
»Teden domačega filma v Celjujj
ena tistih redkih prireditev, ki niso &
me sebi namen, prireditev z jasn1.
ciljem in namenom, prireditev, ki JeI1'
zanimata zunanji blišč in lažna P
membnost, temveč s svojo celok'.<
zasnovo dejansko spreminja odnosf
kulture in kulturnega ustvarjanja. ™
svoj delež k temu je tisto, kar mene1^
tudi vse ostale vodi, da vsa ta leta ^
delujemo in nam ni žal ne truda j
časa. Skupaj, ljubiteljsko, zato pa^
manj odgovorno, skušamo tisto, fj,
smo si zastavili, napraviti čim bol)'
pravi Marlen Premšak.
j a. 44 - 4. november 1982
NOVI TEDNIK - stran 9
5	>
J APLAVZ ZA
*»SESTRI«
h
, V Mariboru se je pred dne-
■jj vi končalo 17. Borštnikovo
^ srečanje, v okviru katerega se
je v desetih dneh zvrstilo 122
predstav. Ogledalo si jih je
„ več kot 37.000 gledalcev. V
i| tekmovalnem delu so se
e predstavila slovenska poklic-
1	na gledališča s svojimi naj-
boljšimi odrskimi uprizori-
[j, tvami. Vrstile pa so se tudi
2	spremne prireditve.
f! Slovensko ljudsko gledali-
e jče Celje se je mariborskemu
s občinstvu predstavilo z uspe-
j lo predstavo lanske sezone -
[] Sestri.
^ Strokovna žirija srečanja je
podelila vrsto nagrad in priz-
nanj. Najvišje odličje »Boršt-
: nikov prstan« je za življenj-
a sko delo prejel slovenski
dramski igralec Bert Sotlar,
član Drame iz Ljubljane ob
35-letnici	gledališkega
ustvarjanja.
Borštnikovo diplomo pa
sta med drugimi prejeli tudi
Milada Kalezič in Anica Ku-
mer iz SLG Celje za vlogi Lee
in Isabelle v Sestrah, Wendy
Kesselmanove.
Borštnikov kipec Otona
Župančiča za najbolj dognani
odrski jezik ansambla v celo-
ti je bil dodeljen prav celjske-
mu ansamblu.	MP
OBNOVA KULTURNEGA SPOMENIKA
NOVA PODOBA OLIIVUA
Izredno zanimanje krajanov in njihova pomoč
Olimeljski grad je pozidal
sredi 16. stoletja Hans Tat-
tenbach v značilnem slogu
svojega časa. Stavba je imela
štiri krila, okrepljena na vo-
galih z okroglimi stolpi, ki so
okepali arkadirano pravo-
kotno notranje dvorišče.
Stavba je bila v tej obliki
kombinacija trdnjave in
dvorca, imela je udobne sta-
novanjske prostore kot tudi
poudarjene obrambne sesta-
vine.
Grad je pozneje prešel v
posest pavlinskega reda, ki
ga je preuredil v samostan,
obenem pa k njemu leta 1675
prizidal mogočno Marijino
cerkev.
Po jožefinskih reformah je
grad spet prišel v civilne ro-
ke. Takrat so delno porušili
del graščine, najhujšo škodo
pa je utrpel po potresu leta
1974.
Spomeniška služba si že
nekaj let prizadeva, da bi to
pomembno arhitekturo ob-
varovala pred uničenjem in
jo tudi prezentirala. Ze pred
časom so v enem izmed stol-
pov obnovili znamenito LE-
KARNO, ki velja za eno naj-
starejših v srednji Evropi in
je v sedanji obliki iz srede 18.
stoletja. Takrat jo je tudi po-
slikal znani slovenski slikar
Anton Lerchinger, ki je po-
slikal tudi cerkev.
Seveda pa stara apoteka ni
edini sestavni spomeniški
kompleks, ki je vreden ohra-
nitve. Gre za celoto, ki se od-
likuje z vrsto arhitekturnih,
slikarskih in kiparskih kvali-
tet. Zaradi poškodb, ki so na-
stale ob potresu, pa so se
zdaj obnovitvena dela, ki jih
finansirata republiška in
obinska kulturna skupnost -
in kolikor gre za cerkveno
stavbo tudi župnijski ured v
Podčetrtku - osredotočila
zlasti na obnovi arhitekture.
Doslej so bila na celotnem
kompleksu opravljena naj-
nujnejša sanacijska dela, ta-
ko, da grad ni več ogrožen.
Posebej velja omeniti dela
v stolpu, v katerem je zna-
menita lekarna. Gradbena
dela so tu že končana, spo-
meniška služba pa si priza-
deve, da bi še letos na stolpu
obnovila staro poslikavo. Ta
je bila doslej zakrita z novej-
šimi ometi in ni bila vidna.
Spomeniški delavci so s son-
diranjem ugotovili obseg in
poslikavo, tako da bo rekon-
strukcija nekdanje možna.
Enako je bila do zdaj rekon-
struirana poslikava na zu-
nanjščini cerkve. Pri tem se
je pokazalo, da zunanjščina
prvotno ni bila pusta in siva,
kot smo je bili vajeni gledati
doslej, ampak živo barvita in
zato šele zdaj po dolgih letih
prihaja do prave estetske ve-
ljave.
Vsa ta dela na starem
Olimju pa ne bi bila mogoča,
če ne bi s polnim razumeva-
njem priskočili na pomoč
krajani, ki so ponosni na svoj
kulturni spomenik.
ZDENKA STOPAR
Olimje med obnovo. V desnem stolpu je znamenita le-
karna.
fEČER VRHUNSKE GLASBE
I V sredo, 26. oktobra je na-
jstopil v Narodnem domu
komorni orkester Boljšoj
teatra iz Moskve. Dirigent je
bil Jurij Simonov. Koncert
je bil izven abonmaja.
Že lani smo zabeležili go-
stovanje tega odličnega an-
sambla kot eno najlepših do-
živetij koncertne sezone. Bo-
disi zato, bodisi zaradi dobre
reklame Koncertne poslo-
valnice ali kakorkoli, Celjani
io zaslutili izjemen glasbeni
logodek ter so napolnili
Ivorano kot že dolga leta ne
tako. Smrtna tišina med
izvajanjem in gromki aplavzi
po vsaki skladbi so dokazo-
vali upravičeno navdušenje
poslušalcev.
Odveč je pisati o kvalite-
tah tega Komornega orke-
stra, ki mu zlepa ni para na
svetu (v primerjavi z Bacho-
vim orkestrom iz Londona,
Zagrebškimi solisti ali Vir-
tuozi di Roma). Jurij Simo-
nov dirigira vse na pamet,
kar samo po sebi ni edin-
stven primer, toda da daje
vstop vsakemu instrumentu,
nakazuje vsako najmanjšo
frazo z malimi, izredno pre-
ciznimi gibi, ki se le ob dra-
matičnih vzponih razširijo v
širše geste, s katerimi izvabi
iz orkestra silne akorde, kaže
na mojstra dirigenta. Njegov
nastop je skromen, svoje
glasbenike obvlada do po-
tankosti, zato so najsubtil-
nejša mesta do kraja izbruše-
na, dinamika je živa in pov-
sem pritegne poslušalca.
Skratka, dirigent, kot si bolj-
šega ne moremo zamisliti.
Orkester verno sledi svoje-
mu vodji, vsi so vstopi pre-
cizni, izvajanje je intenzivno
^r dosega maksimalno, me-
stoma orgelske razpone, pri
tem pa ostane vedno v mejah
stilne korektnosti. Spored je
bil pester in naravnan ko-
mornemu muziciranju. Naj-
prej Corelli: dva Concerta
Srossa. 2e prvi vstop je dal
slutiti, da bo večer izpolnjen
2 izjemno lepo glasbo. Drugi,
lrHenovan tudi Božični kon-
cert v g molu, je eden Corel-
"ievih najslavnejših. Zače-
nja s celotnim orkestrom
'tutti). Po nekaj taktih silovi-
tega Vivace pride globoko
j^čuten Grave. Sledi živa-
hen Allegro, v katerem soli-
dni instrumenti izstopajo
Samostojno. Lep Adagio se
^ trenutek umakne živemu
^llegru, vendar se zopet
j)°vzpne in obnovi ozračje
jjuhovne vznesenosti, ki je
Uo doseženo že prej. Dva
favka, ki spominjata na sta-
Plese, priv-deta skladbo h
£°nčnemu delu, Pastoralu,
1 ga pogosto razlagajo kot
glasbeno upodobitev Kristu-
sovega rojstva. Izvrstni mu-
ziki: prvi violinist Sergej
Grišenko, drugi violinist
Georgij Panjuškin in violon-
čelist Dmitrij Miler so pred-
stavili svoje odlične muzi-
kalne zmogljivosti, plemenit
ton in veliko enotnost v in-
terpretaciji.
Hummlov koncert za tro-
bento in komorni orkester je
interpretiral Timofej Dokši-
cer, izvrstne muzik in odli-
čen mojster svojega instru-
menta. Zanesljiva tehnika,
izenačeni registri od najniž-
jih do najvišjih tonov in igre
so odlikovali njegovo izvaja-
nje. Sicer pa je Hummlov
koncert lahkotno delo du-
najskega skladatelja, zabe-
ljeno z briljatnimi pasažami
orkestra in solista, obarvano
z dunajskim šarmom. Drugi
del koncerta je bil namenjen
ruski glasbi: Borodinu in
Cajkovskemu. Ce so pokaza-
li gostje iz Moskve v prvem
delu koncerta vse kvalitete
vrhunskega muziciranja, pa
so se predstavili pri ruskih
skladateljih kot pravi otroci
svoje domovine. Težko bi bi-
lo reči, ali je bil Borodinov
Nokturno bolj doživet ali
Čajkovskijeva Elegija iz Se-
renade, polna ruske melan-
holije, globoko občutena v
svoji melodiki, ki se vzpenja
v mogočne valove akordov,
pa se umirja do najfinejših,
pritajenih pianissimov. Fina-
le s preprosto rusko pesmijo
zaključuje to ljubko skladbo,
še pred koncem se prelije v
razigran ruski ples - gopak.
In še en bonbonček je po-
klonil dirigent poslušalcem
po nenehnem ploskanju -
čudoviti Finale iz Mozarto-
veha Divertimenta.
Večer vrhunske glasbe,
kot bi si ga še želeli!
EGON KUNEJ
SMUČARSKI
SEJEM
Zavod ŠRC Golovec tudi
letos pripravlja sejem rablje-
ne smučarske opreme, ki bo
odprt od 9. do 14. tega mese-
ca, in sicer ob delavnikih od
15,30 do 19. ure ter v soboto
in nedeljo od 10. do 19. ure. .
Na sejmu bodo lahko obi-
skovalci oddali smučarsko
opremo, ki je ne rabijo več,
seveda pa bodo lahko kupili
tisto, kar rabijo.
Ob koncu sejma, to je v
soboto, 13. novembra pa bo v
dvorani Golovec tudi prire-
ditev Pomagajmo. Izkupiček
s te prireditve je namenjen
naši smučarski reprezentan-
ci, ki se bo tudi kompletna
udeležila te prireditve.
FRAJŠTAJN
(Freistein),
graščina
V ravnini, nedaleč od strnjenega
naselja, Spodnja Polskava 155. Obči-
na Slovenska Bistrica.
Posest je bila v 16. stol. v rokah
Regallov iz Rač in Polskave, ki so
verjetno prvi tu pozidali dvor in pre-
nesli sem središče svojega deleža
gromperške dediščine. Dvor ali gra-
ščina se menda prvič omenja že
1570, a je vsekakor stala pred 1603,
ko je gospa Ana Regall, roj. Haller
prodala gospoščino Frajštajn Juriju
Stubenberškemu. Njemu je sledil
Erazem Dietrichsteinski. 1635 so
graščino napadli in zavzeli uporni
kmetje. 1671, ko se je družinska po-
sest delila, je dobil Frajštajn s priti-
klinami grof Žiga Hellfried pl. Die-
trichstein in ga že 1679 prodal samo-
stanu v Studenicah. V posesti stude-
niških dominikank je graščina osta-
la do 1782, ko je bil samostan opu-
ščen in je njegova posest prešla v
last verskega sklada. Poznejši lastni-
ki: 1828 grof Klemens Brandis, 1904
grof Batthyany, ki si je pridobil tudi
Vartenhajm in Gromperk. Med obe-
ma vojnama je bil Frajštanj v posesti
Miroslava Auscha, danes ga posedu-
je Kmetijski kombinat iz Ptuja in ga
uporablja za stanovanja.
Sedanja stavba je dvakrat sedem-
osno, nepodkleteno, dveinpolnad-
stropno poslopje, pozidano na tlori-
sni ploskvi v obliki črke T. Utrdbe-
nih sestavin s stolpi, obzidjem in go-
spodarskimi objekti, ki jih kaže
Vischerjev bakrorez, ni več. Os
prednje fasade je poudarjena z mo-
gočnim, rusticiranim renesančnim
portalom, nad katerim je v vsakem
nadstropju po ena, plemenito obli-
kovana trifora, predeljena z okrogli-
ma, na sredi odebeljenima, kanelira-
nima stebričema. V podstrešni etaži
je v osi stavbe preprosta bifora. Vrh
stene pod kapom je konzolni venčni
zidec, ki obteka celotno stavbo. Vsi
okenski okviri na fasadah so origi-
nalni, opremljeni s profiliranimi ka-
mnitnimi obrobami. Le bifora v
prvem nadstropju začelnega trakta
je predelana v navadno okno.
Pritlični prostori graščine so
opremljeni z banjastimi oboki s so-
svodnicami in rabijo za kleti. Iz veže
drži uvito kamnitno stopnišče v
vrhnja nadstropja. V kletne in stano-
vanjske prostore še vedno drže ori-
ginalni, renesančno profilirani por-
tali, ki so ohranjeni v pritličju in
nadstropjih. Le v pritličju je eden
izmed portalov izluščen in odnešen.
Proti pričakovanju pa tudi v nad-
stropjih niso obokane le veže, am-
pak večidel tudi bivalni prostori.
Oboki so banjasti in križni, oprem-
ljeni s sosvodnicami in včasih pou-
darjeni z grebeni.
Vodnjaka na graščinskem dvori-
šču z letnico 1643, ki sem ga eviden-
tiral ob obisku graščine pred približ-
no desetimi leti, ni več.
HARTENŠTAJN
(Hartenstein),
graščina
Streunerjeva graščina
V ravnini, v naselju Mislinjska Do-
brava blizu Turiške vasi v Mislinjski
dolini. Občina Slovenj Gradec.
Graščino je verjetno le malo pred
1600 postavil Bernard Gall z Vodri-
ža, ki se 1603 po njej imenuje. Nje-
gov sin Leon je 1630 prodal gospo-
ščino Dominiku Jochlingerju, baro-
nu Pfannberškemu, ta pa 1637 Juri-
ju 2igi Hallerju. V prodajni listini se
graščina imenuje Edlmanssitz Har-
tenstain in Windischgrazer Poden.
Haller jo je takoj oddal naprej gospe
Zofiji Elizabeti Gall, roj. Wokalitsch,
ki jo je 1648 prodala Hansu Jakobu
Schrampfu z Aichberga pri Ivniku
(Eibiswald). Vendar se zdi, da je
imel Haller zu der Alben, Haller-
stein und Hartenstein tudi še poslej
nekaj pravic do gospoščine, saj je
nekaj posesti, ki so sodile k Harten-
štajnu, 1652 prodal Mihaelu Jugk-
hetzu. Nadaljnji lastniki so bili 1730
F. J. Sterner, 1736 G. J.Schrockin-
ger, 1750 Julijana baronica Kulmer,
nato zaporedno pet lastnikov,
1790-1849 J. Pachernegg, potlej žele-
zarska družba Hiittenberg, 1900 Kari
Rauchfuss, nato spet pet lastnikov,
1912-1918 Marko Benedik, 1918 Av-
gusta Jirku. Slednja je pod imenom
Gusti Stridsberg napisala avtobio-
grafski roman, v katerem opisuje tu-
di nekdanje življenje na Hartenštaj-
nu. Po svojih zadnjih lastnikih
Streunerjih je graščina dobila tudi
novejše domače ime Streunerjeva
graščina. Med zadnjo vojno so jo
partizani požgali, ker je bila tu utrje-
na nemška postojanka.
Podobo nekdanje graščine nam v
svojem bakrorezu iz o. 1681 ohranja
Vischer, le da jo je pomotoma ozna-
čil kot Forchtenstein. Gre za pravo-
kotno zasnovano, enonadstropno
stavbo s stolpičasto poudarjenim
vhodom, nad katerim sta dve bifori.
Stavba je tipičen primer podeželske-
ga poznorenesančnega dvora. Takš-
na je tudi na fotografijah iz časa pred
zadnjo vojno, le da je tu v arhitek-
tonskih detajlih že močno prede-
lana.
Ostanke graščine obdajajo danes
sodobna gospodarska poslopja. Od
nekdanjega tlorisa je ohranjeno le še
0,3 m visoko zidove v obliki ne-
kakšnega 0,9 x 10 m velikega kva-
drata, ki je prekrito z betonsko plo-
ščo, vendar se tloris graščine pod
rušo še sluti. Zidava je neurejena,
ogelniki so neizraziti. Ohranjen je
vrhnji del polkrožno sklenjenega
portala iz peščenjaka, ki ima posnet
rob in ki datira nekdanjo stavbo v
pozno 16. stoletje.
Frajštajn, graščina ob koncu 17. stoletja
10. stran - NOVI TEDNIK
Št. 44 - 4. november 1982
SMUČARSKE KOPE VABIJO
Novi gospodar slovenjegraških Kop, celjski SOZD Merx, je te dni izdal cenik za novo
smučarsko sezono in začel tudi že prodajati sezonske karte po 2500 dinarjev. Ta znesek je
mogoče plačati v treh obrokih, v kolikor se v prodajo vključijo osnovne sindikalne organi-
zacije. Ce pri tem zberejo še nad sto interesentov za karte, se cena sezonske karte zmanjša
celo na 1900 dinarjev.	MJTJA UMNIK
CELJE
MLADI ZA LEPŠE OKOLJE
Izredni rezultati četrtega nagradnega tekmovanja
Četrto nagradno tekmova-
nje med šolami v celjski ob-
čini za urejeno okolje in v
drugih akcijah, ki ga vsa ta
leta spodbuja in vodi doma-
če Hortikulturno društvo, je
končano. V minulem tekmo-
valnem obdobju, v šolskem
letu 1981/82, je sodelovalo
osemnajst tekmovalnih
ekip, od tega petnajst šol in
tri vzgojno varstvene organi-
zacije.
Tekmovalni program pa
tokrat ni zajel samo urejeva-
nja okolja, marveč še akcijo
88 dreves za tovariša Tita,
skrb za ostarele občane, soli-
darnostno pomoč pri spravi-
lu sadja in poljščin ter skrb
za ptice v zimskem času.
Opravljeno je bilo veliko
dela in mladi, zlasti iz osnov-
nih šol, so pokazali, kaj znajo
in zmorejo narediti, če so do-
bro organizirani. Skoda, da
je ta akcija, vsaj doslej, zajela
premalo celjskih srednjih
šol. Upajmo, da bo razpis za
peto nagradno tekmovanje
odprl tudi njihova vrata!
Da, opravljeno je bilo veli-
ko delo. Pretežno vse šole so
se v akcijah za urejevanje
okolja povezale s krajevnimi
skupnostmi in delovnimi or-
ganizacijami in skupaj z nji-
mi sodelovale pri raznih de-
lih. Po nepopolnih podatkih
so mladi v tej akciji opravili
več kot 10.380 prostovoljnih
delovnih ur!
Otroci so pridno pomagali
v vseh primerih, kjer so se že
lotili sajenja dreves v spo-
min na predsednika Tita.
Mladi so se povsod in vse-
lej polnoštevilno odzvali, ko
je šlo za pomoč ostarelim. V
poročilih, ki so jih tekmoval-
ni komisiji poslale posamez-
ne šole, so celo imena otrok,
ki so stalno obiskovali starej-
še občane in jim pomagali
pri vsakodnevnih nujnih
opravilih.
Tudi skrb za ptice v zim-
skem času so vzeli resno. Iz-
delovali so valilnice in krmil-
nice, zbirali hrano za ptice,
tudi denar za njen nakup in
podobno.
Izredno pomembna je bila
in je še pomoč otrok kme-
tom in kmetijskim zadruž-
nim organizacijam pri kmeč-
kih delih. Na tem podro<:
se je zlasti zavzela hudinjs
šola, katere mladi so pri c
lih na Hudinji, v Škofji va
Trnovljah in Ljubečni opj
vili več kot 11.460 ur! Pr
lepe rezultate na tem p
dročju so zabeležili tudi:
celodnevni osnovni šoli Fi
na Roša na Golovcu.
Še posebej pa so bili mla
prizadevni pri zbiranju o
padnih surovin. Tako s
vendar spet po nepopoln
podatkih, zbrali 78 ton pap
ja, 9 ton starega železa, 72
steklenic, 4,5 ton divjega k
stanja itd.
In ne nazadnje, šolarji so
tem tekmovanju vzgojili tu
veliko cvetja!
Na podlagi vseh teh rezi
tatov dela je komisija p
celjskem Hortikulturne;
društvu proglasila najbolj;
in razdelila lepe denarne n
grade, vsem pa priznanja
zlatim znakom.
Prvo nagrado v znesku p
7000 dinarjev so prejel
Srednja pedagoška šoli
osnovna šola Franja Vruni
na Hudinji in WO Anic
Černejeve.
Drugo priznanje z zrn
skom po 6000 dinarjev so di
bili: osnovna šola Slavk
šlandra in celodnevn
osnovna šola Frana Roša.
Tretje mesto in nagrado p
4000 dinarjev sta dobili šo
Štirinajste divizije na Dobrr
in šola Ivana Kovačiča
Efenke.
Na četrto mesto pa sta s
uvrstili I. osnovna šola v Cf
lju ter podružnična šol
Šmartno v Rožni dolini. Pn
jeli sta po 3000 dinarjev.
Zdaj je v teku že peto tel
movanje za lepše okolje.
M. B02II
OBMOČJE
KONEC RAZDROBLJENOSTI!?
Pobuda za povezovanje v turistični propagandi
Ni naključje, če v republiškem meri-
lu pripravljajo samoupravni sporazum
o združevanju sredstev za financiranje
enotne turistične propagande. Prav ta-
ko je lahko razumeti, zakaj bo enako
pobudo dala tudi komisija za propa-
gando pri Celjski turistični zvezi, ki je
ena izmed desetih komisij, ki delajo
ood okriljem območne turistične zve-
e. Gre seveda za pobudo, ki naj bi
družila vse zainteresirane na celj-
kem turističnem območju ne samo za
druževanje finančnih sredstev,- mar-
eč veliko bolj za skupno pot na tem
redno pomembnem področju.
Ce ugotavljamo, da turizem ne pre-
ese razdrobljenosti, potem to še veli-
o bolj velja za propagandno in infor-
acijsko službo. Nič novega ne bomo
pisali, če trdimo, da je doslej tudi na
m področju vsak hodil svoja pota.
idi zato ni bilo enotnega nastopa
ljskega turističnega območja ne sa-
0	na domačem, marveč prav tako ne
1	tujem trgu. Toda, zdajšnji čas zahte-
va drugačne odločitve. Enotnost na
propagandnem področju ne terja sa-
mo varčevanje na vsakem koraku,
marveč še zlasti pričakovani ekonom-
ski rezultat. Bitka za turista se šele
začenja! To vedo vsi. In v tej bitki bo
enotnost in celovitost v propagandi še
kako potrebna.
Zaradi razdrobljenosti sil in sredstev
tudi s sedanjim stanjem propagande
na celjskem turističnem območju ne
moremo biti zadovoljni. Pa ne gre sa-
mo za izdajanje prospektov. Tu so še
drugi koraki, ki so nujni, da predstavi-
mo svoje območje, zmogljivosti na
njem, lepote in znamenitosti domače-
mu in tujemu gostu, da to celjsko turi-
stično območje še bolj približamo lju-
dem doma in v tujini. Gre torej za si-
stem turistične propagande, tudi in-
formacijske službe, za delo, ki je zdaj
dosti slabše, kot je bilo pred dvajseti-
mi leti.
Iz tega spoznanja se je na zadnji seji
propagandne komisije pri Celjski turi-
stični zvezi rodil predlog o združeva-
nju sredstev za to dejavnost, o spreje-
mu samoupravnega sporazuma za
takšno skupno in celovito pot, o delu
koordinacijskega ali drugačnega tele-
sa, ki bo znal združiti vse sile, znanje in
sredstva in začel na tem poprišču ho-
diti novo pot. Na vsak način pa enot-
no, skupno, celovito!
Od pobude do uresničitve je seveda
dolga pot, saj bo o tej zamisli najprej
razpravljal upravni odbor, oziroma
plenum Celjske turistične zveze, za
tem pa seveda vsi, ki bi naj v tej akciji
sodelovali in združili svoja sredstva in
še kaj. Cas hiti in terja svoje. Časa ni
dovolj, saj že tako prehiteva nekatere
odločitve in zato kroji rezultate, ki
nam včasih niso všeč. Treba bo torej
pohiteti, kajti tudi ali zlasti v turistični
ponudbi poznamo obdobja, ki jih ni
mogoče prezreti, marveč vsako delo
opraviti ob pravem času!
M. BOZlC
Splave so začeli vezati najprej konec ko-
ledarske zime, medtem ko so zadnje splave
vezali v pozni jeseni, preden so šle na pot
najpoznejše »rajže«, se pravi tudi še novem-
bra. Dokaj na splošno je veljalo, da je naj-
boljše, če vežejo splave po trije splavarji,
vendar je vezalo ponekod tudi več ali manj
splavarjev. Ce so vezali splave trije splavar-
ji od jutra do večera, so največkrat zvezali
tri splave. Z drugimi besedami, v povpreč-
ju je zvezal splavar na dan en splav.
V času avstro-ogrske monarhije je znaša-
lo plačilo za vezavo splava tri krone. Žal iz
ohranjenega ustnega izročila ni razvidno,
ali je bilo-to skupno plačilo za vezavo enega
splava ali pa je bil to del plačila, ki je prišel
na enega od treh splavarjev. V stari Jugo-
slaviji so plačevali splavarski gospodarji za
vezavo splava okoli 100 din, tako da je na
splavarja prišlo povprečno nekaj več ko 30
din. Poleg plačila v denarju so splavarski
gospodarji na Ljubnem prispevali za zve-
zan splav po veliki večini tudi še liter vina
(za vse tri splavarje). Ni pa bilo v vseh
obravnavanih splavarskih krajih tako: po-
nekod, kot npr. v Juvanju, na Rečici ali
Spodnji Rečici, so nekateri splavarski go-
spodarji prav tako prispevali za vezavo
splava liter vina, ponekod pa, in zdi se, da je
bilo to v večini primerov, ni bilo tega dodat-
nega plačila v naravi, ki je zanj sporočeno,
da je prišlo v navado predvsem šele v stari
Jugoslaviji.
Splave so vezali v poglavitnem tisti spla-
varji, ki so šli nato z njimi na »rajžo«, in
sicer zlasti tudi »Mitrovčani« (vštevši krma-
niže) in drugi savski ali »rogliški« prednje-
ki. To je glede na posestne razmere slednjih
splavarjev, kakor so bile razložene, popol-
noma razumljivo. Zaslužek za vezavo spla-
va je bil, kot bo v nadaljnjem natančneje
razvidno, precej manjši kakor zaslužek pri
splavarski vožnji, tako da se je vezava spla-
va drugače splačala tistim splavarjem, ki so
bili večidel najemniki, kočarji ali manjši
kmetje, kakor tistim splavarjem, ki so bili
srednji in večji kmetje in ki so imeli za delo
zunaj domačega posestva tudi manj časa.
Ne glede na to, da so »Mitrovčani« in drugi
savski ali »rogliški« prednjeki prav tako
bolje obvladovali celotno splavarsko delo.
Vezali so splave takole. Na vezeh, ki so
bile zvečine na krajih, nagnjenih proti bre-
gu, so najprej postavljali hlode, in sicer v
pravem kotu proti vodi. Splavarji, ki so
vezali splave, so začeli svoje delo na spod-
njem delu vezi, t. j. na tistem, ki je bil
najbližji reki in so na opisani podlagi vezali
po 6 do 12 desk (konično žaganih, »na ko-
niš«) v en sklep ali skok. Trije sklepi ali
skoki, ki so segali drug v drugega, so se-
stavljali faš, ki je pomenil dolžino splava.
Naslednji faši so se razvrstili na vezi od
brega proč ali navzgor. Splav je največkrat
obsegal, ustrezno širini desk, 18 do 23 fa-
šev, ki so skupaj pomenili širino splava;
natančnejša širina splava je bila spredaj in
zadaj različna; spredaj je znašala okoli 4 m,
zadaj pa nekaj več, okoli 4,5 m. Včasih so
vezali tudi krajše splave, t. i. kuzle; ti splavi
so bili iz dveh in ne iz treh sklepov ali
skokov. Splavi iz tesanega ali okroglega
lesa, t. i. hlodovci, se do novejše dobe niso
upogibali in so bili zato precej okorni. Bili
so daljši kakor splavi iz desk, in sicer so
merili v dolžino največkrat okoli 16 m,
medtem ko so bili spredaj široki okoli 4 m,
zadaj pa do 5 m.
Za vezanje splavov so rabile vse do začet-
ka 20. stoletja brezove trte, pa tudi hrastove
in gabrove. Izdelovali, »uvijali« so jih pozi-
mi. Konec 19. stoletja »so bile po 1 krajcar
komad«; ko pa so se podražile in stale po
dva krajcarja, so v prvih letih našega stolet-
ja začeli na Ljubnem zamenjavati trto z
žico, ki je potem v zgornji Savinjski dolini
in Zadretju razmeroma hitro izpodrinila
trto, saj je bila predvsem cenejša, priročnej-
ša in trdnejša. Tako so od prve svetovne
vojske naprej vezali splave povsod samo še
z žico. Nekaj pozneje kakor je žica zamenja-
la trto pri vezavi, so železni žeblji zamenjali
lesene (»cveke«) pri zbijanju splavov. Okro-
gel les so zbijali namreč na splošno z leseni-
mi žeblji (izdelovali so jih pozimi na domo-
vih splavarskih gospodarjev), tesan les pa z
železnimi žeblji. (Podobno je bilo glede ma-
teriala za vezavo in zbijanje tudi na drugih
splavarskih ozemljih v Srednji Evropi.) In
počez so povezovali splave še s tremi preč-
nicami ali pantnicami.
Vesla, imenovana vesovniki, so imela
dvojno podlago. Čez sprednji in zadnji del
splava so pribijali po dve bruni, t. i. stola, ki
so vanju na sredi zabijali stožir (iz 19. stolet-
ja je sporočen, kot povedano, drugačen
izraz: sedlo), t. j. stojalo za vesovnik. To je
bilo približno dva komolca visoko in je
imelo ob strani zarezo, v katero je prišel
vesovnik. Ta je sestajal iz ne predebelega in
olupljenega smrekovega ali jelovega debla
ki je bilo na debelejšem koncu opremljene
s peresom, se pravi z desko, ki je odrivala
vodo in ki je edina na splavu ostala pribita/
lesenimi žeblji. Vesovnik in stožir so pove-
zovali z greglco ali z vencem iz hrastove
gabrove ali brezove trte. Za grelce sta bit
potrebni po dve šibi; izdelovali so jih zlast
starejši splavarji in jih prodajali po dinar al
dva.
Ko so splavom ob straneh pritrdili rante
so bili ti tako skorajda gotovi, manjkali s(
jim le še rogovi (rogi). To sta bili deski, k
sta bili najprej s trto, pozneje pa z žicc
pritrjeni na obeh straneh sprednjega stožir
ja tako, da sta štrleli dober meter čez spla^
na sprednjem koncu teh desk so pritrjevat
drugi deski, in sicer tako, da je njuna zgor-
nja ali sprednja polovica štrlela »izpod spla
va poševno navzgor«, medtem ko je bi'<
druga, spodnja polovica pod splavom.v
vodi. Rogovi so tako preprečevali, da biSt
splavi, kadar so strmo zdrknili z jezov, zaP:
čili (»upiknili«) v dno in se razbili.
Rogove in vesovnike so pritrjevali ^
splave kajpada potem, ko so jih bili splavit
ali udrli. Tako je bilo deloma tudi s stožir)1
kadar so bili splavi naloženi na vezeh drU?
vrh drugega in jih tako niso udirali nep0'
sredno z vezi, temveč s kupov. V tem P11
meru so položili med posamezne splave
kaj tramov, da jih je bilo s tem mogoče la^.
spraviti v vodo; ti tramovi so imeli P^
splavljanju enako nalogo kakor pri vez£_
hlodi. Ko so torej splave, kakor hitro "J
bila voda«, s koli »vzdignili«-in udrli ali'5
drugače povedano, porinili kole pod sp'^
ve, jih porinili v reko in privezali, se je b' ^
mogoče lotiti še zadnjega dela, ki je b'1
potrebno, da je bilo mogoče odpeljati. N
posled so naložili na splave boljše deske1
sicer tako na t. i. rezane splave (teh je bi
precej več) kakor na tesane splave in spla1'
iz okroglega lesa. Rezani splavi so v cele
obsegali okoli 12 kubikov, od tega vrhovi^
približno kubik, največ dva, tesani spi*,
pa povprečno okoli 10 kubikov tesan"
lesa in nekaj več ko pet kubikov desk-
j a. 44 - 4. november 1982
NOVI TEDNIK - stran 11
ODGOVOR BO!
V	42. št. vašega cenj. tedni-
ka je v rubriki »Pisma bral-
cev« bilo objavljeno pismo
tov. Privšek Darinke pod na-
slovom »Brezvestni prima-
rij«. V tem pismu se je tov.
Privškova pritoževala nad
dolgim čakanjem na repozi-
cijo zlomljene roke pri svo-
jem otroko z navajanjem
vrste očitkov na račun prim.
dr. Cetine, ki je ta dan bil
dežurni anesteziolog,
V	pripisu uredništva pa je
Zdravstveni center naprošen
za pojasnilo.
V	isti rubriki ste v 43. št.
objavili odgovor prim. dr.
Cetine. V pripisu uredništva
ponovno prosite Zdravstve-
ni center Celje za pojasnilo o
izsledkih preiskave, ki jih je
zahteval tudi prim. dr. Ce-
tina.
Kolegijski poslovodni or-
gan Zdravstvenega centra
Celje je o objavljenem pismu
in trditvah razpravljal na
svoji seji, dne 26. oktobra ter
odredil strokovno komisijo,
z nalogo, da razišče dogaja-
nja dne 5. 10. 1982 v ambu-
lanti za otroško kirurgijo in
skupnem kirurškem ambu-
lantnem bloku, v zvezi s po-
škodovanim otrokom Darin-
ke Privšek.
Imenovana komisija je ta-
koj začela s svojim delom in
zaprosila za pismene izjave
vse zdravstvene delavce, ki
so ta dan bili posredno ali
neposredno zadolženi za
zdravljenje poškodovanega
otroka. Komisija je svoje
ugotovitve deloma že posre-
dovala kolegijskemu poslo-
vodnemu organu, vendar de-
lo komisije ni končano, ker
so nekateri delavci, ki so ta
dan bili v službi, še na dopu-
stih in bodo prišli 2. novem-
bra na delo.
Zdravstveni center bo na
temelju ugotovitev komisije,
ko bo končala delo, vseka-
kor posredoval javnosti prek
vašega cenj. časopisa svoj
odgovor.
RAZPOSAJENI
UPOKOJENCI
V	Laškem smo septembra
praznovali Teden invalidov.
Bilo je praznovanje različnih
dejavnosti. Menim, da je bilo
zdravstveno predavanje dr.
Koršičeve še ena najboljših
zamisli ob tem Tednu.
Da je med invalidi in upo-
kojenci še nekaj krepkih
mož dokazuje otvoritev bali-
nišča pod okni stanovanj
Doma upokojencev. Razum-
ljivo, krepki organizatorji in
uporabniki balinišča tu ne
živijo. Stanovalci bi bili bolj
zadovoljni, če bi pri Domu
upokojencev vladal mir, ki
ga je bolan in ostarel človek
potreben.
Tako pa so precej starih
milijonov zabetonirali v to
balinišče, kjer je bilo še malo
zelenice, nekaj trave in rož.
Sprašujem se, ali mora biti
povsod sam beton, ko tako
potrebujemo travo, kakšno
drevesce in klopce. Morda bi
ženske uredile še kako zele-
njavno gredico za peteršilj in
korenček ter česen, ki je ko-
risten proti sklerozi. Ker si
vsi v tem domu kuhajo sami
in je vse zelo drago, to ne bi
bilo narobe.
Tudi denar, v današnjih
najtežjih stabilizacijskih ča-
sih, bi nedvomno bolj potre-
bovali in več bi koristil, če bi
ga namenili za gradnjo bol-
nišnice v Celju, kamor hodi-
mo vsi iskat pomoči, ko re-
sno zbolimo. O tem krepki
Upokojenci-balinisti, ki veči-
noma živijo v svojih lepih hi-
šah izven območja, najbrž
sedaj ne razmišljajo.
A. B. Laško
UREDNIŠTVO:
Kako različni smo si lju-
dje! In kako težko je vsem
ustreči! Povsem razumemo,
da balinišče z vsem hru-
pom, ki sodi zraven, gotovo
ni povšeč tistim, ki želijo
miru. Se bolj razumemo ti-
ste, ki nočejo dovoliti, da bi
jim jesen življenja potekala
tja v en dan, brez smisla,
brez tovariških srečanj...
In kako naj smo potem v
uredništvu razsodniki o
tem, kaj je bolj potrebno -
zelenjavna gredica ali bali-
nišče. Mislimo predvsem,
da je potrebnega več medse-
bojnega razumevanja, manj
zdrah in razprtij in čimveč
družabnega življenja, da
nam bo vsem v naši jeseni
lepo.
ODKOD
RAZLIČNE CENE
V zvezi s pismom pod na-
slovom Različne cene, ki je
bilo objavljeno v Novem te-
dniku štev. 41 na strani 11,
daje TDO Center Celje na-
slednje pojasnilo.
Naš kupec in vaš bralec
M.Goručan iz Šmarja, spra-
šuje, zakaj stane v prodajalni
RIO Tirolska salama 200 din
za kilogram, medtem ko v
Šmarju stane 150 din.
Prodajalna RIO prodaja v
svojem delikatesnem asorti-
manu Tirolsko salamo »spe-
cial« proizvajalca Gavrilovič
Petrinja. Nabavna cena te sa-
lame je 179,40 din za kg. Na
to ceno pribijemo še odobre-
no maržo.
Menimo, da je za točno pri-
merjavo cen potrebno pri-
merjati dva povsem enaka
proizvoda določenega proi-
zvajalca. Trditev bralca, da
kupec, ko pride v trgovino,
doživi še zasmehovanje, če
išče pravico, je žal zelo sploš-
na, saj ne navaja ne prodajal-
ca niti prodajalne. Prepriča-
ni smo, da velika večina pro-
dajalcev opravlja delo ko-
rektno in da ne moremo kar
počez kriviti vseh delavcev v
trgovini za nepravilnosti, ki
se tu in tam pojavljajo.
TDO CENTER
HVALA AUREI
V imenu upokojencev že-
lim javno pohvaliti in se tudi
javno zahvaliti kolektivu Au-
ree za veliko skrb in pozor-
nost do delavcev in tudi nek-
danjih članov kolelktiva, ki
smo že dolga leta upokojeni.
Ob vsakem praznovanju se
nas spomnijo, povabijo nas v
podjetje, nas seznanijo s svo-
jimi nalogami, napredkom
in problemi, tako da v nas
ohranjajo prepričanje, da
smo še vedno njihovi.
18. septembra letos so nas
povabili na sindikalni izlet
po Gorenjskem, ki sem se ga
zaradi bolezni udeležila s
strahom. Zdaj mi ni žal, ostal
mi bo v trajnem lepem spo-
minu. Presenetili so me res
topli in prijateljski odnosi
ter pozornost, ki so jo mladi
posvečali upokojenim in sta-
rejšim med vožnjo, na poti,
povsod kjer smo bili.
Iskrena hvala za vse. Prav
bi bilo, da bi tudi tiste delov-
ne organizacije, ki pozabljajo
na svoje nekdanje člane, po-
snemale Aureo in tako mar-
sikateremu upokojencu ali
invalidu pripravile lep dan v
smislu gesla »Človek naj ne
bo nikoli sam!«
JELKA KITAK, Celje
KRVODAJALSKA
AKCIJA V
ROGAŠKI
SLATINI
Dne 22. septembra letos je
bila v Rogaški Slatini že le-
tošnja druga krvodajalska
akcija za teren krajevnih
skupnosti. Udeležba, oziro-
ma odziv za to humano akci-
jo, je bil več kot prepričljiv.
V času med 7. in 12 uro je
oddalo svojo kri okoli 90 kr-
vodajalcev. V tem je videti
veliko humanost in narodno
zavest krajanov Rogaške
Slatine, ki so se kljub obilici
dela na poljih in v vinogra-
dih odzvali vabilu.
Da je krvodajalska akcija
bila tako uspešna, gre zahva-
liti tudi prizadevnim aktivi
stom Rdečega križa in orga-
nizatorjem krvodajalskih ak-
cij. Nasploh pa so krvodajal-
ske akcije na terenu Roga-
ške Slatine, tako v podjetjih
kot na terenu, dobro priprav-
ljene in polnoštevilno obi-
skane. Razveseljivo pri tem
je tudi dejstvo, da je med kr-
vodajalci, poleg že aktivnih
krvodajalcev, tudi veliko šte-
vilo mladih.
Krvodajalstvo je posebna
akcija pod pokroviteljstvom
organizacije Rdečega križa,
ki druži preko 200.000 krvo-
dajalcev v naši ožji domo-
vini.
Kakor povsod, tako tudi
pri organiziranju krvodajal-
skih akcij nastajajo razno-
vrstne težave. Pri tem bi
omenil prostorske. Te težave
izvirajo predvsem iz tega, da
nekateri ljudje ne razumejo
oziroma nočejo razumeti
družbeni pomen takšnih ak-
cij, zato z raznimi izgovori in
nerazumevanjem delajo te-
žave organizatorjem. Na sre-
čo pa so ti v manjšini.
Zavedati se moramo, da je
danes krvodajalstvo resnič-
no najbolj potrebno in po-
memben dejavnik pri zdrav-
ljenju ljudi. Kar pomislimo,
koliko je nesreč pri delu ali v
prometu. Vsa takšna zdrav-
ljenja pa terjajo velike količi-
ne krvi, ki jo lahko dobimo
le ob razumevanju in sodelo-
vanju občanov, kajti nesreča
nikoli ne počiva. Človeška
kri je danes nenadomestljiva
saj rešuje življenja.
Prav zato je še toliko bolj
potrebno sodelovanje vseh,
da takšne humane akcije
uspejo in da se zagotovijo
nujno potrebne količine člo-
veške krvi. Ne smemo poza-
biti tudi, da moramo imeti
na zalogi dovolj krvi tudi za
primere elementarnih in
drugih nesreč. Zato morajo
takšne humane akcije posta-
ti naše ljudske akcije, na ka-
tere smo lahko upravičeno
ponosni.
FRANC VENIŠNIK
UREDNIŠTVO:
Veseli nas, da vam akcije
takšnega humanega znača-
ja tako odlično uspevajo. Le
upamo lahko, da bo tako tu-
di v prihodnje, v Rogaški
Slatini in v vseh drugih
krajih, saj so tovrstne akci-
je ne le humane, marveč
predvsem silno potrebne in
dobrodošle.
CVETKE Z
ROGLE
Pred kratkim sem spet obi-
skal tako hvaljeni rekreacij-
ski center na Rogli, vendar
pa sem bil, kot že večkrat
prej, zopet razočaran. V
»Planinskem domu« (hotel
je bil zaprt), kamor sem se
napotil okrepčat pred na-
daljno planinsko turo, sem
doživel neprijetno presene-
čenje. Ob 11. uri dopoldan je
snažilka pred gosti pometala
smeti, ki so ostale v točilnici
od prejšnjega dne. Pred od-
hodom sem si hotel ogledati
planinski zemljevid ali »pa-
noramo« Pohorja, vendar pa
ga dom niti slučajno ne pre-
more, (čeprav imajo takšne
zemljevide vsi planinski do-
movi in celo koče). Natakari-
ca mi je začudeno odgovori-
la, da ga pač nimajo.
Upravičeno se človek
sprašuje, kam bo pripeljal
takšen odnos do gostov in
dela in take gostinske uslu-
ge. Po vsej verjetnosti se re-
kreacijskem centru obeta
enaka usoda, kot Goltem in
Kopam, kjer je malomaren
in neodgovoren odnos do de-
la, predvsem pa do gostov
pripeljal do tega, da sta pred
stečajem in se ju vse DO ote-
pajo.
V	času smučarske sezone
sem tudi večkrat doživel, da
so v času največjega navala
gostov v samopostrežni re-
stavraciji, natakarji in strež-
no osebje mirno sedeli v je-
dilnici in malicali, medtem
ko je pred točilno mizo in
pultom množica gostov ča-
kala na jedi in pijačo. Mize so
bile polne umazane posode.
Na kaj takega že pri nas tež-
ko naletiš, kaj šele v tujini.
Res je, da imajo zaposleni
pravico do malice in polur-
nega odmora, vendar pa bi
uprava morala poskrbeti, da
imajo uslužbenci med mali-
co svojo menzo.
Doživel sem tudi, da se je
blaganičarki v samopostrež-
ni restavraciji pokvaril ra-
čunski stroj. Očitno pa v ho-
telu niso premogli navadne-
ga digitrona, saj je morala
blagajničarka računati na
pamet, zaradi česar so morali
gostje čakati v dolgi vrsti.
Za uspešen turizem ni do-
volj samo lep hotel, ampak
morajo biti turistični, predv-
sem pa gostinski delavci
predvsem strokovno uspo-
sobljeni in imeti pravi odnos
do dela. Tisti na Rogli ga
očitno nimajo in se obnašajo
tako, kot bi bili na prisilnem
delu.
Takšnih in podobnih
cvetk je še veliko, kot na pri-
mer, da se mnogo smučarjev
^vozi na vlečnicah zastonj,
ker jih nihče ne kontrolira,
da ni reda na smučišču, ker
ni redarjev (ti so navadno v
bifeju), da se vlečnice več-
krat ustavljajo, da je okolica
hotela neurejena itd.
DARKO MOLE, Celje
UREDNIŠTVO:
V	uredništvu mislimo, da
cvetke, ki jih opisujete v
svojem kritičnem pismu ni-
so toliko rezultat nestro-
kovnosti, kot pomanjkanja
dobre volje. Je že tako, da
danes še marsikdo pri svo-
jem delu vidi predvsem
svoje pravice, pozablja pa
na dolžnosti. Ne samo v go-
stinstvu, čeprav je res, da se
tu takšen odnos do dela pač
najbolj opazi. Upamo, da
bodo vsi zaposleni v ome-
njenem centru vaš zapis
prebrali in poskrbeli, da se
bo gost v prihodnje pri njih
bolje počutil. To bi navse-
zadnje moralo biti v njiho-
vem interesu. Prav pa bi bi-
lo, ko bi o teh »cvetkah« ra-
zmislili tudi drugje, ne sa-
mo na Rogli, saj takšne -
sicer drobne - neprijetno-
sti, ki pa vendarle lahko za-
grenijo lepo zamišljen dan -
konec koncev tudi drugod
niso izjemno redke.
ZAKAJ KAR DVA
PRAZNA
LOKALA?
2e dalj časa je zaprt po-
slovni lokal v Celju, v Zagati
št. 4. Tu je imel svoj lokal,
sedaj že pokojni, krojač.
Na Ljubljanski cesti št. 10
pa je zaprta nekdanja proda-
jalna Tobaka LJubljana.
Skozi zamazana steklena
vrata lahko vsak vidi nered
in nesnago v tem prostoru.
Zakaj se lokala ne oddata v
najem kakemu obrtniku, ki
jih naše mesto tako pogreša
(npr. šivilji, ki bi krpala peri-
lo, saj naše gospodinje, veči-
noma zaposlene, dostikrat
ne utegnejo postoriti tega za-
mudnega, a potrebnega
dela.)
Dr. ERVIN MEJAK, Celje
UREDNIŠTVO:
Vprašanje je jasno, nanj
pa bo verjetno najlaže odgo-
vorila samoupravna stano-
vanjska skupnost. Prosimo
torej za odgovor, kakšna bo
usoda omenjenih dveh loka-
lov.
PRIREDITVE
MUZEJ REVOLUCIJE
Muzej revolucije je odprt vsak dan od 9. do 12. ure, ob sredah
tudi popoldan od 14. do 17. ure. Obiskovalci si lahko ogledajo
stalno razstavno zbirko.
V	spodnjih razstavnih prostorih Muzeja revolucije pa je od
torka, 2. novembra odprta razstava 10 let Tedna domačega
filma. Razstava bo odprta v času trajanja manifestacije.
KNJIŽNICA EDVARDA KARDELJA
V	avlah knjižnice Edvarda Kardelja na Muzejskem trgu sta
odprti v teh dneh dve razstavi.
V	I. nadstropju je v avli odprta razstava z naslovom 20 let
revije Ekran, v avlah II. nadstropja pa razstava Slovenska
socialna književnost. Obe razstavi sta odprti vsak dan, v času
ko knjižnica posluje za bralce, ogledate pa si ju lahko do konca
novembra.
V	mesecu knjige, ki traja od 15. oktobra do 15. novembra pa
vas knjižnica Edvarda Kardelja vabi med nove bralce, saj ima
knjižnica bogat fond knjižnih gradiv, ki so potrebni za študij,
za bogatenje znanja in tudi za razvedrilo.
KINO VOJNIK
V	kinodvorani v Vojniku bo v nedeljo, 7. novembra samo
ena predstava. Ob 15. uri bo na sporedu slovenski film Deseti
brat, po predstavi pa se bo predstavila občinstvu ekipa ustvar-
jalcev filma.
KINEMATOGRAFI V CELJU
UNION. 4. 11. ob 15.: slovenski film: Učna leta izumitelja
Polža, ob 17.30 in 20.: premiera slovenskega filma Boj na
Požiralniku.
5.	11. ob 15.: slovenski film: Boj na Požiralniku, ob 17.30
premiera filma Živeti kot vsi ostali in ob 20. uri premiera filma
Variola vera.
6.	11. ob 15.: Živeti kot vsi ostali, ob 17.30 in 20. uri: premiera
filma Razseljena oseba.
J. 11. ob 15.: Razseljena oseba, ob 17.30 in 20. uri: premiera
filma Deseti brat.
8.	11. ob 15.: Deseti brat, ob 17.30 premiera filma Vonj po
kutinah in ob 20. uri premiera filma Maratonci tečejo častni
krog.
9.	11. ob 15.: Maratonci tečejo častni krog, ob 17.30 in 20. uri
premiera filma Pustota.
V0. 11. ob 15.: Pustota, ob 17.30 in 20. uri premiera filma Kaj ti
je, deklica ter slavnostni zaključek TDF.
METROPOL: Ob 16., 18. in 20. uri nagrajeni slovenski filmi.
8. 11. ob 18.: Večer s študenti AGRFTV.
DOM: Prve predstave ob 15. uri so namenjene izboru mla-
dinskih filmov, ob 17. in 19. uri - predstavitev kinematografije
iz Bosne in Hercegovine.
KULTURNI CENTER IVAN NAPOTNIK
V	dvorani Doma kulture v Titovem Velenju bo jutri, v petek
5. novembra petkov kulturni večer, z gostom pianistom Hin-
kom Haasom.
DOM KULTURE ŠMARTNO OB PAKI
Organizatorji kulturnega življenja v Šmartnem ob Paki so v
goste povabili Janeza Hočevarja-Rifleta in duo 12. nadstropje.
V dvorani doma kulture se bodo predstavili v soboto, 6. no-
vembra ob 18. uri z Občinskim svetnikom Jožefom Svejkom.
RAZSTAVNI SALON ROGAŠKA SLATINA
Delavska univerza Rogaška Slatina je v sodelovanju z Občin-
sko kulturno skupnostjo Šmarje in Turističnim društvom iz
Rogaške Slatine organizirala razstavo zidnih tapiserij in slik
avtorjev Simone Juhart in Silvestra Javerška. Razstava, je
odprta v Razstavnem salonu v Rogaški Slatini do sredine
novembra.
AVLA RAZVOJNEGA CENTRA
V	avli Razvojnega centra je odprta razstava slikarja Jožeta
Svetine ter kiparja in opernega pevca Aleksandra Kovača.
Razstava bo odprta do sredine novembra.
SLOVENSKO LJUDSKO GLEDALIŠČE
CELJE
Četrtek, 4. nov. ob 11.: Arthur Schnitzler: RAJANJE. IV.
mladinski abonma in izven.
Ob 19.: Arthur Schnitzler R AJANJE. Abonma Tehniška šola
in izven.
Sobota, 6. 11. ob 19.30: Ferdo Kozak: VRNITEV. Gostuje AG
Zelezar Štore.
Ponedeljek, 8. 11. ob 19.30: Arthur Schnitzler: RAJANJE.
Abonma Gimnazija in izven.
Četrtek, 11. 11. ob 19.30: Drago Jančar: DISIDENT ARNOŽ
IN NJEGOVI. Izven. Gostuje Drama SNG iz Ljubljane.
DVORANA DOMA JLA CELJE
V	veliki dvorani Doma JLA v Celju je od 3. novembra odprta
razstava likovnih vtisov celjskih osnovnošolcev ob ogledu
filma Boj na Požiralniku in celjskih srednješolcev ob ogledu
filma Razseljena oseba. Razstava bo odprta do 10. novembra.
GALERIJA TITOVO VELENJE
V	galeriji knjižnice v Titovem Velenju je odprta razstava slik
Jožeta Ipavca iz Šentjurja. Razstava bo odprta do 10. novem-
bra.
CANKARJEV DOM LJUBLJANA
V	veliki dvorani Cankarjevega doma v Ljubljani bo jutri
nastopil simfonični orkester slovenske filharmonije pod vod-
stvom dirigenta Sama Hubada in s solistoma Olgo Gracelj in
Slavkom Goričanom. Koncert za modri abonma in izven se bo
pričel ob 19.30 uri.
Skoraj ob istem času pa se bodo jutri v srednji dvorani
Cankarjevega doma predstavili člani Slovenskega ljudskega
gledališča iz Celja. Uprizorili bodo do lani prepovedano bese-
dila-avstriiskeeajdramatika-Arthuria Schnitzleria Rajanje.
OBISKALI SMO KRAJEVNI SKUPNOSTI POL
DOBRI II
Skupna želja je trgovina, nuja v i
Skupnih značilnosti kra-
jevni skupnosti Polene in
Zeče nimata na pretek, a ti-
ste, ki so, vplivajo na življe-
nje v obeh. Sta v neposredni
bližini Slovenskih Konjic,
kjer zadovoljujejo krajani
večino potreb, pa naj bodo
kulturne, športne ali tiste či-
sto vsakodnevne. Dolga leta
sta neposredno sodelovali v
skupni krajevni organizaciji
Socialistične zveze in pri de-
legacijah, del ceste, ki vodi iz
Konjic v Polene uporabljajo
oboji in so pri njeni izgradnji
tudi sodelovali, oboji močno
pogrešajo trgovino z osnov-
nimi življenjskimi potrebšči-
nami v večji bližini in oboji
znajo storiti tisto, za kar so se
odločili. S prodornostjo, zag-
nanostjo, trdno voljo in te-
sno povezanostjo, ki temelji
na medsebojnem zaupanju.
MALI ODLOČNI
POLENČANI *
Mala, a lepa je dolina kra-
jevne skupnosti Polene. Le
kakšen kilometer je dolga, še
toliko ne široka, tako da kar
mimogrede prečkaš njene
meje in se znajdeš v sosed-
njih krajevnih skupnostih -
Zečah, Konjicah ali Strani-
cah. iSadi ljudi ne živi dosti
tod, le 117 je vseh skupaj.
Med njimi jih je kar 65 zapo-
slenih in odhajajo na delo v
Konjice, Zreče, Velenje in
drugam, le štiri družine pa so
še zveste samo kmečkemu
delu. Večina jih živi v zgor-
njem delu Polen ali kot pra-
vijo domačini - na Vrholah.
Tudi dva obrtnika premore-
jo. Večina pa se ob delu uk-
varja še s kmetijskimi opra-
vili - v glavnem z živinorejo,
sadjarstvom in vinogradniš-
tvom, tako da so tudi zaradi
tega dolina in pobočja, ki jo
obdajajo privlačna in vablji-
va v vseh letnih časih.
Polenčani so sami poskr-
beli za urejeno življenje v
svojem kraju. Večja dela so
se pričela leta 1974, ko so na
pobudo krajevne skupnosti
pričeli zbirati prispevke za
asfaltiranje ceste skozi Pole-
ne. Zbrali so 100.000 dinar-
jev, s pomočjo združenega
dela, zlasti Konusa, pa tudi
Lipa, sklada za družbeni
standard občine in seveda z
veliko lastnega dela so asfal-
tirali 2,5 kilometra ceste. Pri
tej v kakšni krajevni skup-
nosti konjiške občine prvi
akciji za asfalt v kraju, so po-
magali s prispevki tudi neka-
teri krajani krajevne skup-
nosti Slovenske Konjice in
Zeč, pa tudi krajevna skup-
nost Slovenske Konjice in
Gozdno gospodarstvo. V Po-
lenah njihove pomoči še niso
pozabili.
Druga večja akcija je bila
ureditev električne napelja-
ve. Pralni stroji že skoraj ni-
sp več prali, še radila ni bilo
moč poslušati. Naredili so
torej nov transformator in
potegnili nove vode. Spet so
vlagali svoj denar in svoje
delo, spet so jim pomagali
tudi drugi - tokrat občina in
DES. Z elektriko tako še ne-
kaj časa ne bo težav.
V Polenah se še dobro spo-
minjajo, kako so urejali vo-
dovodno zajetje in napeljali
700 metrov novega omrežja.
V kotu vasi, tam, kjer je bil
že v stari Jugoslaviji rezer-
voar, so zgradili večjega -
razširili so ga z enega na 30
kubičnih metrov. Tako kot
delajo večino stvari so tudi
nove vode naredili sami.
Zgodnja pomlad je bila, de-
ževje in mudilo se je. Kmetje
so že čakali, da razkopano
zemljo čimprej zravnajo in
posejejo. Pljunili so v roke in
naredili. Z vodo tako danes
ni težav, saj so nekateri prik-
ljučeni še na eden vodovo-
dni sitem, par hiš, ki ob ure-
jenju vodovoda niso sodelo-
vale, pa ima lastne rezer-
voarje.
TE LJUBE CESTE
Tako kot skozi kraj se tudi
skozi življenje v njem ves čas
vijejo ceste. Tisto najpo-
membnejšo so asfaltirali, to
pa še ni bilo dovolj. Treba je
bilo urediti cesto do zgornje-
ga dela Polen.
Uredili so makadamsko, a
kaj, ko na strmem pobočju
noben nasip ne ostane, zla-
sti, če odtočni jarki niso do-
bro urejeni. Okoli te ceste se
zato suka prenekateri pogo-
vor in tudi kri včasih zavre.
Zato tudi ob razmišljanju o
nadaljnem razvoju kraja na
to cesto ne pozabljajo. Na-
meravajo jo najprej dobro
utrditi, če bo mogoče, pa tu-
di asfaltirati.
Pa še pri eni cesti so se
izkazali. Z novim odsekom,
ki povezuje vas Polene s kra-
jevno skupnostjo Stranice
po Konjiški gori. Sredstva za
ta makadamski odsek
leg krajevne skupnosti
omogočila en kilometf
še v konjiški temeljnio
zaciji Gozdnega gosi
stva - za 3 kilometre,
pa niso pridobili le
cestno povezavo, amp
zrešili tudi nekatere t
Za svoje skupno deli
borbami Žečani pridi
sti izkoriščajo. Seliti
zbrana vsa dokument
Franc Slapnikle
našem obisku še P
dni k krajevne sw
Polene, tako kot ]e
leta. Na njegov,
nih, na njegovi o<jl
dejavni volji je sl°
razvoj Polen. ReS' .
ljal je, da bi breP{
žil na mlajše ram&
tev pa ni imela Č&
reti Prehitela jo Ji
Na cesti, daleč od"
Polene so lep kraj, njihovo okolje pa je bogato ne le modernih nasadov vinogradov,
ampak tudi gob, malin, kostanjev in divjadi. No, z divjadjo je skoraj prebogat, saj zlasti
divji prašiči narede precej škode.
Z razširitvijo vodnega zbiralnika so v Polenah težave z vodo rešili. Ko bi jih le kmalu
tudi v Žečah!
Značilen pogled na spodnji del Žeč od magistralne ceste Celje Slovenske Konjice. Cesta
skozi Žeče je asfaltirana.
Čeprav so v krajevni skupnosti tri strjena naselja, pa je večina domačij raztresena po vseh zemeljskih valovih.
k/ v
IBOB
SLABI SOSEDJE
ia voda
so se napletale okoli stare
ste. Da so bili krajani res
nov odsek, so dokazali tu-
ne za večino nenavaden
fin. Gozdni posestniki so
toljo zanjo brezplačno od-
opili. Ker kaj takega ne sre-
na vsakem koraku, jih
vredno našteti: Franc Dru-
škovič, Maks Brglez, Franc
Kralj, Franc Slapnik, Martin
Jelenko, Franc Kmetec,
Franc Konec in Jože Švab.
DELO ŠE NI KONČANO
Res so v Polenah najnuj-
nejše pogoje za življenje kra-
janom zagotovili, potrebno
pa je še marsikaj. Naredili so
na primer umetno osemenje-
valnico, mladim so zgradili
malo nogometno igrišče.
Mladi, ki jih veliko v kraju
ravno ni, so ga nekaj časa
tudi dobro uporabljali in se
je njihova ekipa v malem no-
gometu tudi v občini izkaza-
la - potem pa je razpadla.
Kljub temu v kraju niso obu-
pali in so v planu predvideli
100.000 dinarjev za asfaltira-
nje ceste do igrišča, pa tudi
igrišča samega.
Telefonskega priključka v
Polenah še ni. Ker pa je za to
treba vedno več denarja,
upajo, da bodo vsaj javno te-
lefonsko govorilnico lahko
uredili. Razmišljali so že tudi
o skupnih prostorih za delo
krajevne skupnosti, pa je to
predrago. Sploh pa doslej
neke velike potrebe niti niso
imeli, saj jim je že vsa leta
gostoljubno odstopal za
takšne namene prostor v
svoji hiši dolgoletni predse-
dnik krajevne skupnosti
Franc Slapnik. Pri njem so
sestanki, tam so bile volitve,
tja je treba, če se kar koli
zgodi ali bi želeli, da bi se.
Vsi so se tega navadili, naj-
bolj preprosto in učinkovito
je bilo tako vsa leta.
Pa še o nečem so le razmiš-
ljali - o kanalizaciji. Vse od-
plake se zlivajo v potok Po-
lenšico, ki izvira v kotu doli-
ne in se izliva v Dravinjo.
Res je zato potok vse prej
kot prijeten na pogled, a
kam drugam bi pa naj kana-
lizacijo sploh speljali? O či-
stilni napravi pa se res še po-
govarjati ne morejo.
TRGOVINA JE
PREDALEČ
Tako Polenčani kot Žečani
so enoglasni v sodbi, da je
trgovina predaleč - šele na
drugem koncu Slovenskih
Konjic. Center Konjic se jim
vse bolj odmika in odkar so
zaprli trgovino Škalce je tre-
ba po vsako najmanjšo stvar
do Konjic in skoznje na dru-
gi konec. Tako odročno je.
Skušali so doseči, da bi jim
trgovino približali, pa niso
uspeli. Pozabili pa na to še
niso.
V ŽEČAH SO SE
OČETJE UMAKNILI
V krajevni skupnosti Zeče
je prešla krajevna samoupra-
va iz rok generacije očetov v
roke mladih. S tem so uspeš-
no razrešili prenekatero teža-
vo, ki so jo prej povzročali že
preveč osebni odnosi med
posamezniki, mladi pa so na
svoja pleča vzeli veliko od-
govornost, ki jim jo, resnici
na ljubo, starejši še vedno
pomagajo nositi. Je pa to tu-
di potrebno, saj je dela v do-
brih šest kilometrov razteg-
njeni krajevni skupnosti pre-
cej. Krajevna skupnost se vi-
je ob desni strani magistral-
ne ceste Celje-Slovenske
Konjice in sega do Polenši-
ce, Koprivnice in Stranic. Tu
so tudi tri naselja: Zeče,
Spodnje Preioge in Preloge
pri Konjicah. Tod živi okoli
900 krajanov, med njimi je
preko 300 zaposlenih, 10 pa
je tudi čistih kmetov. Pre-
morejo tudi gostilno - Uiipi
je zlasti po hrani znan precej
preko krajevnih meja, pa tu-
di dva obrtnika opravljata
svojo dejavnost v krajevni
skupnosti.
KAR JE BILO OD NJIH
ODVISNO SO
NAREDILI
Kar precej dela so Zečani v
zadnjih letih opravili. Največ
je bilo seveda komunalnega.
Asfaltirali so 2500 metrov
krajevnih cest v Zečah in
Spodnjih Prelogah - nekaj z
referendumskimi sredstvi,
nekaj s pomočjo občine, pa
seveda z veliko samopri-
spevka. Elektriko so prav ta-
ko za večino utrezno zagoto-
vili, samo v Spodnjih Prelo-
gah še težav niso rešili.
Pri vodi pa se je zataknilo.
V vodovodnem omrežju cele
krajevne skupnosti že štiri
leta primanjkuje vode. Ne le,
da to otežuje delo, da zaradi
tega nekateri ne morejo redi-
ti več živine, ki bi jo sicer
lahko, si ne morejo omisliti
kurje farme ali kaj podobne-
ga - brez potrebe nastajajo
med krajani različnih delov
napetosti. Ce eni preveč od-
pro ventile, se to pač drugim
krepko pozna. Pri vodi pa ni
šele. Temu problemu v kraju
niso kos sami, zato so tudi
zaprosili za pomoč v občini
in kaže, da bodo do leta 1985
vodo le dobili iz krajevne
skupnosti Stranice. Preko
milijon dinarjev bo za to tre-
ba nameniti. Pa bi lahko ta
problem že davno premagali
- če bi jim sosednja, z vodo
bogata krajevna skupnost
Stranice bila pripravljena
pomagati. Zečani kar ne ra-
zumejo, da s sosedi nišo mo-
gli najti skupnega jezika in
sprejemljivih pogojev. »Vo-
da je vendar skupna last, ne
pa posameznikova ali posa-
mezne krajevne skupnosti,«
jim še sedaj prekipeva. Niso
pozabili, da bi dovolj vode že
lahko imeli, saj so bile velike
možnosti takrat, ko so nape-
ljevali vodovod v Cretvež.
Če že ni šlo dobro s Strani-
čani, pa z ostalimi sosedi do-
bro sodelujejo. S Polenami
so tako veliko dela v prete-
klosti skupaj opravljali, z
Dobravo se borijo za avtobu-
sno postajo, ki bi jim obojim
bila bližja kot sedanja pri od-
cepu za Zreče. To pa že sodi
v program še ne sprejetega
četrtega samoprispevka v
občini. V njem je poleg iz-
gradnje vodovoda in avtobu-
sne postaje še izgradnja pre-
potrebnega telefonskega
omrežja oziroma vsaj javne
govorilnice.
V ŽIVLJENJU NOVO IN
STARO
V vaško življenje, s še ve-
dno trdno medsebojno po-
veznostjo, ki seveda vključu-
je tudi medsebojno pomoč
in zaupanje, se vse bolj vri-
vajo tudi drobci modernega
načina življenja. V vinogra-
dih Predlog so se naselili vi-
kendaši, domača ekipa mla-
dih nogometašev, ki sicer ni-
majo svojega igrišča, pa po
vzoru jugoslovanskega no-
gometa igra tudi s sposojeni-
mi igralci. Treba je pač v ko-
rak s časom! Res pa na življe-
nje v kraju močno vpliva nje-
gova obmestna lega. Nekaj
časa so poskušali z ustanav-
ljanjem dramskih in podob-
nih sekcij, a ni uspelo, saj
krajani večino svojih potreb
zadovoljujejo v Slovenskih
Konjicah ali pa v svojih de-
lovnih okoljih in šolah.
Čeprav tako na videz ra-
zbiti ostajajo trdna skup-
nost. To se močno odraža tu-
di pri delu Civilne zaščite, v
okviru katere je izredno
uspešna gasilska enota, do-
lyo pa opravlja svoje delo tu-
di enota Rdečega križa. Sami
ocenjujejo, da so krajani za-
vedni, da se je nanje mogoče
zanesti in tako lahko tudi
smelo načrtujejo svoje de-
javnost. Neuspelih akcij ne
poznajo.
V POLENAH IN ŽEČAH SO:
-	Predsednik krajevne skupnosti Polene Franc Slap-
nik, Zeče Dušan Gorjup
-	Predsednik KO SZDL v Polenah Jože Konec in v
Zečah Marjan Leskovar
-	Vodja delegacije za zbor krajevnih skupnosti v Pole-
nah Jože Adamič in v Zečah Jože Kokolj ml.
-	Vodje delegacij za SIS v Polenah Srečko Bobik in
Stanko Šibanc, v Zečah Franc Brečko in Jože Berdnik
mirni mukami in pravimi
fnstor, ki ga tudi v polno-
A niso več potrebne, tu je
if vsi zbirajo.
Ustno izročilo je v Polenah bogato. Pravijo, da je kraj
dobil ime, ker so iz Konjiške gore s širokimi sanmi vozili
bukova polena, ki so jih potem prodajali. Skozi vas je
nekoč šla tudi Rimska cesta, pa tudi pozneje so tod veliko
vozili. Tudi kapela bi naj bila po pripovedi zgrajena v
spomin na srečo v nesreči, ko seje kmetu pokvaril parizar
in je voz drsel daleč nazaj, pa se vozniku ni nič zgodilo.
* vinogradov in sadov-
(Jkov, daleč od sokraja-
?v> prijateljev in nešte-
tih znancev, ki so se v
^eljo z bolečino poslo-
? od predsednika kra-
ne skupnosti, pevca,
vzornega kmeto-
Ca, predvsem pa vsem
poljubnega prijatelja,
o pripravljenega pri-
iti na pomoč. Takš-
" ljudi ni moč nadome-
Samo enkrat žive.
sem o krajevni
fuPnosti Polene pisala
usodnim dogodkom
■ v njej Franc Slapnik še
p prosim vse njegove
r*zumevanje.
Jože Konec, predsednik KO
SZDL Polene: »V tem krat-
kem času, kar imamo v Pole-
nah lastno krajevno organi-
zacijo SZDL, smo pri svojem
delu tesno,povezani s krajev-
no skupnostjo. Sedaj se pri-
pravljamo na referendum o
četrtem samoprispevku, v
katerem vidimo možnost na-
daljnje izgradnje Polen. Kra-
jani na sestanke, ki jih skli-
čemo, pridejo - ne sicer vsi, a
dovolj, da se dogovorimo.«
Dušan Gorjup, predse-
dnik krajevne skupnosti Ze-
če: »Menim, da je preskro-
mno sodelovanje z družbe-
nopolitičnimi organizacija-
mi v občini. Krajevne skup-
nosti tudi pogrešamo člove-
ka na občini, na katerega bi
se lahko neposredno obrnili
in se z njim dogovarjali o re-
ševanju naših problemov
kot na neke vrste mentorja.
Boljše zunanje sodelovanje
pogrešamo tudi pri pospeše-
vanju kmetijstva.«
Marjan Leskovar, predse-
dnik KO SZDL Zeče: »Člani
odbora naše krajevne orga-
nizacije se praviloma vklju-
čujejo tudi v vse drugo delo
Na n$še delo ima močan
vpliv bližina Slovenskih Ko-
njic in veliko število delav-
cev, ki večino aktualnih
vprašanj obravnavajo že v
svojih temeljnih organizaci-
jah. Zato so naši sestanki ve-
dno povezani z obravnavo za
kraj pomembnih vprašanj.«
Mirko Jevšenak, podpred-
sednik krajevne skupnosti
Zeče: »S prestavitvijo avto-
busne postaje v našo večjo
bližino ne bi samo olajšali
prevoz delavcev na delo, am-
pak tudi šolarjem skrajšali
pot v konjiške šole. Lažje bi
bilo tudi za vse tiste, ki vozi-
jo otroke v konjiška vrtca,
saj pri nas otroškega varstva
nimamo urejenega in smo
sedaj v glavnem prisiljeni,
da otroke vozimo z avtomo-
bili.«
MILENA B. POKLIC
14. stran - NOVI TEDNIK
Št. 44 - 4. november 1982
MLEČNE IN MESNE ZANKE
Izjemoma ne bomo za uvod preizkušali modrosti in
izkušnje, da krava molze pri gobcu, ker smo jo že
večkrat ponovili. Začnimo torej drugače!
Kljub temu, da nam pri Arji vasi v žalski občini raste
nova regijska mlekarna, za katero smo neznansko
dolgo (predolgo!) združevali interese, pa predvsem de-
nar in jo nato komaj spravili skozi gosta naložbeno-
omejitvena rešeta, z odkupom mleka na širšem celj-
skem območju ne moremo biti zadovoljni.
Nekateri že razmišljajo dokaj črnogledo (ali pa
realno?), da bi utegnila ob sedanjih težnjah vse manj-
šega odkupa mleka, nova regijska mlekarna namesto
mleka in mlečnih izdelkov predelovati izgube.
Zadnji dinarski dodatek oziroma regres pri litru od-
kupljenega mleka najbrž ne bo revolucionarno pove-
čal mlečnega odkupa, ker je preprosto, za kmetovo
računico stroškov mlečne proizvodnje in problemov s
krmili, zakasnel in v celoti premajhen. Pri tem pa seje
nadvse načelno mogoče prav imenitno strinjati z
vsemi tistimi, ki pravijo in dokazujejo, da vsakršne
regrese kaže uporabljati v glavnem za gašenje požara,
torej bolj za izjemo in začasno dejanje, ne pa za pravilo
ali celo tolikanj pogrešano in zaželeno sistemsko ureja-
nje stvari.
Četudi mnogi potrošniki ne verjamejo več, da so
osnovni razlogi za izredno slabo in celo vse slabšo
preksrbo z mlekom in mesom na Celjskem v cenovnih
neskladjih in še kakšnih drugih mesno ter mlečno
kriznih, temveč da gre tudi za nesposobnost organiza-
torjev in pospeševalcev mesne oziroma mlečne proi-
zvodnje ter preskrbe, pa so nekatera dejstva zelo zgo-
vorna. Ta pa so, da mlečna proizvodnja upada zaradi
vse slabšega odkupa, - slabšega celo v družbenem
sektorju kot v zasebnem, kjer je indeks vsaj še nad sto
- v polovici občin na Celjskem in, da se je tudi obseg
pitanja od lani na letos zmanjšal za deset odstotkov.
Pri tem ni odveč upoštevati še odhoda regijske živine
po štirih nogah ali drugače v sosednjo republiko, kjer
legitimni odkupovalci, ne samo tisti na črno, vedno
znova znajo preplačati kilogram žive teže celjskega
regijskega goveda.
To so spet dejstva in zaman je trkanje na kmetovo
zavest v Obsotelju in še kje, da ni lepo in prav, če svoji
kmetijski zadrugi ali kmetijskemu kombinatu pri po-
slih z živino pokaže hrbet
Najbrž bodo potrebni drugačni in predvsem bolj
učinkoviti ukrepi, kajti medrepubliško dogovarjanje
ne prinaša ustreznih in pričakovanih sadov.
MITJA UMNIK
MOZIRSKO KMETIJSTVO
PREMALO ZA INTERVENCIJE
Predvsem pa jih tare pomanjkanje deviz
V mozirski občini vse bolj upada in-
teres za večjo in intenzivnejšo pro-
izvodnjo zaradi vse večjih neskladij
med cenami reprodukcijskega mate-
riala in končnih proizvodov. Primanj-
kuje jim tudi nekaterih vrst reproduk-
cijskega materiala, kjer še zlasti velja
omeniti rudnine, krmna žita, krmila in
gnojila. Za nabavo perutninskih in
drugih krmil, gnojil, zaščitnih sredstev
in rezervnih delov, pa jim primanjkuje
tudi deviz. Slednjič pa velja omeniti še
pomanjkanje sredstev za intervencije
v kmetijstvu.
Specializirana kooperacijska pro-
izvodnja mleka je postala ovira za pri-
dobivanje pospeševalnih sredstev za
kmetijstvo iz republiškega sklada in
tudi od velikih potrošniških središč.
Republiški zakon o intervencijah na-
mreč priznava pravico do družbenih
intervencij samo za mleko iz družbe-
nih farm in hlevskih skupnosti kme-
tov. Ker tega v Zgornji Savinjski doli-
ni ni, družbena proizvodnja pa je mini-
malna, je vzpodbujanje mlečne pro-
izvodnje v kooperacijskem kmetijstvu
ostalo izven sistemske ureditve. Mo-
zirjani pravijo, da se jim godi velika
krivica, ki je še zlasti občutijo hribov-
ske kmetije.
Vse prepočasi poteka tudi izboljše-
vanje razdrobljene zemlje v dolinskih
predelih. Vzroke za to je treba iskati v
zastareli miselnosti starejših gospo
darjev, pa tudi v neizenačeni kakovo-
sti kmetijskih zemljišč. Pogoj za bodo-
če arondacije in komasacije je osušitev
zamočvirjenih zemljišč ter izvedba
agromelioracij na slabših zemljiščih.
Za to pa so potrebna velika sredstva in
družbena pomoč, ki je doslej še niso
bili deležni.
V mozirski občini bodo še v naprej
vztrajali pri dosedanji usmeritvi v pri-
rejo mleka, vzreji plemenske živine in
pitane govedi. Dopolnitvene dejavno-
sti pa bodo razvijali takšne, ki bodo
čim manj odvisne od uvoženih repro-
materialov in bodo zanimive za izvoz.
-Od potrošniških središč, kamor proda-
jajo tržne viške, bodo odločno zahteva-
li sorazmerni delež finančnih sredstev
za pospeševanje proizvodnje hrane.
Pravijo tudi, da potrebnih deviz niso
niti dolžni niti zmožni sami zagotavlja-
ti, zato bodo vztrajali na enotnem raz-
reševanju tega problema v okviru Si-
seot.
JANEZ VEDENIK
UMETNA
GNOJILA PRI
KMETIH
Jesen je tudi čas, ko si
dobri gospodarji preskrbi-
jo dovolj umetnih gnojil za
prihodnje leto. V teh dneh
KZ Savinjska dolina razde-
ljuje umetna gnojila svojim
kooperantom. Kmetje upa-
jo, da letos težav z gnojili
ne bo, saj bi kmetijstvo
brez njih ne moglo uresni-
čiti planov.
T. TAVČAR
ZDRUŽENA
VETERINA
Vse kaže, da bo kmalu
prišlo do združitve Zivino-
rejsko-veterinarskega zavo-
da in Veterinarskega zavoda
v Celju tudi v strokovnem in
fizičnem smislu, čeprav sta
že sedaj oba pod isto streho
ob cesti v Trnovlje.
Dobro sodelovanje po
strokovni plati je že sedaj ro-
dilo več skupnih nalog in
spletlo nešteto strokovnih in
delovnih povezav, ki bodo
slej ko prej morale najti tudi
svojo integracijsko samou-
pravno zaokrožitev, sta nam
zaupala oba direktorja, dipl.
veterinarja Branko Hus in
Bojan Koželj. Ze sedaj je bilo
v praksi večkrat tako, da so
bili menjaje drug drugemu
»izvajalci« pri mnogih stro-
kovnih opravilih. Integracija
obeh zavodov tjo nedvomno
pomenila večjo učinkovitost
veterinarske in živinorejske
službe.	XJM
j a. 44 - 4. november 1982
NOVI TEDNIK - stran 15
SPOMINSKI PARKI NAJ
SLUŽIJO ŽIVLJENJU
V nekaterih krajevnih skupnostih se ubadajo z vpra-
šanjem, kje, v katerem delu kraja naj zasadijo 88 dre-
ves v spomin na tovariša Tita. V razmišljanjih o tem se
pogosto porajajo predlogi, naj bi bili ti nasadi častit-
ljivo odmaknjeni od vsakdanjega vrveža in potisnjeni
ob rob naselij. Utemeljujejo pa podobne predloge z
dejstvi, da so nasadi v središčih krajev onesnaženi, da
jih otroci, pa tudi odrasli krajani premalo čuvajo in
končno, da bi morali spominski nasadi ločeni <*d osta-
lih krajevnih površin tudi zaradi namena, s katerim so
zasajeni.
Seveda takih in podobnih argumentov ni mogoče
kar tako sprejeti, čeprav je treba spoštovati pobude in
predloge, ki se odlikujejo v krajevnih skupnostih.
Kajti nasad, četudi je spominski, mora biti sestavni del
naselja in mora živeti skupaj z ljudmi. Nesmiselno bi
ga bilo urejati izven življenja in vsakdanjega vrveža,
ker na ta način ne bi opravljal svoje funkcije spomin
skega parka. Zato bi bilo prav, da v krajevnih skupno-
stih manj razmišljajo o kakem papirčku, ki ga bo v
takem spominskem parku pustil razposajen otrok,
temveč bolj o tem, kako bi se krajani organizirali, da bi
bil park vedno čist, urejen in odprt za vse ljudi. Le tako
bo namreč spominski park z nasajenimi 88 drevesi za
tovariša Tita - vsidran v srca tistih, ki ga bodo dan za
dnem obiskovali, se v njem igrali in se v njem spreha-
jali - zadostil osnovnemu namenu.
DS
SREČANJE V CELJU
ZAG02EN0VI ŽIVIJO S CVETJEM
Rože potrebujejo ljubezen in znanje
Pravijo, da tisti ljudje, ki
imajo radi rože, niso slabi.
Nekateri celo trdijo, da te
plemenite rastline ne uspe-
vajo, če jih ne negujemo z
ljubeznijo, zato se eni z njimi
celo pogovarjajo, ko jih zali-
vajo.
če pustimo ob strani vse te
trditve, v katerih pa je zrno
resnice, velja za cvetličarko
MILKO ZAGOŽEN, da jo je
ljubezen do cvetja pripeljala
v ta poklic. Sicer po dolgih
ovinkih, saj se šele pet let
ukvarja s tem delom. Mnogo
prej pa je počela vse kaj dru-
gega.
Pod Raduho, v Solčavi ji je
tekla zibel in izučila se je za
krojačico. Pa ji ubadanje z
iglo nekako ni šlo, želela je
doseči več. Vpisala se je v
srednjo šolo in jo tudi konča-
la, se zaposlila v pisarni, pa ji
tudi to ni bilo po meri. Še
vedno ni dosegla tistega, kar
je želela, kar bi ji napolnjeva-
lo življenje.
Medtem se je poročila in
našla v možu Marjanu odlič-
nega tovariša.
Kar tako za hobi si je pri
vrtnarju Skornšku v Mozirju
ogledovala njegovo delo in
se tudi tam začela učiti prvih
skrivnosti, ki jih izdajajo
cvetlice. Pravi, da je bil ta uk
zelo dragocen, dopolnila pa
ga je še z delom pri cvetličar-
ki v Rogaški Slatini.
Potem je Milka dolgo okle-
vala in ko je bil lokalček na
Mariborski cesti v Celju pra-
zen, se je opogumila in z ma-
lim začela. Skraja, ko jo lju-
dje še niso poznali, je vozila
za silo, vendar z izgubo ni
delala. Ko pa si je s svojo
ustrežljivostjo in ljubezni-
vostjo ponudbe ter kvalitet-
no izbiro blaga utrdila stezo,
je dobila večjo samozavest.
Pri tem ji je vseskozi stal ob
strani mož Marjan, ki ji cvet-
je dobavlja, pa še hčerka Li-
lijana, sicer je študentka
agronomije, in* bo poglablja-
la vrtnarstvo ter vnesla v ma-
mino obrt še večjo strokov-
nost. Takole, ko se znajdejo
pred prazniki, poprimejo pri
delu vsi. Ne merijo ur, žrtvu-
jejo marsikatero noč, a uspe-
hi so vidni. Lokalček na Ma-
riborski cesti je že premaj-
hen, a ne mislijo na drugega,
ker imajo tu stalne stranke,
ki zelo rade zaidejo v cvetli-
čarno k Milki, če ne drugega,
pa po nasvet.
»Vsako rožo, vsako lončni-
co, ki jo na novo prinesem in
je še ne poznam, moram pre-
študirati, da vem potem tudi
svetovati. Po nje hodim v
Split, Zagreb, veliko pa že
dobim pri nas doma. Edino
po okrasno blago (trakove,
gobe) sem hodila v Italijo.
Zdaj bo malo težje, a če bom
hotela ohraniti kvaliteto, po-
tem bom tudi še šla. Hudo je
to, da moram naročila celo
odklanjati, ker me je v času
največjega dela zapustila po-
močnica. V veliko pomoč sta
mi zdaj praktikantki iz Med-
loga, ki znata p-ipraviti lepe
cvetlične aranžmaje. Tudi si-
cer sta pridni in verjetno se
jima zdim malo sitna, ker za-
htevam, da je delo dobro
opravljeno.
Včasih se zgodi, da stranki
ne prodam zaželjenega cvet-
ja, ker ni kvalitetno, ker je
staro in ji to tudi povem.
Vsaka roža mora biti sveža,
le taka ima svoj mik.«
Tako razmišlja cvetličarka
Milka in takšen je tudi njen
odnos do cvetlic. Mnogo lju-
bezni je zraven, pa znanja tu-
di, ki ga še kar naprej črpa iz
knjig. Ko pripravlja šopek, je
zanjo to pravi estetski uži-
tek. Umetelno izbira cvetko
za cvetko in jo preudarno po-
loži drugo k drugi. Tako na-
stajajo izdelki, ki se lahko
kosajo z »umetnimi« izuče-
nih aranžerk. Ni kaj reči, čuti
se, da jih dela z ljubeznijo -
končno pa jo je ta nepremag-
ljiva sila tudi pripeljala do
zaželjenega poklica.
Pravijo, da se z mujo daleč
pride. To velja za Zagožnovo
Milko, dodali pa bi, da ji je
znanje, ki si ga je nabrala iz
knjig in v praksi pomagalo
pri tem. Ljubezen pa smo že
poudarili in jo izpostavili na
prvo mesto. In to upravi-
čeno.
ZDENKA STOPAR
Na sliki druga z leve Milka Zagožen, v ozadju mož Marjan
ter tri Milkine »sodelavke«: Lilijana, Karmen in Majda.
PLANINCI S POLUL
Z DRUŽBO JE BOU VESELO
Na OŠ Polule vzgajajo mladi rod planincev
Na osnovni šoli Frana
Kranjca na Polulah že vrsto
let deluje planinski krožek,
ki se po svoji delovnosti lah-
ko kosa z marsikaterim dru-
gim krožkom ali društvom v
občini.
Vsako leto je v krožku na
dveh stopnjah, od prvega do
petega razreda pa od petega
do osmega, okoli 70 aktivnih
mladih članov. V vsakolet-
nem programu je 30 ur teore-
tičnega programa, kjer se
mladi seznanjajo z v.-'-m, kar
jim bo na poti v gv ali na
Pohodih prav prišlo. Vsako
leto je tudi več planinskih
izletov. Na vi* v stopnji 14 na
nižji pa 8 ^ .rejši planinci se
udeležuje., jdi štirih večjih
Pohodov: Vci tekmujejo za
znak Pionir planinec. Lani
so tekmovali za srebrne in
bronaste značke, letos pa bo-
dobili že tudi zla-
U. - v a pionirja se vsako leto
udeležita tudi planinskega
tabora, za boljšo varnost na
Pohodu s pionirji, pa se vodi-
či udeležujejo seminarjev za
Planinske vodnike.
To pa ni vse. Planinci s Po-
'ul se povezujejo s starejšimi
kolegi planinskega društva
Zelezar iz Štor in z vrstniki
na osnovni šoli Hudinja.
Vsako leto se pionirji teh šol
Udeležijo skupnega pohoda
^a Plešivec. Mladi planinci
so tudi iznajdljivi, k čemur
veliko svetujeta njihov men-
jor in ravnatelj obenem, Mi-
'an Gombač in mentorica
^lajših pionirjev Milena
^ečnik. Koče namreč posta-
jo že draga zadeva. Planin-
c' pa brez njih ne morejo. Tu
Použijejo topli obrok pa tudi
Prespijo, kadar so na dvo-
dnevnem izletu. Zato ponu-
dijo svojo pomoč pri sekanju
^fv ali čiščenju okolice koče
je bivanje takoj bolj prijet-
no in cenejše. Na svoji poti
Pa nenehno skrbijo za čisto
okolje in pridno pobirajo
razne odpadne reči, ki ne so-
dijo v naravno okolje, a jih
nevestni obiskovalci vsepov-
sod dovolj natrosijo.
Zadnji večji pohod katere-
ga se je udeležilo čez 20 pio-
nirjev z osnovne šole Polule
in Hudinje, je bil pohod po-
svečen narodnemu heroju
Milošu Kupresu v Doboju, v
začetku septembra. Vodiči
so bili njihovi že izkušeni
prijatelji planinci PD Zele-
zar. Pot je bila dolga 80 km,
udeležilo pa se je še veliko
pionirjev iz drugih republik.
Na tem pohodu so bili tudi
naši trije sogovorniki od ka-
terih smo predvsem želeli
zvedeti, kaj jih vleče k plani-
narjenju.
DARKO GOLEŽ se je šele
v preteklem šolskem letu
vključil v planinski krožek
na hudinjski šoli: »Meni so
všeč pohodi. Rad hodim po
pokrajinah, ki se jih ni dota-
knila industrija. Pa tudi
družba v hribih je zmeraj do-
bra. Čeprav so kondicijski
treningi kdaj dolgočasni, je
pa čisto nekaj drugega, ko se
odpravimo na Triglav ali
Stol. V planinski šoli mi je
zelo zanimiva zgodovina pla-
ninstva pa tudi drugih ko-
ristnih stvari o tem, kako naj
hodimo v planine in o var-
stvu narave, se naučimo.«
MAJA ANTONIC hodi na
Osnovno šolo Franja Vrunča
Hudinje: »V planinsko druš-
tvo sem se vključila ob začet-
ku šolskega leta. Za ta šport
so me navdušili starši, s ka-
terimi sem že prej pogosto
hodila v hribe. Tudi prijatelji
so mi veliko pripovedovali.
Zato me je pritegnila družba
pa tudi lepe gore. Starši mi
svetujejo, kako naj poma-
gam pri prvi pomoči, kako
moram hoditi in kakšno
opremo vzeti s sabo, da bo
moja pot varna. Včasih se
bojitu, da se mi ne bi kaj pri-
petilo. Vendar, ko se s poho-
dov vrnem živa in zdrava, mi
naslednjič še bolj zaupata.
PETER VERDEV, hodi v
7. razred na osnovni šoli Po-
lule: »V krožku sem že štiri
leta, v tem času sem naredil
planinsko šolo in spoznal ve-
liko novih prijateljev ter ob-
hodil lepo število planin.
Včasih se odpravim na pot
tudi s starši, toda med vrstni-
ki mi je bolj všeč, ker je naša
družba vedno vesela in do-
bre volje. Raje pa hodim v
gore kot na pohode, ker tam
lahko še plezam.«
Gorenje - GLIN
Lesna industrija n.sol.o.
NAZARJE
TOZD Žagarstvo
Delavski svet
V skladu z določili Samoupravnega sporazuma o
združevanju dela delavcev in statuta TOZD
razpisuje
dela in naloge
INDIVIDUALNEGA POSLOVODNEGA
ORGANA - VODJA TOZD ŽAGARSTVO
Kandidat mora poleg splošnih zakonskih pogojev iz-
polnjevati še naslednje pogoje:
-	da ima najmanj srednješolsko izobrazbo lesarske
ali ekonomske smeri in 10 let delovnih izkušenj, od
tega vsaj 5 let na odgovornih delih in nalogah
-	da je moralnopolitično neoporečen
-	da njegovo dosedanje delo zagotavlja, da bodo
doseženi sprejeti cilji TOZD kot celote ob načelu
solidarnosti in vzajemnosti.
Pismene prijave z dokazili o izpolnjevanju razpisnih
pogojev naj kandidati pošljejo v 15 dneh po objavi
razpisa splošno-kadrovskemu sektorju DO GORENJE
-	GLIN Nazarje v zaprti kuverti z oznako »za razpisno
komisijo TOZD Žagarstvo«.
Kandidate bomo o izbiri obvestili v roku 30 dni od
poteka razpisanega roka.
POGOVOR Z GIMNAZIJKO POLONO SEL/Č
SLIVNIŠKO JEZERO IN ŠE KAJ VEČ
Za raziskovanje je potrebno mnogo truda
Polona Seličeva je že izku-
šena gimnazijka. Letos obi-
skuje 4. letnik in kot sama
pravi, ji šola ne pomeni bi-
stva življenja. Sicer je odlič-
njakinja, vendar pa se posve-
ča predvsem pisanju in lju-
dem.
Obiskali sva jo s čisto po-
sebnim namenom. Polona je
namreč v prejšnem šolskem
letu delala geografsko razi-
skovalno nalogo z naslovom:
VPLIV SLIVNIŠKEGA JE-
ZERA NA OKOLJE in zanjo
je prejela v Novem mestu
zvezno plaketo za zasluženo
prvo mesto. Želeli sva izve-
deti čim več o tej nalogi, pa
tudi o njenem literarnem de-
lu in lahko rečem, da je naji-
no radovednost v eni šolski
uri dodobra potešila. Ze
prejšnji dan je na sestanku
geografskega krožka pred-
stavila svojo nalogo, tako da
sva imeli dokaj lahko delo.
Podatke je zbirala kar pre-
cej časa. Iskala jih je na vseh
koncih, oglasila se je pri Ni-
voju, v Železarni Store, na
Občini Šentjur, pomagala pa
si je tudi z anketiranci, na
katere Slivniško jezero nima
posebnega vpliva, v b) sku-
pini tisti, ki čutijo posledice
nastanka tega jezera in v
tretji grupi tisti, ki so se zara-
di jezera odselili. Pri anketi-
ranju so ji pomagali člani
geografskega krožka Gimna-
zije, z nasveti pa ji je na po-
moč večkrat priskočila tudi
mentorica, profesorica Zvez-
dana Knez - Šterbenc. Pri
spraševanju je naletela na
predvidene ugotovitve. Lju-
dje od jezera nimajo koristi.
Zmanjšal se je pridelek pše-.
niče, pot v šole in službo pa
precej podaljšala. Tudi turi-
zem, ki je obljubljal veliko
koristi in denarja, še ni zaži-
vel. Vse te podatke je strnila
v referat, dodala je fotografi-
je in natančne zemljevide
Slivniškega jezera in si ob
precejšnem trudu priborila
prvo mesto.
Da pa je ne bi preveč izmu-
či1' 7 geografijo, sva ji zasta-
vili nekaj vprašanj s področ-
ja literature. Izvedeli sva. da
veliko piše, predvsem proz-
ne tekste, ki opisujejo tre-
nutne občutke. Sodeluje v
Brstičih in lahko rečemo, da
zelo uspešno. Ustavili sva se
tudi ob njenem prostem ča-
su. ki ji ostane. Takrat rada
bere, se ukvarja z ljudmi, ra-
da se pogovarja, hodi v nara-
vo in počne še marsikaj. In v
prihodnosti'' Posvetila se bo
verjetno psihologiji, saj je
njena ljubezen posvečena
delu z ljudmi. Še vnaprej na-
merava veliko pisati, v načr-
tu ima novo raziskovalno na-
logo. tokrat s področja litera-
ture. Seveda sva ji zaželeli
čimveč uspeha tudi letos.
MATEJA HOČEVAR
VERA ŠKROBAR
16. stran - NOVI TEDNIK
Št. 44 - 4. november 1982
LJUBICA ŠTEFANIČ
V KORAK Z MODO
Ljubica 17. na Festivalu dela na Reki
Če ste moškega spola in po-
gosto zahajate v Brivnico Mar-
ko v Stanetovi ulici, potem ste
gotovo že opazili prijetno 17-
letno dekle, LJUBICO ŠTE-
FANIČ, ki se pri mojstru briv-
cu ukvarja z moškimi priče-
skami. Prav nevsakdanje opra-
vilo za dekle, bi lahko rekli.
Ljubica letos decembra kon-
čuje frizersko šolo in je trenut-
no na obvezni delovni praksi.
Tudi ona je pričela z ženskimi
pričeskami, vendar se v družbi
žensk in ženskih pričesk neka-
ko ni znašla. Zato je po svoji
volji prestopila med urejeval-
ke moških pričesk. Sedaj je
Ljubica zadovoljna s svojim
delom, kljub temu, da šole še
ni končala. Res je poklic za no-
ge zelo naporen, vendar delo
opravlja veliko lažje in z vese-
ljem, ker so ji sedaj zaupana
prav vsa dela, ne samo pranje
glav, kar je po navadi delo va-
jenk. V Brivnici Marko je Lju-
bica dobrodošla, saj so se pri
mojstru v triindvajsetih letih
zvrstile le tri vajenke.
In zakaj smo se sploh odloči-
li, da vam predstavimo to de-
kle? Ljubica se je 14., 15. in 16.
maja letos kot edina Celjanka
za frizersko stroko udeležila
Festivala dela, na Reki. To je
nekakšno mladinsko državno
prvenstvo frizerk, šivilj, kroja-
čev, avtomehanikov.".. Na tek-
movanje jo je poslala šola brez
kakšnih posebnih navodil in
priprav, saj na šoli niti nimajo
učiteljice za moške pričeske.
Tako si je Ljubica pomagala
po svojih močeh.
In kako sploh izgleda takšno
frizersko tekmovanje? S seboj
si vsak pripelje svoj model
(Ljubica mi je omenila, da je
bil njen v Reki najbolj »sku-
štran«), katerega potem ostriže
in posuši po svoji želji, znanju
in okusu. Po končanem delu
komisija oceni vse pričeske in
vrstni red se določi po številu
točk. Torej je ocena dokaj ob-
jektivna. Ljubica je osvojila ze-
lo dobro 17. mesto, v poseb-
nem vrstnem redu za Sloveni-
jo pa še boljše 3., za Ljubljan-
čankami in Mariborčankami.
Na celotnem tekmovanj
ekipa Celja osvojila odlično
mesto od 146 ekip.
Pa bo Ljubica ostala v tei
poklicu? Njena velika želja j
da bi nekoč imela svoj lokE
nekakšen boutique, ki bi t
namenjen za moderne pri<;(
ske za mlade. Ukvarjala bi se
striženjem, barvanjem in tra
nami tako za ženske kot za m,
ške. Ze sedaj se v brivnici Ma
ko ukvarja bolj z mladimi, ka
ti, kot sama pravi: »Mlad čl(
vek bolj razume mladega čl(
veka.« Ljubica želi na tem $
dročju v korak z modo.
Drugače je Ljubica mirno i]
prav prijetno dekle za krate;
klepet. Včasih se preda branji
knjig ali pa se odpravi na spre
hod. Pa tudi odbojko Ljubic
še vedno rada zaigra.
MATEJA ZALOŽNII
TDO MERCATOR-JELŠA
ŠMARJE PRI JELŠAH
razpisuje
prosta dela in naloge:
1.	Vodje računovodstva
2.	Vodje splošnega sektorja
Kandidati morajo razen splošnih pogojev in moralno-
političnih kvalitet izpolnjevati še naslednje pogoje:
Pod 1. - srednja ali višja izobrazba ekonomske sme-
ri in najmanj 5 let delovnih izkušenj.
Pod 2. - srednja ali višja izobrazba pravne ali eko-
nomske smeri in najmanj 3 leta delovnih izkušenj.
Kandidati naj pošljejo prijave z ustreznimi dokazili v
roku 15 dni po objavi razpisa. O izidu izbire bomo
kandidate obvestili v zakonitem roku.
Veleblagovnica T
VSE ZA MRZLE ZIMSKE DNI!
Pestra izbira ženske, moške in otroške konfekcije,
perila, pletenin in obutve.
Gospodar in gospodinja sta ljubeznivo sprejela nena-
dnega gosta. Posebno trije otroci so bili navdušeni nad
tujcem. Ko pa so zvedeli, da je daljni sorodnik, pa so bili
sploh zelo prijazni.
Le redkokdo je zašel tja gor.
Gospodar ni bil nič posebno radoveden. Vprašal ga je
po njegovi materi, ga spodbudil, naj se dobro naje in
odpočije, ker je videti precej zdelan, mu nalil v kozarec
vina, trčil z njim, rekel, da je na skednju dovolj prostora,
ter mu zaželel lahko noč.
Gospodinja, ki je bila pri štiridesetih in prav nič pla-
hega pogleda, mu je dala platneno ponjavo in koc. Sinko
ga je pospremil do skednja in Palček je po dolgem času
spal približno kot človek.
Naslednja dva dni je samo spal.
Na večer drugega dne ga je prišla klicat gospodinja.
Palček se ji je oglasil šele čez čas. Stegoval je bose noge
in brcal v dišeče seno.
»Ja!« je previdno del.
»A misliš umreti od lakote? Mi smo spet že povečer-
jali. Pridi no v hišo.«
»Stopi noter!« jo je povabil Palček in medtem pokle-
knil, da bi spravil v red ponjavo in koc.
Prostor je bil majhen. Ležišče si je naredil na debeli
plasti sena. Ob straneh sta bili leseni steni, ki sta se
dvigali poldrug meter visoko in se nato nadaljevali na
eni in drugi strani položno v širok prostor, ki je bil
natlačen s senom.
Gospodinja je obstala pred njim in ga radovedno gle-
dala.
Palček je bil kosmat in skuštran. Srajca mu je mahala
ih hlač in od povsod so mu štrlele dolge bilke, da je bil
podoben, ko je klečal pred njo, pritlikavemu senenemu
možu. Vanjo seje zagledal z malce odsotnim pogledom.
Smejal se ji je. Že dolgo je nihče ni tako pogledal, Niti se
ji ni tako nasmehnil. Njen potemnjen obraz so razsvet-
lile blage črte, ki so nenadoma vzcvetele in v zenicah ji je
nekaj zagorelo.	»
Naglo je legla k njemu in Palček jo je začel brez besed
ljubiti.
K njemu je prišla naslednjo noč.
Vse ji je povedal. Kaj je, kako je z njim, da beZi, da se
boji, da mu bodo prišli na sled, ker so mu še vedno, za
petami, povedal je, kaj se je zgodilo pod hrastom, kako
je obležal Miloš, da sta druga dva pajdaša pobegnila in
izginila.
»Veliko sem premišljeval o tem dogodku. Se nikoli,
odkar sem v hosti, se nam ni zgodilo kaj takšnega.
Vedno bolj sem prepričan, da nas sploh niso odkrili,
ampak da sta se Rudi in Ciril odločila naju ubiti. Miloš je
bil čisto na koncu z živci. Samo pil bi, se šel govornika in
vsakega bi najraje ubil, če bi se mu uprl. Takrat je bil
pijan. Od utrujenosti je bledel. Tudi sam sem bil kakor
brez nog. Nihče od nas ni več pametno mislil. Rudi in
Ciril sta streljala. Tisti, ki je meril na Miloša, je dobro
odmeril. Drugi pa je zgrešil. Čisto malo je zgrešil. Za
dlan. Rafal je usekal zraven moje glave. To, o čemer ti
pripovedujem, tega se takrat nisem zavedal. Bil sem iz
sebe. Planil sem pokonci. Skraja nisem ničesar videl.
Spal sem kot ubit. Zaspal sem, kot da nas nihče ne
preganja. Zanesel sem se, da bo pod hrastom varno.
Predolgo že živim v gozdu in predobro ga poznam. Bežal
sem, nikoli še nisem tako bežal, da bi bil tako preplašen,
brez glave. Vem, to je bilo zaradi rafala. Ko sem prišel k
sebi, veš, sem se vrnil pod hrast. Miloša sem zagledal in
spet zbežal. Zaduhal sem smrt. Drugič tisti dan. Ze ne
vem kolikič sem preklel trenutek, ko sem se prvikrat
srečal z Milošem. Tedaj se je vse to začelo. Zdaj sem
tukaj, nazaj ne morem, naprej tudi ne!«
Tisto noč je Palček gospodinji še marsikaj povedal.
Tudi o skrivališčih, v katerih sta z Milošem kopičila
ukradeno blago, dragocenosti in denar. Njegova pripo-
ved je bila dolga.
Čeravno se je gospodinja zavedala, po vsem, kar je
slišala in že prej vedela, da leži skupaj s banditom,
zločincem, je občutila, kako je prav on, zloglasni Palček,
v nekaj dneh vplival na njeno- zdolgočaseno in osam-
ljeno življenje, kako jo je spremenil, predramil njeno
telo on obudil veliko želja. Najbolj pa je v njej pognal slo,
ki ji je naredila dan lepši.
Lepo je bilo misliti ves dan na noč.
Dogovorila sta se, da bo ostal še nekaj časa pri njih.
Medtem bosta v bližini domačije našla primeren kraj,
kjer naj bi izkopala bunker, in ga opremila, kolikor bo
mogoče. V njem naj bi poslej živel Palček. Čez poletje v
takšnem prebivališču ne bo tako hudo, do zime bosta pa
že našla kakšno rešitev.
Naslednji dan je Palček našel v soseski, v gozdu, ki se
je razprostiral za skednjem in katerega že od začetka
vojne nihče ni več čistil in trebil, primeren kraj za njegov
bunker.
Kraj si je dolgo in natančno ogledoval.
»Tukajle, poglej!« je rekel gospodinji, ko sta prišla
med mlado smrečje. Smreke niso bile višje od dveh
metrov. Rasle so na gosto in prekrivale zemljišče kakš-
nih deset kvadratnih metrov med štirimi starimi smre-
kami, katerih veje so se začele pobešati v višini mladih
smrek.
V nekaj dneh je Palček izkopal ozek bunker. Gospodi-
nja mu je pomagala. V košarah sta odnašala zemljo daleč
na voz, ki sta ga pustila na stari zaraščeni gozdni poti.
Gospodinja je vozila izkopano zemljo na cesto in jo
trosila v jarek. Za to njuno delo so vedeli otroci, gospo-
dar pa seveda ne. Brigal se je le zase in za svoje delo na
kmetiji.
Bunker je Palček obložil z deskami, svežimi smreko-
vimi. Za na tla je nanosil nekaj debelega peska, ki bi
prestrezal in upijal vlago. Iz debelih hrastovih plohov je
napravil pod in streho. Prekril jo je z listjem in mahom.
V bunker je vodil ozek vhod, dovolj širok, da seje mogel
naglo spustiti skozenj, ali pa se privleči na dan, pod
nizke veje smrek, ki so bile kakor mogočen baldahin.
»Pričakoval sem, da bo vse skupaj mnogo bolj po-
dobno krsti«, je rekel Palček, ko sta si z gospodinjo
ogledala njegov novi dom.
Ležišče je nekoliko dvignil nad tla. V kotu je stesal
mizo in stol. To pa je bilo v bunkerju vse poleg police, na
katero je naložil ducat nemških ročnih bomb. Na veliki
žebelj, ki ga je ukrivil v kljuko, je obesil dve brzostrelki,
ki sta bili pripravljeni na strel.
Ko je bil bunker nared, se je Palček poslovil od gospo-
darja.
»Kar cel dopust sem imel pri vas! Hvala za streho in
gostoljubje. Zdaj pujeleni v dolino. Kajne, da ne boste
hudi, če se bom še oglasil? Pri vas je božji mir, ki
človeku dobro dene!«
j a. 44 - 4. november 1982
NOVI TEDNIK - stran 17
flOKOMET
PODARILI TOČKO BORCU
y soboto gostuje Potisje
Celjski rokometaši Aera so
v preteklem kolu ponovno
osvojili točko v gosteh. V Za-
grebu so igrali proti Borcu
neodločeno 19:19.(12:9). Bila
je to tekma, v kateri so celj-
ski rokometaši izpustili veli-
ko priložnost, da bi zmagali.
Strelci za celjsko ekipo so
bili: Razgor 3, Miha Bojovič
1, Selčan 2, Kleč 1, Djurin 2,
Vlado Bojovič 7, Ivezič 3.
Najboljši igralec pa je bil
vratar Tomič. V soboto igra-
jo celjski rokometaši v šport-
ni dvorani Golovec proti
inočni vrsti Potisja iz Ade.
Tokrat je uspela tudi ekipa
Velenja. Ker je Rdeča dvora-
na v Titovem Velenju zase-
dena, so morale igralke Vele-
nja odigrati svoje srečanje
proti Ugledu iz Temerina v
Celju. To jih ni oviralo, da ne
bi dosegle uspeh. Zmagale
so zlahka 31:24 (15:13). Naj-
boljše strelke so bile Kotnik
in Golič po i>, Bašič, Omero-
vič, Djordjevič in Bolha pa
po 4. V prihodnjem kolu
igrajo v gosteh proti Crven-
ki, ki je trenutno zadnja.
V republiški rokometni li-
gi je republiška selekcija Ae-
ra premagala Usnjarja 28:26
(17:14). Mladi igralci so vodi-
li vso tekmo, toda ob koncu
so skoraj izgubili zaradi ne-
kontrolirane in nekoliko ne-
resne igre. Najboljši strelci
so bili Jonak 7, Ramšak., Do-
beršek in Šeško po 5 zadet-
kov. Minerva je doma pre-
magala ekipo »presenečenj«
letošnjega prvenstva Sevni-
co, zasluženo, z 32:28(16:15).
Najboljši strelec je bil Pavlo-
vič s 16 zadetki. Ženska eki-
pa Šmartnega pa je prema-
gala Radgono 29:24(18:8).
Na lestvici so Celjani prvi,
Velenjčanke pa pete. V II.
zvezni rokometni ligi pa so
igralci Šoštanja gostovali v
Rovinju in presenetljivo
zmagali 21:18(9:8). S tem
uspehom so na lestvici zno-
va na petem mestu.
V prihodnjem kolu igra
Šoštanj doma proti Dubov-
cu, v republiški ligi pa Aero
gostuje na Igu proti Moker-
cu, Minerva v Izoli in dekleta
Šmartnega v Izoli.
J.KUZMA
partizan bjelovar
v celju
Drevi ob 18. uri bo v šport-
ni dvorani Golovec zanimiva
prijateljska rokometna tek-
ma, v kateri se bodo pomerili
rokometaši Aera Celje proti
prvoligaški ekipi Partizana
iz Bjelovarja. Tekma bo ve-
ljala kot zadnji trening celj-
ski vrsti pred težkim sreča-
njem proti Potisju, ki gostu-
je v soboto v Celju.
J.K.
KADETI KLADIVARJA USPESNI
V senci članske ekipe zelo marljivo in uspešno nastopajo tudi kadeti celjskega Kladivarja,
katere vodi trener Rudi Kvartič! Redno vadijo na odličnem igrišču Olimpa v Gaberju, kjer
se tako nadaljuje tradicija dela z mladimi.
Mladi celjski kadeti so v letošnjem prvenstvu v svoji območni ligi premagali Rudar I iz
T.Velenja 3:1, Rudarja II 9:0, Elkroj 6:2, Opekarja 3:0 in Partizan Šmartno 3:2, igrali
neodločeno 0:0 proti Šoštanju in izgubili proti Partizanu Žalec 1:4 ter Šmartnem ob Dreti
2:3.
Na posnetku je moštvo bodočih igralcev celjskega Kladivarja! Stojijo od leve: Kaleč,
Bračič, Slapnik, Kranjc, Stankovič, Mehič in trener Kvartič, čepijo Iveljič, Jeram, Cene,
Šribar in Bauman.
J. K.
ROKOMETNE
VZPOREDNICE
Piše: Vlado Bojovič
Odigrali smo že sedem kol in tako se je jesenski
prvenstveni del v I. B rokometni ligi prevesil v drugo
polovico tekmovanja.
Po solidnih igrah smo še vedno edina neporažena'
ekipa lige kljub dvema težkima gostovanjima: s Kri-
vajo in Borcem. Škoda, da na tekmi z Borcem v Za-
grebu nismo osvojili dveh točk, saj smo večji del
tekme vodili, vendar je tudi osvojitev ene točke zado-
voljiv uspeh. Kot glavni kandidati ža osvojitev prvega
mesta že izstopajo Zamet, Iskra in Krivaja, tako da bo
končnega zmagovalca treba iskati med temi ekipami,
seveda vključno z našo.
Mislim, da imamo kljub temu, da je do konca prven-
stva še dosti tekem, lepo priliko za ponovon vstop v
prvo rokometno ligo. Ta optimizem gradim predvsem
na tem, da imamo v sami igri moštva še velike rezerve
in da bomo v drugom delu tekmovanja bistveno igral-
sko močnejši predvsem na zunanjih igralskih mestih s
»povratniki« iz JLA Anderluhom in Božičem.
Sama igra moštva še ni takšna, kot si jo igralci s
trenerjem Tonetom Goršičem želimo, kljub dobrim
dosedanjim rezultatom in skoraj »euforičnim« hvalam
občinstva in novinarjev. To pa iz razloga, ker moštvo
na treningih vadi izredno veliko različnih taktičnih
izpeljank. Njih rezultat pa se bo pokazal šele s pote-
kom nekega časovnega obdobja in preigranih tekmah.
Razveseljivo pa je, da je hala Golovec iz tekme v
tekmo bolj polna, kar pa nas igralce še bolj motivira in
spodbuja pri nadaljnjih treningih in tekmah.
V bližnji prihodnosti nas čakajo izredno težke preiz-
kušnje, in sicer tekmi na domačem igrišču s Potisjem
in Iskro ter gostovanji v Metkovičih in Kaču.
Upam, da bomo tudi ta težek del tekmovanja
uspešno premostili in si tako nabrali takšno bero točk,
ki bo solidna osnova za tekmovanje v drugem delu
prvenstva in s tem uresničitev cilja, ki si ga vsi vedno
bolj glasno želimo.
HOKEJ NA LEDU
ŠPORTNO PROTI C. ZVEZDI
Razigrala sta se Perčič in Marčec
Hokejisti na ledu Cinkarne
so osvojili prvi dve točki. V
4. kolu so se pomerili v Celju
proti Crveni zvezdi, s katero
bi morali igrati v Beogradu.
Ker pa imajo gostje težave s
pripravo drsališča, so Celjani
sporazumno pristali na pre-
ložitev srečanja in so tako
odigrali prvo medsebojno
tekmo v Celju namesto v go-
steh. To je vsekakor športna
poteza Celjanov, ki skupaj z
vodstvom Crvene zvezde
stopajo, kot kažejo dogodki
v soboto na drsališču v Mest-
nem parku, na nova bolj
športna pota. Crvena zvezda
se je namreč že pred tekmo
oddolžila Celjanom. Pristala
je, da sta srečanje sodila celj-
ska sodnika Belcer in Šetina,
ker delegiranega Petriča iz
Jesenic ni bilo. In povedati
moramo, da sta celjska so-
dnika odlično opravila svojo
nalogo na splošno zado-
voljstvo obeh moštev.
Zmagala je Cinkarna z re-
zultatom 7:1 (2:0,3:0,2:1). Bi-
la je to tekma, v kateri so
imeli Celjani več od igre,
stalno napadali in vratar To-
mič je rešil goste visokega
poraza. Celjani pa so imeli
priložnost, da so z mladimi
napadalci s tremi napadi in
tremi obrambami pristopili
k resni in uspešni igri. Takš-
na igra je dala tudi novo
dvojko Perčič - Marčec, ki je
s štirimi zadetki presenetila.
Strelci so tokrat bili Sen-
delbach, Vertovšek in Lepša
po en zadetek ter Perčič in
Marčec po dva. Boljših igral-
cev ni bilo, ker so se prav vsi
zelo trudili in počasi prihaja-
jo v formo.
Naslednja tekma bo v Ce-
lju 13. novembra, ko bo go-
stovala ekipa Vojvodine.
Glede odločitve tekmovalne-
ga odbora o registraciji tek-
me Medveščak - Cinkarna
pa Celjani še niso dobili ob-
vestila in se bodo vsekakor
pritožili. V času do 13. no-
vembra bo več prijateljskih
srečanj!
J.KUZMA
veterani znova v
celju
Rokometni klub Trim
team iz Celja bo 20. no-
vembra znova priredil že
VI. turnir veteranov Slo-
venije v rokometu. Tur-
nir, na katerem bo nasto-
pilo 16 najboljši ekip Slo-
venije, bo v športnih dvo-
ranah Tehniškega centra
in Zavoda Golovec. Do
sedaj so imeli največ
uspeha rokometaši Trim
team, Celja, Inlesa, Šošta-
nja in Griž. Marsikateri
ekipi veteranov pa bo to
dobra preizkušnja za dr-
žavno prvenstvo, ki bo te-
den dni pozneje v
^JJmagu.	J, Ky
KOŠARKA
TRETJA VISOKA ZMAGA
Dobe ršta I i? eh žei tsk il i nk f#J
Košarkarji Libele so dobro
opravili svojo nalogo tudi v
3. kolu prvenstva v II. zvezni
ligi. V Celju so premagali Al-
karja iz Sinja 100:87 (49:40).
Najboljša peterka Libele Pi-
pan, Gole, Aničič, Kahfedžič
in Tovornik si je kmalu pri-
borila prednost 5 košev, da
bi ob koncu prvega polčasa
že vodila 39:29. Zmagovalec
je bil več ali manj znan. Toda
Celjani še niso bili zadovolj-
ni s svojo igro in so v nada-
ljevanju dosegli še več. V 28.
minuti je bil rezultat 71:47 in
katastrofa gostov je bila pred
vrati.
Tu pa je stopil na sceno
zagrebški sodnik Beganovič,
ki je s svojim provokativnim
sojenjem zmedel vse igralce
in želel ostati najbolj po-
membna figura srečanja, kar
je povzročilo v vrstah Libele
zastoj v igri" in gostje so omi-
lili poraz. Več pa niso mogli
doseči. Zmaga Libele je bila
zagotovljena.
Koše za Libelo so dosegli:
Tovornik 30, Pipan 24. Ani-
čič 18, Gole 13, Medved 7,
Kahfedžič 6 in Cencelj 2.
Trener profesor Mile Ce-
pin: »Sodnik Beganovič je
sodil zelo provokativno, kar
je zmedlo naše igralce in
smo tako izpustili možnost
za visoko zmago. Takšno so-
jenje so izkoristili gostje in
dosegli občutno ugodnejši
poraz.«
Uspešne so bile tudi igral-
ke Libele, ki so v 1. kolu pre-
magale v republiški ligi Liti-
jo z 92:68 (54:32). Od prve mi-
nute pa vse do konca so celj-
ske igralke, sestavljene iz
najboljših članic in mladink,
diktirale tempo in bile go-
spodar srečanja. Ob koncu
so s svojo visoko zmago po-
trdile, da bodo letos igrale v
tej ligi drugačno vlogo kot
lani.
V republiški košarkarski
ligi nastopata z našega po-
dročja še ekipi Cometa. ki je
v gosteh premagala Senože-
če 71:61 (40:33), in Rogaška
Slatina, ki je premagala do-
ma Kladivarja iz Zirov 85:68
(37:32). V prihodnjem kolu
igrajo: Jesenice - Comet.
Novo mesto - Libela in Mari-
bor - Rogaška Slatina.
J.KUZMA
"" ','■■'■■]''■■. ■	' . " j ■V-vV*'v -'■■'"
NA KRATKO
ZAČETEK
KONJENIŠKEGA
TEČAJA
Konjeniški klub Mera Celje
Priredi ob koncu vsakega leta te-
čaj za tiste, ki bi radi postali nje-
govi člani. S takšnim tečajem bo-
do začeli tudi v soboto, 6. novem-
bra ob 16. uri v klubskih prosto-
rih kluba v Škofji vasi. Prijavi se
lahko vsak, ki bi se rad spoznal z
lepotami konjeniškega športa.
Na prvem srečanju se bodo tudi
dogovorili o nadaljnem poteku
tečaja. Ta bo lahko potekal tudi v
slabih vremenskih pogojih, saj
'ftia klub pokrite prostore, kjer je
fftožno praktično učenje veščin
športnega in rekreativnega jaha-
nja.
TV
atleti dobri V
Nogometu
Atleti Kladivarja in ljubljanske
Olimpije se ob vsaki zaključeni
^zoni pomerijo med seboj tudi v
Nogometu. Tako je bilo tudi letos
in v srečanju v Celju so domači
atleti premagali Olimpijo 7:4
(3:2). Strelci za Kladivar so bili
Kocuvan in Cajevec po 2, Ro-
zman, Lešek in Topole, za Olim-
pijo pa Apostolovski, Skubic,
Novak in Žitnik. Srečanje je so-
dil Dorn iz Celja!
DVAJSET
UDELEŽENCEV
V celjskem šahovskem klubu
so odigrali že osmi letošnji hitro-
potezni turnir na katerem je to-
krat sodelovalo kar 20 najboljših
šahistov iz celotne regije. Tokrat
je zmagal Božo Štucl, ki je zbral
16 točk. Drugi je bil Franc Pešec
15,5, tretji pa Marjan Crepan 13
in pol točke. Sledijo: Prislan,
Lesjak, Bervar, Mikac, Pertinač
itd.
Po osmih turnirjih je vrstni red
za pokal Celja naslednji:
Pešec 35, Stucl 30, Mikec 28,
Bervar 24, Crepan 14, Ojstrež 11,
Prislan 9, Cegler 8, Pertinač in
Brinovec 6, Jazbec in Lesjak po 4
točke itd. Naslednji turnir bo
zadnji četrtek v novembru.
USPEŠNI VRANSKI
NOGOMETAŠI
V	8. kolu področne mladinske
lige C skupina je bil lokalni derbi
v Šmartnem med domačini in
Sigmo z Vranskega. Sigma je
presenetljivo, vendar zasluženo
zmagala 1:0, gol pa je dal v 30.
minuti Gregi iz 11. metrovke. Od-
lično je srečanje vodil Zoran
Markovič iz Celja.
V	predtekmi so pionirji Sigme
premagali sovrstnike Šmartnega
5:0, strelci Vranič 2 ter Likman,
Jesenik in Zupane po enega.
V	občinski kadetski ligi je Sig-
ma doma premagala Opekarja z
Ljubečne 2:1. Strelca za Sigmo
Kolar 2 in Opekarja Košir 1.
MILAN BRIŠNIK
NUDISTIČNO
PLAVANJE V
GOLOVCU!
Naturistično društvo Venera iz
Celja pripravlja novo akcijo in si-
cer »golo« plavanje v celjskem
pokritem bazenu na Golovcu. To
naj bi bilo vsak torek med 17, in
21. uro. Prvo »poskusno« plava-
nje bo v torek, 9. novembra. Vab-
ljeni so sedanji člani kluba Vene-
ra in tudi tisti, ki jim je takšno
kopanje pri srcu.
TV
v ' * - 'J-:.	s '' ' ■ v-
ZOGA JE OKROGLA
t" < i	i §r pff. 4 * „ ^v	H .
Republiška liga: lokalni derbi je bil v Titovem Vele-
nju med domačim Rudarjem in Šmartnim. Igra ni bila
posebno lepa in je prej razočarala kot navdušila. Vse
preveč je bilo tistih vložkov, ki na nogometna igrišča
ne sodijo, tako da je prišlo tudi do nekaterih izključitev
igralcev obeh ekip. Srečanje se je končalo z zmago
Rudarja 1:0, gol je dal Boškovič, ki se razvija v odlič-
nega strelca, saj skoraj ni srečanja, kjer ne bi bil dal
gola ali celo dveh. Na lestvici je po 11. kolu velenjski
Rudar tretji (štiri točke zaostanka za vodečim ljubljan-
skim Slovanom), Šmartno pa četrto. Slednje zaostaja
za sodečim sedem točk. Pari 12. kola: Šmartno bo
igralo doma z mariborskim Kovinarjem, ki je na pred-
zadnjem, trinajstem mestu, velenjski Rudar pa bo go-
stoval pri Tabor - Jadranu, ki je enajsti.
Vzhodna republiška liga: derbi med vodilnima je bil
na Glaziji, kjer je Kladivar gladko odpravil Ojstrico 4:0
ter tako sam prevzel vodstvo na lestvici in si skoraj že
zagotovil tudi naslov jesenskega prvaka. Dravinja je
dosegla visoko zmago 6:0 v Poljčanah proti Boču. El-
kroj je remiziral doma z Aluminijem 2:2, izgubil je
samo Steklar v Brežicah 4:1. Torej v štirih srečanjih so
ekipe celjskega območja tokrat bile izredno uspešne,
saj so od osmih možnih osvojile pet točk. Lestvica:
vodi Kladivar, Dravinja (SI. Konjice) je četrta, Elkroj
(Mozirje) šesti in Steklar (Rogaška) osmi. 10. kolo:
Proleterec (Zagorje) - Kladivar, Dravinja - Brežice in
likalni derbi v Rogaški Rogaška - Elkroj.
TVt
18. stran - NOVI TEDNIK
Št. 44 - 4. november 1982
j a. 44 - 4. november 1982
NOVI TEDNIK - stran 19
DIETA
-	Dajte mi prosim rdečilo za ustnice!
-	Mastno ali suho?
-	Suho. Moj fant ima dieto.
Kdo le pravi, da je kriza?
Saj je polna naša miza.
Kdo le pravi, da ne gre,
saj od mize teče še!
Znana je resnica, da se
redki Celjani, ki okusijo vonj
drugih večjih mest neradi
vračajo v »provinco« ob Sa-
vinji.
To se je pokazalo tudi ob
nedavni prireditvi CELJANI
- CELJANOM. Veliko jih je
obljubilo, malo prišlo.
Zadovoljili so se že z re-
klamo, da bodo nastopili!
OBVESTILO
V soboto bodo za-
čeli v Škofji vasi z za-
četnim tečajem jaha-
nja.
Pa da ne bo po-
mote.
Začne se začetni
tečaj jahanja konj.
ZIMSKI ČAS
Pri nas uvajamo
uradno zimski delov-
ni čas. Začetek dela
bomo premaknili ma-
lo naprej.
Mi s tem gotovo ne
bomo imeli težav.
Saj smo navajeni,
da radi delo odlaga-
mo na poznejši čas.
POSTANI PEK - so rekli včasih. BOŠ VEDNO PRI KRUHU.
POSTANI ČRPALKAR - pravijo zdaj. BOŠ PRI BENCINU.
DOSLEJ SO BILI OB MESECU VARČEVANJA GLA l/NI
REKLAMERJI BANKE. LETOS JE ZIS!
deseti
teden domačega filina
celje 1982
od 3. do 10. novembra
Tudi organizatorji
Tedna domačega fil-
ma so se vključili v
naša stabilizacijska
prizadevanja.
Znano je, da v neka-
terih delovnih organi-
zacijah delajo tudi ob
prostih dnevih, samo
da bi več naredili.
Organizatorji TDF
so se v to vključili na
svoj način - pripravili
so teden, ki ima
OSEM dni.
BODEČE VPRAŠANJE
Ljudem, ki nimajo obraza, pravimo brez-
obrazneži.
Kako pa naj rečemo tistim, ki kljub sedanjim
prizadevanjem za konkretnejšo odgovornost
še vedno nimajo imen in priimkov?!
Bojda bi jim najbolj ustrezala oznaka vezniki
- ker imajo gotovo kakšno dobro zvezo.
PRAŠNA MRZLICA
DA PRAŠKA NI - SO GLASNO VPILI!
ČEPRA V SO VREČIC PET
ALI PA DESET
ŽE NA PODSTREŠJE SKRILI!
KINO UNION
PREMIERNI SPORED
BODEČEGA
TEDNA DOMAČEGA FILMA
UČNA LETA IZUMITELJA POLŽA - ali učna leta
po polžje se razvijajočega našega izumiteljstva.
BOJ NA POŽIRALNIKU - obračunavanje med
jeznimi zdomci in cariniki na mejnem prehodu
Požiralnik (požira v tujini kupljene stvari).
ŽIVETI KOT VSI OSTALI - film o naših željah, da
bi živeli kot vsi ljudje v razvitem svetu, vendar pa
bi delali čimmanj.
VARLJIVA VERA - o dami, ki je izkoristila prav
vse luknje in se vključila v krog jugoslovanskih
milijarderjev.
RAZSELJENA OSEBA - s telesom je v službi, z
mislijo na vikendu, z dušo pri ljubici.
DESETI BRATJE - film o mladih, ki se šolajo, pa
se po šolanju ne bodo mogli zaposliti.
VONJ PO KUTINAH - želeli so posneti film z
naslovom Vonj po limonah ali Vonj po bananah,
pa tega sadja pri nas že dolgo ni.
MARATONCI TEČEJO ZADNJI KROG - glede na
to, da je naša stabilizacija res pravi maraton,
bomo na ta krog čakali še dolgo.
PUSTOTA - film o večernem življenju v Celju.
KAJ TI JE, MILKICA
ZDRAVILNE RASTLINE
BREZA
Breza (Betula pendula) je vitko drevo z deblom,
oblečenim v saten, z razkuštrano krošnjo in je okras
vlažnih gozdov in močvirij. Lubje se lupi v značilnih,
vodoravnih trakovih, tako da se včasih pokažejo okrog
debla čudoviti črni pasovi. Ovalni, nazobčani listi po-
stanejo jeseni rumeni. Spomladi zraste na brezinih
vejicah dvoje vrst mačic. Krajše, ki štrlijo v zrak, nosijo
ženske brazde, daljše, navzdol viseče pa so moški praš-
niki, iz katerih se vsipajo pravi oblaki cvetnega prahu.
Pri brezi so zdravilni listi, popki, skorja in sok in iz njih
pripravljamo čaj ali pa jih uporabljamo zunanje kot
kopel, obkladke ali vodico za izpiranje. Pomembna sta
tudi brezovo oglje in brezov katran.
Listi vsebujejo veliko čreslovine in saponinov, gren-
čice, nekaj eteričnega olja, mineralne snovi. Brezovo
lubje vsebuje brezovo olje, čreslovino in druge snovi.
Čajni preliv iz brezovih listov pospešuje izločanje seča.
Ugotovili so, da se izločanje poveča za nekajkrat. To
odvajanje vode je pomembno takrat, kadar se v telesu
nakopiči voda zaradi vnetih ledvic, motenj krvnega
obtoka. Ker se s tem pospešeno izloča sečna kislina, je
brezov poparek priporočljiv tistim, ki jih muči giht. Ce
pijemo čaj iz brezovih listov dalj časa, se bodo raztopili
celo ledvični kamni, raztopil pa se bo tudi ledvični
pesek. Nikoli ne smemo čaja iz brezovega Ustja kuhati,
temveč liste le poparimo in pustimo, da se ohladi.
Zdravilen je tudi sok, ki ga dobimo spomladi z navr-
tanjem debla. Pijemo ga, po kozarčkih dalj časa in je
dobro domače zdravilo za čiščenje krvi, ledvic. Zuna-
nje so blagodejni obkladki na nečisto kožo, lišaje, ko-
pel pa tudi dviga splošno počutje. Zelo znana je upo-
raba brezovega soka za zdravljenje lasišča in las. Po-
spešuje rast las, odpravlja prhljaj in izpadanje las.
Tudi v ljudskem zdravilstvu je breza zelo čislana.
Zoper želodčne in črevesne krče priporočajo tri žlice
svežega soka premešane z osminko belega vina in
dobro pogrete. Pijemo po požirkih. Za pomladansko
čiščenje krvi in za preganjanje pomladanske utrujeno-
sti pa priporočajo čajno mešanico iz brezovih listov,
koprivovih listov, njivske preslice, brinovih jagod in
koruznih laskov. Eno veliko žlico čaja prelijemo s kro-
pom, pustimo da se popolnoma ohladi in pijemo nekaj
tednov po tri skodelice na dan. Za čiščenje ledvic pa si
namešamo enake dele brezovih listov, koreninic pla-
zeče pirnice, cikorije, koruznih laskov, kilavca, porove
mete in kamilic. Žlice čaja poparimo s pol litra vrele
vode, ohladimo in pijemo čim večje količine čaja, da se
ledvici čim bolje čistita.
BORIS JAGODIC
PLANINSKE IVERI
•	Sekretariat za delo z mladimi v meddruštvenem od-
boru planinskih društev Savinjska dolina je prejšnji teden
sprejel poročilo o opravljenem delu ter potrdil načrt bodo-
čih akcij.
•	Uspešno je bil zaključen pionirski tabor v Logarski
dolini, ki ga je organizirala cinkarniška planinska sekcija za
šolsko mladino. V teh mesecih so izvedli tudi več akcij,
predvsem pa so bili organizirani izleti v počastitev društve-
nih praznikov.
•	Konec tega meseca je bilo na Homu srečanje mladine
MDO Savinjske, ki so ga organizirali zabukovški planinci.
Prespali so na Homu; drugi dan pa so se odpravili na Ka-
mnik, obiskali pa so tudi spomenik v Pongracu. Med njimi
so se zadrževali starejši planinci in borci NOB, ki so obujali
spomine v teh krajih.
•	Prvi petek, soboto in nedeljo v novembru bo na Šmo-
horju republiški seminar za načelnike mladinskih odsekov.
V petek, 5. novembra se bodo udeleženci zbrali ob 16. uri
pred želežniško postajo v Laškem in skupno odšli na Šmo-
hor. Prvi večer bo predavanje, prav tako naslednji dan. V
nedeljo, po zaključnem zboru bo odhod udeležencev proti
Kalu in naprej proti Hrastniku. Tega zbora se bo udeležilo
okoli 50 mladih.
•	Prvo soboto v decembru bo na Šmohorju še tradicio-
nalna prireditev »domače planinske koline«, s katero zao-
kroži društvo letne akcije in se pripravi za prihodnjo sezono.
FANIKA LAPORNIK
RECEPT TEDNA
BABA Z RUMOM
Sestavine: 27 dkg moke, 13 dkg masla, 10 dkg sladkorja, 1
dkg kvasa, 4 jajca, malo mleka, 10 dkg rozin, 3 kozarčke
ruma, sol
Pripravimo testo: 10 dkg moke zmešamo s kvasom, ki
smo ga raztopili v malo mlačne vode v zelo mehko testo.
Damo ga v skledo in pustimo 20 minut vzhajati. Preostalo
moko stresemo v večjo skledo, napravimo na sredi vdol-
bino, denemo vanjo razdrobljeno, že vzhajano testo, jajca,
ščepec soli in približno pol del mlačnega mleka. Testo
krepko obdelujemo in udarjamo z njim ob skledo, dokler ne
postane dovolj prožno. Maslo pomešamo z moko in ga po
malem vmešamo v testo.
Pustimo da vzhaja tako dolgo, dokler ne podvoji svoje
prostornine. Nato testo obdelujemo naprej, dodamo sladkor
(eno žlico) raztopljen v nekaj vode. Rozine namočimo v
rumu, jih odcedimo in jih vmešamo v testo.
Visok rebrast model premažemo z maslom, ga napolnimo
do polovice višine s testom in postavimo na toplo mesto, da
ponovno vzhaja. Ko seže do roba modela, ga postavimo za 40
minut v srednje vročo pečico. Pečeno mora imeti lepo zlato
barvo, v zgornjem delu mora odstopiti od modela, zobotre-
bec, ki ga zapičimo v babo, pa mora ostati suh. Pustimo, da
se ohladi in nato zvrnemo sladico na primeren krožnik.
V posodico damo sladkor in ga raztopimo v del vode. Vre
naj nekaj minut, nato posodico odstavimo z ognja, dodamo
rum in s tem sirupom poškropimo babo, dokler je še
mlačna.
Preden ponudimo, počakamo, da se popolnoma ohladi.
SREČA ALI...
Da se ribiška sreča ne nasmiha vselej samo moškim, doka-
zuje tale posnetek. Na njem je članica RD Celje Anica Tro-
jan s svojim plenom, 6,50 kg težkim belim amurjem.
Tistega dne se bosta zakonca Trojan gotovo vedno rada
spominjala. Ko sta se v zgodnjem jutru Anica in njen mož
Jože. prav tako član celjskega RD. odpravljala ribarit na
Smartinsko jezero, verjetno nista niti slutila, kakšen ulov ju
čaka.
Najprej je Jože ujel kapitalnega 13 kg težkega luskinarja.
nato pa je še žena potegnila na breg tega amurja.
20. stran - NOVI TEDNIK
Št. 44 - 4. november 1982
Dragi prijatelji!
V tednu dni, odkar smo bili zadnjič skupaj, sta se en za
drugim zvrstila kar dva pomembna dneva. Najprej 31.
oktober, svetovni dan varčevanja, takoj nato pa še 1.
november, za katerega menda ni treba posebej praviti,
kakšen dan je. Z nekaj prispevki smo se teh dveh dni
spomnili tudi na našem vrtiljaku.
Sicer pa je naš kotiček danes spet nekoliko obširnejši,
zato bo branja zopet precej. Torej veselo na vrtiljak.
Vaša Nadja
Pred časom smo v našem časopisu pisali o dvigalih in o
nevarnostih v njih. Vožnja z dvigalom je lahko namreč zelo
nevarna. V njih se je ponesrečilo že več otrok. Med njimi je
bil tudi 11-letni Slavči, ki se je ponesrečil tako hudo, da je
moral umreti. Njegovi sošolci so nam poslali prispevek, v
katerem se spominjajo nesrečnega prijatelja. Žalostno pi-
smo pa naj bo tudi opomin vsem, da boste v dvigalu vedno
nadvse previdni.
Slavči je bil zelo dober sošolec in prijatelj. Star je bil 11 let,
ko se je ponesrečil.
Na počitnicah je bil pri sorodnikih. Stanovali so v bloku. Do
njihovega stanovanja je vozilo dvigalo.
Slavči in njegov bratranec sta se igrala na dvorišču. Ko sta se
igre naveličala, sta odšla v dvigalo, da bi se odpeljala v stanova-
nje. Slavčiju je padla žoga z rok. Ko je mislil pobrati žogo, so se
vrata zaprla in takrat se je zgodilo najhujše. Izgubili smo
Slavčija.
Težko nam je za njim, ker smo ga imeli vsi radi. Sedaj vsak
teden obiskujemo njegov grob.
UČENCI 3. IN 4. RAZREDA
OS GORENJE
VARČEVANJE
Vsak človek, ki si želi nekaj
kupiti, mora varčevati.
Bila sem stara pet let, ko mi je
mamica v trgovini kupila rdečo
pikapolonico. Sprva sem mislila,
da je igrača, a kasneje sem vide-
la, da je hranilnik. Skoraj vsak
dan sem vanj vrgla kak dinar.
Hranilnik je kmalu postal poln in
z mamico sva ga odnesli v banko,
kjer so prešteli prihranjeni de-
nar. Začela sem znova. Zbrala
sem že spet nekaj denarja, ko
sem v trgovini videla ploščo, ki
sem si jo želela. Zato sem skušala
vdreti v hranilnik. Toda hranil-
nik se ni in ni in ni hotel odpreti,
le včasih je padel kak dinar na
tla. Tedaj pa je v sobo stopila
mamica in bila zelo presenečena
nad mojim početjem. Poučila me
je, da tako ne smem ravnati s
hranilnikom, nato pa sva odšli v
trgovino, kjer mi je mamica ku-
pila tisto ploščo.
Od takrat nisem nikoli več vdi-
rala v hranilnik. Sedaj nosim de-
nar v Pionirsko hranilnico, ki jo
imamo na šoli in pridno" varču-
jem.
NIVES HALU2AN, 6. a
OS bratov Juhart
ŠEMPETER
DENAR
Denar, tega človekovega znan-
ca, brez katerega bi težko živeli,
srečujemo povsod v življenju. Z
njim lahko kupimo skoraj vse
stvari. Težko si je predstavljati
življenje brez njega, toda tudi de-
nar ima dve plati, dobro in slabo.
Skoraj vedno je ravno denar po-
vod za razna kriminalna dejanja.
Ropanje bank in umori niso sa-
mo filmska atrakcija, ampak tudi
kruta resnica.
V davni preteklosti so ljudje za
plačilno sredstvo uporabljali še
razne predmete kot školjke, ogr-
lice, hrano, živalske kože, orožje,
sol in podobno. Kmalu so spoz-
nali, da je to prenerodno za pre-
nos in začeli so uporabljati manj-
še predmete. Prvi kovani denar v
Evropi so začeli uporabljati stari
Grki, pozneje pa Rimljani. To so
bili zlati, srebrni in bronasti ko-
vanci s podobami imperatorjev.
Skupaj z njihovimi osvajalnimi
pohodi se je širil tudi kovan de-
nar. Kmalu so ga začeli uporab-
ljati po vseh njihovih provincah.
Tudi po razpadu njihove države,
se je ta navada ohranila. Presko-
čimo nekaj stoletij in se ustavi-
mo v času Ludvika XIV. V tistih
časih sta imela oblast kralj in cer-
kev. Če se je papežu zazdelo, da
kralj »greši« je posredoval in
kralj se je moral spokoriti. Veli-
kokrat je tako prišlo do križarske
vojne. Tudi v tem stoletju so še
uporabljali zlate, srebrne in ba-
krene kovance, le da so bili skrb-
neie izdelani Papirnat denar so
začeli izdelovati v osemnajstem
stoletju. Skupaj z državami se je
razvijal in oblikoval tudi denar.
Danes ima vsaka država svoje
plačilno sredstvo. Jugoslavija
ima dinarje, ZDA dolarje, Angli-
ja funte, Švica franke, Nemčija
marke, Avstrija šilinge, Italija
lire...
Danes kovance kujejo v poseb-
nih kovnicah, bankovce pa tiska-
jo v posebnih tiskarnah. Tako de-
nar nastane, toda kako ga ljudje
dobijo? Zaslužijo ga z delom v
tovarnah, raznih podjetjih in
ustanovah. Nato ga zapravijo v
trgovinah, trgovine pa denar po-
rabijo za blago, ki ga odkupijo od
tovarne. In tako smo spet na za-
četku. Tako denar kroži od po-
trošnika do prodajalca.
Tako. Nekaj sem vam povedal,
veliko pa boste morali še sami
prebrati, saj je bilo napisanih že
veliko knjig o tem našem vsak-
danjem spremljevalcu - denarju.
SEBI KOPUŠAR, 5. a
OŠ bratov Juhart
ŠEMPETER
NEJČIJU
Mali Jernej je z boleznijo prišel
v prvi razred. Večino šolskega le-
ta je preživel v bolnici. Mi smo
mu vsak teden pisali, kaj je v
Vitanju novega. V drugem razre-
du smo izvedeli, da je njegova
bolezen neozdravljiva. Jernej
drugega razreda ni izdelal, saj je
bil vse leto v bolnišnici. Prestal
je petnajst operacij. Njegova ma-
ma nam je večkrat pripovedova-
la. kako si želi, da bi se čimprej
vrnil v šolo. Četrti razred je obi-
skoval samo en dan. Spet je mo-
ral v bolnico. Sredi septembra je
mama prišla povedat, da je Jer-
nej umrl.
Na pogrebu so bili vsi učenci
in učitelji naše šole. Kupili smo
dva venca. Na pogrebu je Nejčiju
v slovo zapel naš mladinski pev-
ski zbor, dve učenki pa sta imeli
govor.
Mi smo izgubili sošolca, Nejči
pa je rešen vseh bolečin.
DARJA ROŠER
Novinarski krožek
OŠ VITANJE
NARAVNI POSEBNEŽI
VRTNARSKI UTIČAR
To je prav zares posebnež med posebneži. Vrtnarski utičar je
ptica, ki domuje v Avstraliji in Novi Gvineji. Imenujejo ga tudi
vrtnar. In res je ta ptiček pravi vrtnarski mojster. Svoje gnez-
deče si zgradi v obliki majhne stožčaste utice, pred vhodom v
svoj domek pa si uredi čudovit vrt. Tla obloži najprej z meh-
kim mahom in ga nato olepša s pisanimi jagodami in polžjimi
hišicami. Vrtnar je pri tem zelo izbirčen. Dolgo izbira okrasje
in ga prestavlja sem in tja, preden je z videzom svojega okolja
zadovoljen. To pa še ni vse. Vrtnar si nadvse osupljivo uredi
tudi notranjost svoje hiške. Prepleska jo namreč z živo barvo
jagodnega soka in si pri tem pomaga z drevesno skorjo ali listi,
ki jih uporablja kot neke vrste čopič.
OKOLICA BLOKA
Okolica našega bloka ni vedno
čista. Večkrat organiziramo či-
stilno akcijo. Nekateri otroci so
pometali, nekateri pa so pobirali
papirčke. Ko pa smo vse to po-
storili, smo se šli lahko igrat, če
vrže kdo kakšen papirček ali kaj
drugega, mora pobrati. Želim si,
da bi bila okolica našega bloka
vedno čista.
NATALIJA POKER2NIK, 4. a
OŠ Dušana Jereba
SLOV. KONJICE
STABILIZACIJA
Vsak, ki se vsaj malo zanima za
gospodarsko politično tematiko,
ve, da v sedanjem času v svetu in
tudi pri nas vlada gospodarska
kriza. Po svetu divjajo vojne, rev-
nejše države se med seboj izčrpa-
vajo in tako se položaj v svetu
zaostruje.
Tudi pri nas gospodarska kriza
pušča sledove. Po vojnem času
se je naša država zadolžila v tuji-
ni, sedaj pa je treba te dolgove
vrniti. To pa ni tako lahko, saj
država v razvoju kakršna je naša,
le težko konkurenčno prodaja na
zahodni razviti trg. Za odplačilo
dolgov pa potrebujemo devize.
Večja količina deviz, ki so bile
prej namenjene za kupovanje go-
tovih izdelkov ali surovin gre za
odplačilo dolgov. Tako se zgodi,
da ob preveliki potrošnji, nekate-
rih izdelkov, ki so posredno ali
neposredno iz uvoza, ni mogoče
dobiti na tržišču. Da bi to prepre-
čili, so uvedli stabilizacijo ali po
naše varčevanje. Tako med nami
gotovo ni državljana, ki ne bi ve-
del za stabilizacijo. Na televiziji
in radiu pogosto omenjajo, kako
naj se stabilizacijsko obnašamo.
Tudi v časopisu pišejo: Zbiraj-
mo odpadni papir, staro železo!
Tako nam ne bo treba uvažati
surovin za devize. Sedaj pa, na-
mesto da bi se položaj boljšal, je
vsak dan slabše. Ni praška, ni
kave, sedaj pa še bencin.
Mislim, da bi bilo lahko bolje,
če bi se vsi bolj stabilizacijsko
vedli. Tako pa vsak zase dela za-
loge in ne vem, kam bo prišla
naša stabilizacija.
ROBER TRNOVŠEK. 8. a
OŠ bratov Juhart
ŠEMPETER
PEKLI SMO KOSTANJ
Megla je prekrivala dolino
Zreč, ko smo se zbrali pred šolo.
S seboj so prinesli že nabran ko-
stanj. Potem smo krenili v hrib
proti gostilni. Potem smo si malo
oddahnili. Ko smo nabrali nekaj
suhega dračja, smo zakurili
ogenj. Nato smo pekli kostanj.
Eni izmed učencev so pekli, dru-
gi pa smo se igrali razne igre. Ko
smo pojedli pečen kostanj, smo
se vrnili domov.
TANJA PRELOZNIK, 2. b
OŠ ZREČE
PESMICA
Petelinček kikirika,
putka kokodaka,
goska z goskicami
muco čaka.
ANDREJA JANZIC, 3. b
OŠ Edvard Kardelj
SLOV. KONJICE
NOVI UČENKI
Na nižjo stopnjo na naši šoli sta
prišli novi učenki. Obe sta prišli
iz Nemčije. Monika obiskuje dru-
gi razred, Dalia pa četrtega. Sta
zelo prijazni deklici in vsi smo ju
lepo sprejeli. Monika stanuje bli-
zu mene, kjer imajo novo hišo
Dalia ima še eno sestro, ki je s
starši še v Nemčiji, zato živi Dalia
pri stari mami v Polenah. Obema
je pri nas zelo všeč in postale
smo dobre prijateljice.
SUZANA IRŠIC, 4. a
OS Edvard Kardelj
SLOV. KONJICE
NAREK
Zvečer je močno deževalo in
doma nismo nič delali. Dolgčas
nam je bilo, pa je Anita predlaga-
la, da bi se šli šolo. Najprej sem
morala jaz pisati po nareku Vsi
so mi govorili, da grdo pišem A
in M. Nato sem predlagala, da še
drugi pišejo. Za menoj je pisala
Anita, nato Danica, pa še atek.
Mamica se je upirala. Smejala se
je in smejala. Malo se je preveč
hvalila, kako vse zna. Njen narek
je bil najslabši.
POLONA ŽNIDAR. 4. r.
OS STRANICE
KROŽKI
Sodelujem v krožkih. Ti krožki
so največkrat veseli. Včasih so
tudi žalostni, včasih celo boleči.
Posebno boleči so takrat, kadar
te boli zob ali glava. Sodelujem
pri Veseli šoli, bralni znački, ma-
tematičnem, plesnem, dopisni-
škem krožku, za grlo hodim k
pevskim vajam, pa še k rokome-
tu in k folklori. Zdi se mi, da sem
izbrala preveč krožkov.
TANJA ZABKAR, 5. d
OS Primoža Trubarja
LAŠKO
Ta posnetek nam je poslal TEODOR ORTL, učenec 6. c razreda
na OŠ Primoža Trubarja LAŠKO. Fotografija letala, ki je ravnokar
pristalo, je spojnin na Šolsko ekskurzijo in na brniško letališče.
Teodor pa je s sošolci obiskal tudi živalski vrt.
»Tega smo se najbolj veselili,« nam je pisal. »V živalskem vrtu
smo opazovali smešne opice, mogočnega leva, zebro, tigra in druge
živali Med potjo domov smo se ustavili še v Mozirskero gaju in
občudovali negovane cvetoč« grmičke.«
PARTIZANSKI GROBOVI
Otroci so v gozdu obiskali pet partizanskih grobov.
Na vsakem so prižagali svečko. Tvoja naloga je. da s
TREMI ravnimi črtami razdeliš sliko tako, da bo v
vsakem polju en grob in ena svečka.
Sliko izreži in jo prilepi na dopisnico. Ne pozabi
napisati tudi naslova, razreda in šole, ki jo obiskuješ-
Pri žrebanju bomo upoštevali vse rešitve, ki bodo
prišle na naš naslov do torka, 9. oktobra 1982. Lepo
darilo tovarne AERO čaka na enega izmed reševalcev.
Pa še k rešitvi prejšnje uganke. Če ste pravilno vsta-
vili črtici, ste lahko prebrali besedo MAMA. Nagrado
bo dobila: Matejka MARTUN. Titova 29. 63270 LA-
SKO.
j a. 44 - 4. november 1982
NOVI TEDNIK - stran 21
NOČNE
CVETKE
•	Prejšnji četrtek zve-
čer so celjski miličniki
pobili obvestilo, da se je
pripetila prometna nesre-
ča pred gostilno na Te-
harju, v kateri naj bi se
ponesrečil motorist. Mi-
ličniki, ki so prišli na kraj
..nesreče«, so na tleh res
našli obnemoglega Da-
niela P. iz Šmarja pri Jel-
šah, toda izkazalo se je, da
je bil karambol že v go-
stilni, za šankom. Daniel
je precenil svoje pivske
sposobnosti in se je dodo-
bra okajen še nekako pri-
vlekel skozi gostilniška
vrata, potem pa so se mu
tla pod nogami postavila
v navpičen položaj.
•	V noči na prvi no-
vember je neznanec vlo-
mil v gostilno Ojstrica v
Celju. Očitno ga je v to
kaznivo dejanje prisilila
lakota, saj se je oskrbel
samo s hrano, potem pa
mirno odšel.
•	Prejšnjo sredo so v
Kersnikovi ulici v Celju
razgrajali mladoletniki
Zuka A., Branko I., Ivo K.
in Vinko S. Ker so se ka-
zalci nagibali že proti 23.
uri zvečer, ko je tudi veči-
na občanov v Kersnikovi
ulici želela počivati, so
morali mlade razgrajače
pomiriti miličniki.
•	Milan G. iz Laške va-
si nad Štorami se je nekaj
časa bolj ukvarjal z alko-
holom kot pa z živino v
domačem hlevu. Tako
mu je prejšnjo sredo po-
ginila krava, ker jo je »po-
zabil« nakrmiti in napoji-
ti. Milana so obiskali mi-
ličniki, ukrepal pa je tudi
sanitarni inšpektor, da bi
preprečil mučenje živali.
SA
VIŠJE SODIŠČE V CELJU
NIŽJA KAZEN MAKSUTAJU
Sodišče je uporabilo posebna omilitvena določila
Višje sodišče v Celju je
zmanjšalo kazen 27-letnemu
Ramizu Maksutaju iz Sodne
vasi pri Podčetrtku s pet let
in šest mesecev zapora na
štiri leta in štiri mesece za-
pora.
Maksutaja je lani, 30. de-
cembra disciplinska komisi-
ja celjskega železniško tran-
sportnega podjetja izključila
iz delovne organizacije, ker
je fizično obračunal s sode-
lavcem. Maksutaj se je po-
tem pritožil, vendar je delav-
ski svet na svoji seji 22. ja-
nuarja letos zavrnil njegovo
pritožbo.
Kot je kasneje izjavil na so-
dišču Maksutaj, je bil zaradi
tega precej razburjen, saj je
ostal brez službe, njegova
družina (nezaposlena žena in
otrok) pa brez dohodkov.
Oglasil se je še pri direk-
torju in socialnemu delavcu
na celjski železniški postaji,
vendar pa so ga vsi le tolažili.
Maksutaj naj bi se ga zato
napil, kupil dolg nož (mače-
to) in z njim poskušal obra-
čunati s Štefanom Jerma-
nom, uslužbencem na celjski
železniški postaji, kasneje pa
še z Janezom Vovkom, ki je
prišel na pomoč huje ranje-
nemu Jurmanu. Po napadu
je Maksutaj zbežal.
Prvostopenjsko sodišče v
Celju je potem 11. junija le-
tos Maksutaja obsodilo za
poskus umora na pet let za-
pora (najnižja kazen, ki jo za
takšno kaznivo dejanje pred-
pisuje kazenski zakonik), za
kaznivo dejanje lahke tele-
sne poškodbe pa na leto dni
zapora oziroma mu izreklo
enotno kazen pet let in šest
mesecev zapora.
Maksutaj se je potem pri-
tožil, prav tako pa se je prito-
žil glede odločitve disciplin-
ske komisije, s katero ga je
izključila iz delovne organi-
zacije.
Republiško sodišče zdru-
ženega dela je potem odloči-
lo, da so Maksutaja res neu-
pravičeno izključili iz delov-
ne organizacije, zakaj po nji-
hovem pravilniku bi mu lah-
ko za takšen prekršek izrekli
le denarno kazen. To prak-
tično pomeni, da Maksutaju
ni prenehalo delovno ra-
zmerje z odločitvijo disci-
plinske komisije, ampak šele
po zakonu s pravnomočnost-
jo sodbe (višjega sodišča), za
ves ta čas, ko je bil v priporu
pa mu pripada polovičen
osebni dohodek.
Višje sodišče v Celju, ki je
obravnavalo njegovo pritož-
bo glede sodbe prvostopenj-
ska sodišča je upoštevalo, da
so ga neupravičeno izključili
iz delovne organizacije, prav
tako pa tudi splet nesrečnih
okoliščin usodnega 22. ja-
nuarja. Maksutaj je bil na-
mreč zaradi izključitve ra-
zburjen, nihče na železni-
škem transportnem podjetju
pa mu ni dal ustreznega
pravnega nasveta oziroma
mu povedal, da se na odloči-
tev lahko pritoži na sodišču
združenega dela. Vsi so ga le
tolažili.
Višje sodišče je zato za
kaznivo dejanje poskusa
umora uporabilo posebne
omilitvene določbe in Mak-
sutaju kazen znižalo s petih
na štiri leta zapora, za kazni-
vo dejanje lahke telesne po-
škodbe pa so mu kazen zni-
žali z enega leta na osem me-
secev zapora in potem izrekli
enotno kazen štiri leta in štiri
mesece zapora.
S.ŠROT
BEGUNEC
LAŽJE
RANJEN
S celjske Uprave za no-
tranje zadeve so sporočili,
da je prejšnji četrtek, ne-
kaj po 19. uri zvečer voja-
ška patrola zasledovala
pobeglega vojaka, ki se je
prej preoblekel v civilno
obleko. Izsledili so ga v
Ozki ulici, kjer pa je med
ukrepanjem prišlo do
streljanja, pri tem pa je
bil begunec lažje ranjen.
S.Š.
j
PROMETNE
NESREČE
POVOZIL
LEŽEČEGA
MOŠKEGA
V naselju Rogaška Slatina
je voznik osebnega avtomo-
bila ZVONIMIR JUNEŽ, 26,
iz Rog. Slatine povozil MAR-
TINA KRIŽANA, 55, iz Rog.
Slatine, ki je ležal na tleh.
Zaradi prehitre vožnje je Ju-
než ležečega moškega pre-
pozno opazil. Poškodbe so
bile tako hude, da je Križan
na kraju nesreče umrl.
TRČIL JE V
TOVORNJAK
Voznik osebnega avtomo-
bila KONDI HRIBAR, 26, iz
Marija Reke pri Preboldu je
zapeljal v parkirišča pri re-
stavraciji Rimljan v Šempe-
tru na magistralno cesto in
zaradi izsiljevanja prednosti
trčil v tovornjaka s prikolico,
ki ga je mimo pripeljal VAL-
DI ŠKERL, 25, iz Preddvora
pri Kopru. Tovornjak je poti-
skal osebni avto pred seboj
20 m, ko je ostal voznik Hri-
bar vkleščen in je po prevo-
zu v celjsko bolnišnico umrl.
PEŠCA OPAZIL
PREPOZNO
Pri bloku št. 7 na Kidričevi
cesti v SI. Konjicah je voznik
osebnega avtomobila AN-
DREJ VEHOVEC, 26, iz Ko-
njic dohitel pešca, 44-letnega
ANTONA POLANCA iz Ki-
sovca, ki je hodil približno
meter od roba cestišča. V te-
mni ulici je voznik Vehovec
pešca prepozno opazil in ga
zbil v obcestni jarek, kjer je
Polanec obležal mrtev.
ZBIL PEŠAKINJO
V NASELJU
Iz smeri Šmarja je skozi
Šentvid pri Grobelnem vozil
z osebnim avtomobilom
LEOPOLD SEBIC, 25, iz Ja-
koba pri Šentjurju. Z njego-
ve leve strani je prečkala ce-
stišče ROZALIJA MRAZ,
52, iz Završ, ki jo je voznik,
ki je vozil z neprimerno hi-
trostjo, zbil. Rozalija Mrak je
na kraju nesreče umrla.
ŽEPARJi
IZKORISTILI
GNEČO
Gnečo in nakupovalno mr-
zlico pred praznikom so, kot
ponavadi, izkoristili tudi že-
parji. Miličniki jih sicer še ni
so odkrili, menijo pa, da ji 1
je bilo več.
Kradli so predvsem na
tobusni postaji, na tržnic
in v trgovinah, kjer so lah
v gneči neopazno jemali
narnice iz žepov neprevid;
občanov. Najbolj so se v
jetno veselili, ko so nek
občanu zmaknili denar
v kateri je bilo kar 33.00
narjev.
CENA MALIH OGLASOV:
-	do 10 besed	120 din
-	do 10 besed za naročnike	100 din
-	vsaka nadaljnja beseda	8 din
Hkrati obveščamo bralce Novega tednika, da bo
mali oglas objavljen v tekoči številki v primeru, da
ga naročite najkasneje do vsakega ponedeljka, do
9. ure zjutraj.
Naslove oglaševalcev, ki so objavljeni pod šifro, v
uredništvu nimamo. Vsi interesenti morajo zato
oddati pismene ponudbe, skladno z vsebino oglasa
in navedbo šifre, v oglasni oddelek.
GOSPODARSKA KRIMINALITETA (III)
V nadaljevanju bomo skušali pri-
kazati nekatere primere najpogo-
stejših kaznivih dejanj, kot so bili
obravnavani pred sodišči v SR Slo-
veniji.
Za kaznivo dejanje zlorabe polo-
žaja ali pravic odgovorne osebe je
značilno, da ima storilec namen, da
bi sebi (ali drugemu) pridobil kakš-
no nepremoženjsko korist, ali pa ko-
mu prizadejal škodo. Pri tem pa izra-
bi svoj položaj, prestopi mejo svojih
pravic ali ne opravi svoje dolžnosti.
Vsled tega mora nastati večja škoda
ali hujša kršitev pravic drugih. To so
primeri:
-	ko je storilka, kot knjigovodki-
nja osebnih odhodkov pri OZD (pri-
stojna je bila za izvedbo plačevanja
posojilnih obrokov delavcev), neu-
pravičeno zviševala delavcem višino
mesečnih odplačil, jim to odtrgovala
od njihovih osebnih dohodkov, pri
vsem tem pa tudi ustrezno prikroje-
vala listine. S tako pridobljenimi po-
zitivnimi razlikami pa je pokrivala
svoje dolgove raznim delovnim or-
ganizacijam;
-	poslovodkinja samopostrežne
trgovine je ob letni inventuri ob no-
vem letu. odredila, da del tam zapo-
slenih delavcev dobi blago po dolo-
čeni vrednosti, ostalim delavc em
(tudi tam zaposlenim) pa se naj odpi-
še dolg, ki so ga v tej trgovini imeli,
tudi do zneska v tej vrednosti;
-	direktor gradbenega podjetja je
naročil trem delavcem tega podjetja,
da so mu 14 dni, med rednim delov-
nim časom, gradili počitniško hišo,
delovna organizacija pa jim je za ta
čas izplačala osebni dohodek, kot da
bi normalno delali za podjetje;
-	pri gradnji novega obrata je de-
lovni organizaciji zmanjkalo sred-
stev za nabavo opreme. Glavni di-
rektor, komercialni direktor in fi-
nančni direktor so se z inozemskim
dobaviteljem dogovorili za uvoz su-
rovin po višji ceni, razliko pa dajali v
»črni fond« v inozemstvu, iz katere-
ga se je nato kupovala uvožena
oprema.
Za kaznivo dejanje nevestnega
gospodarjenja je značilno očitno
nevestno ravnanje z zavestnim krše-
njem predpisov, samoupravnih
splošnih aktov ali odločitev organov
upravljanja: ah z lažnivim prikazo-
vanjem ali prikrivanjem dejstev, ta-
ko da se neresnično prikaže stanje in
gibanje sredstev ter poslovni uspeh,
vsled česar so prišli organi upravlja-
nja v zmoto pri odločanju o zadevah
upravljanja; ali z izvršitvijo odloči-
tve organov upravljanja, ki je v na-
sprotju z zakonom; ali z očitnim za-
nemarjanjem dolžnosti pri upravlja-
nju z družbenim premoženjem, ali
vodenju ali nadzorovanju gospodar-
skega delovnega procesa, pa bi bila
potrebna predvidljivost nastanka
premoženjske škode in ta škoda tudi
nastane v višini preko 10.000,00 din.
Vse to zakon našteva kot eno od
možnosti storitve, kot sledi v nasled-
njih primerih, ki so bili sojeni.
-	direktor klavnice je sprejel na
železniški postaji vagon s prašiči. Bi-
la je nedelja, snežilo je, zato je raz-
kladanje odložil na naslednji dan. Ni
poskrbel za oskrbo, krmo in napoji-
tev živine, ki je tako ostala 24 ur
zaprta v vagonu, in je vsled tega po-
ginilo 30 prašičev;
-	vodja komerciale je začel v veli-
kih količinah kupovati blago, ki
sploh ni bilo predmet poslovanja de-
lovne organizacije. Blago je tudi bilo
nekurantno, nakupne cene so bile
precej višje od cen za isto blago v
maloprodaji v drugih podjetjih. Pri
vsem tem pa podjetje tudi ni bilo
sposobno to blago samo razprodati,
ker ni imelo ustrezne maloprodajne
mreže, (lahko bi šlo v tem primeru
tudi za kaznivo dejanje storitve
škodljive pogodbe);
- pristojni organi samoupravlja-
nja v delovni organizaciji so po pred-
logu direktorja in drugih strokovnih
služb, sklenili ustanoviti novo
TOZD za izdelavo izdelkov iz pla-
stične mase. Od tujega partnerja so
kupili celotno strojno opremo. Proi-
zvodnja je stekla z velikimi težava-
mi. izdelki pa so bili skoraj v celoti
neuporabljivi. Postopek je pokazal,
da so bili deli opreme zastareli in
izrabljeni, odkupljene pa niso bile
licence, niti procesna tehnologija.
Direktor je ceno za slednje sicer vne-
sel v skupno ceno za nakup opreme,
vendar le zato, da so dosegli nižjo
uvozno carino. TOZD je prišla v ste-
čaj in takrat se je pokazalo, da so bile
odločitve organov sprejete brez po-
trebnih analiz o tržišču, o surovinah
in o delovni sili Očitno je, da ravna-
nje vsebuje tudi elemente kaznivega
dejanja storitve škodljive pogodbe.
Pri vsem tem pa velja opozoriti na
določeno zmoto poslovodnih kro-
gov, da je njihovo ravnanje odgovor-
nostno pokrito, če je odobreno s sa-
moupravno odločitvijo samouprav-
nih organov. Nasprotno, takšna od-
ločitev ne pomeni, da je odgovorna,
strokovna oseba razrešena odgovor-
nosti, ampak ravno tako odgovarja
po določilih kazenske zakonodaje.
To so le nekateri primeri, ki kaže-
jo. tako zapletenost, kot tudi (mar-
sikdaj) enostavnost ravnanja storil-
cev kaznivih dejanj na področju go-
spodarske kriminalitete. Zato je v
sedanjih razmerah še tembolj po-
trebno pozorno spremljati delo vseh
odgovornih oseb, tako po samou-
pravljalcih neposredno, kot po orga-
nih delovne in družbene kontrole ter
hitro in učinkovito samozaščitno
ukrepati, zlasti v smeri politične, de-
lovne, samoupravne in kazenske od-
govornosti.
mag. LUDVIK VIDMAR
»POLZELA«« tovarna nogavic, Polzela
TOZD Ženske nogavice
Komisija za delovna razmerja
OGLAŠA
prosta dela in naloge
1.	16 šivalk nogavic
2.	17 oblikovalk
3.	3 pletilce
4.	2 adjustirke
Poleg splošnih pogojev, ki so določeni z zakonom,
pričakujemo od kandidatov, da bodo izpolnjevali še
naslednje:
-	končana osnovna šola
-	sprejeli 3 mesečno poskusno delo
-	sprejeli pod 2 in 3 triizmensko delo
-	da bodo lahko sklenili delovno razmerje do konca
leta 1982
Stanovanje ni zagotovljeno, je pa zagotovljen prevoz
iz smeri: Vransko, Gomilsko. Brasl.ovče. Polzela Dru-
gi: Petrovče, Žalec Šempeter, Latkova vas, Kapla vas.
Parižlje, Polzela. Tretji: Letuš. Rečica-Šmartno ob
Paki, Podvin Andraž nad Polzelo. TN oz. Breg.
Osebni dohodek se giblje za šivalke in adjustirke od
9,000 do 11,500 din, za oblikovalce in pletilce pa od
10,000 do 13,000 din. odvisno od prizadevanja delav
ca in poslovnega uspeha.
TOZD Pomožne dejavnosti
Komisija za delovna razmerja
OGLAŠA
prosta dela in naloge
strugarja - rezkalca
Poleg splošnih pogojev naj bi kandidati izpolnjevali
še:
-	končana poklicno-kovinarska šola strugarske sme-
ri. kandidati naj bi bili vešči tudi rezkalskih del
-	delovne izkušnje vsaj tri leta. od tega eno leto na
rezkalnem stroju
Določeno je 3 mesečno poskusno delo.
Stanovanje ni zagotovljeno.
Osebni dohodek od 13.000 do 14.500 din. odvisno od
opravljene količine in kakovosti dela in poslovnega
uspeha OZD.
Kandidate za oglašena dela obeh TOZD prosimo, da
vloge z dokazili osebno prinesejo v kadrovsko službo
oz. jih pošljejo vsaj v 15. dneh po objavi na naslov
»POLZELA« tovarna nogavic Polzela. O izbiri bomo
kandidate obvestili v 30. dneh po opravljeni izbiri
22. stran - NOVI TEDNIK
Št. 44 - 4. november 1982
j a. 44 - 4. november 1982
NOVI TEDNIK - stran 23
PRVI JE SAM OBJADRAL SVET
Joshua Slocum. 59 let je bil že star, ko je z 11 metrov dolgo
jadrnico »Spray« 24. aprila 1895 odplul iz Newporta (Rhode-
Island, ZDA) na pot okoli sveta in se po 74.000 kilometrih
vožnje po svetovnih morjih 1. junija 1989 spet vrnil v New-
port. Posebno zanimivo pri tem je, da naš junak sploh ni
znal plavati. Ko se je nekaj let kasneje odpravil na drugo pot
okoli sveta, je izginil brez sledu.
NAJVEČJI AMFITEATER
je Kolosej v Rimu. Začeli so ga graditi pod cesarjem
Vespazijanom, dokončali pa pod Titom leta 80. Podolžna os
meri 187 metrov, na najširšem mestu pa je širok 156 metrov,
visok pa je 48,5 metrov. Sprejel je lahko 87.000 gledalcev.
NAJGLOBLJI KANJON
na svetu je Hell's ali Snake River Canyon med Oregonom
in Idahom v Združenih državah Amerike. Med Hudičevo
goro (Devil Mountain) in Kačjo reko (Snake River) je zare-
zana soteska 1700 metrov globoko. Še bolj znamenit pa je
1500 metrov globoki Veliki kanjon reke Colorado v severni
Arizoni (ZDA). - Največji podmorski kanjon ki so ga odkrili
šele nedavno, leži južno od Esperance Bay v zahodni Avstra-
liji. Njegovo globino cenijo na 4170 metrov, širok pa je 3200
metrov.
SVETOVNI REKORDER
postane, komur se posreči, da mu deset centimetrov dolga
cigara žari najdlje, ne da bi padla od nje niti trohica pepela.
Zadnja rekorderka te vrste je angleška gospodinja Jean
Murray s časom 88 minut. Pomagajo ji - tako je izjavila po
tekmovanju mirna roka in koničasta usta, s katerimi lahko
zelo previdno vleče cigaro.
NAJVEČJO ŽELEZNIŠKO
čakalnico premore Peking, glavno mesto Ljudske repu-
blike Kitajske. Dogradili so jo septembra 1959 na kolodvoru
Čangan in lahko sprejme hkrati 14.000 ljudi.
NAJBLIŽJA ZVEZDA
stalnica, če izvzamemo naše Sonce, je »Proxima Cen-
tauri«, ki je od Zemlje oddaljena le 4,3 svetlobnega leta, a
sveti zelo šibko. Najbližja s prostim očesom vidna stalnica
pa je »Alpha Centauri« na južnem nebu. Oddaljena je od
Zemlje 4,33 svetlobnega leta.
ZA NAJVEČJO VSOTO,
kar jo je v letu dni »zaslužil« posameznik, velja 105 milijo-
nov dolarjev, kolikor si jih je nabral leta 1927 chicaški gang-
ster Al Capone (1899-1947). Dohodki so mu pritekali od
ilegalnega izdelovanja in prodaje alkoholnih pijač v času
prohibicije, od igralnic, stav na pasjih dirkah, plesišč, »za-
ščite« trgovcev in podobnega. Pri prijavi davkov se je Al
Capone vpisal kot »trgovec s starim pohištvom«. - Henry
Ford (1863-1947) je v času svojih največjih uspehov zaslužil
okoli 25 milijonov dolarjev na leto.
NAJHITREJŠA RIBA
na svetu, mečarica (Xiphias gladius) lahko preplava 90
metrov v 3 sekundah. To ustreza hitrosti 110 km na uro. Živi
v toplih morjih. Po vodi se poganja tako hitro, da se včasih s
svojim jekleno trdim, sabljastim podaljškom zgornje čelju-
sti zarije do 30 cm globoko v najtrši les ladijskega boka.
PRVI RAKETNI A VTO
je prestal preizkušnjo že leta 1928 na berlinskem dirkali-
šču Avus. Za volanom je sedel Fritz von Opel. Raketni avto
je dosegel hitrost 280 km na uro.
PET MARATONOV JOŽETA TANKA
»Bilo je naporno, vendar
lepo,« je ob povratku iz
Egipta, kjer je sodeloval na
petih plavalnih maratonih
povedal znani celjski plava-
lec Jože Tanko. Tam je bil
skoraj pet tednov. V tem ča-
su je veliko treniral, se pogo-
varjal z najboljšimi plavalni-
mi maratonci na svetu in se-
veda tudi plaval za uvrstitev.
V Egiptu je na petih pla-
valnih maratonih brez upo-
števanja preplavanih kilo-
metrov na treningu prepla-
val 134 kilometrov! Poglej-
mo Jožetove maratone!
»Konkurenca je bila letos
izredno močna, saj so nasto-
pili domala vsi najboljši na
tem kontinentu, ki se ukvar-
jajo z maratonskim plava-
njem. Prvi maraton sem
opravil po Nilu v dolžini 34
kilometrov, kjer sem med
več kot 25 tekmovalci osvojil
zame odlično osmo mesto.
Predvsem pa je pomembno
to, da sem dosegal izredno
majhen zaostanek za zmago-
valcem. Drugi maraton je bil
v delti reke Nil ob Sredo-
zemskem morju dolg 30 kilo-
metrov. Plavali smo devet
ur! To je bil za mene najtežji
maraton, saj smo se srečevali
s plimo in oseko, pojavile pa
so se tudi meduze, ki niso
bile tako hude kot pri nas.
Bila je izredna vročina, saj je
voda imela 30 stopinj. Tako
smo med plavanjem v vodi
skoraj »zavreli«. Tu sem
osvojil 10. mesto. Tretji ma-
raton je bil iz jezera Great
Bitter Lake do Ismalie v dol-
žini 22 km. Za ta maraton je
bila značilna izredno čista
voda, kar je za tiste kraje po-
sebna zanimivost. Tudi tu
sem osvojil 10. mesto.
Četrti maraton sem plaval
iz Port Saida do Ras E1 Ish
(bil sem deveti) v dolžini 28
kilometrov in pri tem dose-
gel zelo dober časovni rezul-
tat za zmagovalcem. V zali-
vu, kjer smo pristali, je bila
voda tako umazana od nafte,
da smo iz nje izstopili takšni,
kot da bi bili črnci. Zanimi-
vost tega maratona je tudi v
tem, da sta me domala vso
pot spremljala dva delfina!
Enostavno sta plavala z me-
noj! Sicer pa je bil z vseh
pogledov to za mene letos
najboljši plavalni maraton!
Na petem maratonu v
Aleksandriji v dolžini 20 ki-
lometrov sem osvojil 11. me-
sto in s tem dosegel najslab-
šo uvrstitev na daljši turneji
po Egiptu, čeprav so tam ču-
dovite plaže, vse je lepo, ven-
dar sem zaradi daljše odsot-
nosti od doma in velikih na-
porov že doživljal rahlo
krizo.«
Jože Tanko je na teh ma-
ratonih bil edini Jugoslo-
van. Kako pa ljudje v Egip-
tu spremljajo takšna tek-
movanja?
»Povsod se zbere izredno
veliko ljudi, saj je plavalni
maraton za nogometom in
košarko najbolj priljubljen
šport v Egiptu.«
Posebnosti teh marato-
nov?
»Dobil sem vabilo za na-
stop na plavalnih maratonih
prihodnje leto v ZDA in Ka-
nadi.«
Boš šel?
»Dobro se bom priprav
treniral več kot doslej in ^
potoval. Kar bo pa bo.«
Kakšni so sotekmovalCj
»Čeprav so mnogi medn,
mi celo olimpijski zmagovj
ci so to izredno skro^,
fantje, ki mi povsod pomag,
jo s popravo stila plavanj'
opremo, kremami, ^
pitki...«
Kaj pa maratoni v doi^
čih vodah?
»Možnosti so na Šmartjj
skem jezeru! Po državne,
prvenstvu na Hvaru, kjer s
zbere tudi veliko odlični
mednarodnih tekmovalce,
bi lahko že prihodnje
pripravili prvo mednarodi)
maratonsko plavanje. To \
bila atrakcija in poživitev,)
pa ne bi zahtevala prevelik
denarja, ki ga v tem trenutk
tako ali tako ni.«
Še kakšna novost? Vem
da je domačih maratonski!
plavalcev zelo malo?
»Mnogo jih je, vendar ostj
ne jih malo. Odpovejo zarad
napora. Bo pa verjetno kmj
lu med plavalnimi maratone
tudi naš doslej najboljši p)j
valeč Borut Petrič. Na »not
malnih« plavalnih progah j
dosegel domala vse, zdaj s
želi več. Izziv so mu lahki
prav plavalni maratoni.«
TONE VRABI
AMADEUS POROČA
Počasi vendar zanesljivo iz mošta vino. Prav tako
bomo morali ob zadnjih ukrepih zanesljivo zategniti
pas še za kakšno luknjico. Še dobro, da je letos dobra
vinska letina. Spili bomo kakšen kozarček in stvari
bodo kar bolj »rožnate...«
Poleg živine, sadja, zele-
njave in pletenih izdelkov je
bilo danes več kot druge
dneve, palmovega vina.
Zmanjkalo je prostora za vse
prodajalce vina v samem pa-
sarju. Z bambusovimi stebli
so stali ob cesti in ponujali
palmovo vino - balok. Zani-
mivo je opazovati to posku-
šanje in kupovanje. Seveda,
prvo se poskusi, kakšen
okus ima in nato šele kupi.
Če okus ne odgovarja, se pač
poskusi drugje. Ze malo
»nažgani pijančki« navadno
kar poskušajo, nikjer jim po-
sebej ne odgovarja.
Na sejmu ni manjkalo pro-
dajalcev prvovrstne nepraže-
ne kave in prodajalcev toba-
ka. Toradži za razliko od
ostalih Indonezijcev ne kadi-
jo toliko parfumiranega to-
baka z bibo. To so klinčkom
podobni sadovi po vonju in
obliki. Raje žvečijo črni to-
bak, zavit v betlove liste, ki
vsebujejo malo kiselkaste
snovi. Na tobak še nastrgajo
malo betlovega oreščka. Pri
žvečenju odda nastrgan be-
tel rdečo barvo. Ljudje pri
čikanju pljuvajo rdeče obar-
vano odvečno slino, tako da
izgleda, kot da bi bljuvali kri.
Takšni prizori so še bolj
vsakdanji v Indiji.
Na žalost tudi v Tano To-
radžo počasi prihajajo vplivi
Zahodne civilizacije. Origi-
nalnost toradžanske gradbe-
ne posebnosti počasi izgub-
lja na kvaliteti. Če družina ni
bogata, potem si ne more
privoščiti, da bi plačala za
gradnjo originalne riževe
shrambe, po deset do dvajset
vodnih bivolov. Rezbarija in
slikanje je pa zamudno in
drago delo. Vse bolj uporab-
ljajo za prekrivanje streh
pločevinaste plošče, name-
sto slojev drevesnih olupov.
Po tednu enkratnih doži-
vetij sem odpotoval nazaj
proti jugu. Avtobusna vož-
nja z Lima expresom po raz-
drapani cesti in malo norim
šoferjem je bila vse prej kot
prijetna, posebno še, če traja
celo noč.
Glavno mesto Celebesa
Ujung Pandang ni naredilo
name nobenega posebnega
vtisa. Je obmorsko mesto z
mešanico ljudi. Največ jih je
Buginis in Makasarske naro-
dnosti. Pravijo, da je treba
biti previden, če imaš oprav-
ka z njimi. In da kradejo, itd.
Povsod v mestih je treba
biti previden in ne samo v
Ujung Pandangu. Če odšte-
jem faktor »mestne pokvar-
ljivosti prebivalstva«, potem
niso ti ljudje nič manj prijaz-
ni, kot pa ostali Indonezijci.
V mestu sem srečal Fran-
coza, ki je bil ravno tako na-
menjen na otok Javo, z ladjo.
Danes že drugi dan skače-
va okrog ladijskih uradov in
iščeva prevoz proti Surabaji
na otoku Javi. Ladjo proti
Jakarti sva zamudila za pet
minut. Takrat, ko ti ne ustre-
za, so točni. Drugače jih še
ne skrbi pojem, ki se mu pra-
vi čas.
Nastanitev v hotelu te sta-
ne 3000 Rp, kar je precej. Čez
dan sva hodila po mestu. Cel
dan naju je spremljal doma-
čin, ne da bi rekel kaj želi.
Čakal naju je pred banko,
spremljal v pristanišče, se
pogovarjal z domačini itd.
Njegova prisotnost nama ni
nič koristila in ravno toliko
ugajala. Takšne »tiče« že
poznam. Vsakdo potem na
koncu želi plačilo za sprem-
ljanje. Proti večeru nama je
končno nehal slediti in obdr-
žal zase tiho skrito željo:
Njung Pandang, do nedav-
nega poznan pod imenom
Makasar, je eno izmed večjih
trgovskih središč v vzhodni
Indoneziji. Leži ob zalivu
Makasar. Zvečer se ti nudijo
spektakularni sončni zahodi,
ki privabljajo na obalno ce-
sto vse živo. Proti večeru za-
živijo obcestne stojnice, pe-
čejo banane in ananas, pro-
dajajo osvežujoče kokosove
napitke. Mornarjem so do-
bro poznane tudi makasar-
ske deklice.
Če si že v tem mestu, si je
vredno ogledati tudi staro
pristanišče na severu. Na-
mreč to je eden izmed redkih
krajev na svetu, kjer še ve-
dno uporabljajo za transport
velike jadrnice. V njihovem
jeziku se imenujejo »prahu«.
Zvečer je naneslo, da naju
je nekdo povabil v bližnjo hi-
šo na miting. Nisva vedela
kakšen miting ima v mislih.
Ko pridemo tja, vidimo, da je
to učilnica za angleški jezik.
Namreč v Indoneziji je sedaj
zelo popularno učenje angle-
ščine. Lažje se dobi zaposli-
tev. Tako se je znašel tudi
Yunus Aidid Si bali in odprl
svojo »akademijo« angleške
ga jezika. Prisostvovala svjj
kurzu. Slušatelji so malo sli-l
šali še francoski in slovanski
akcent angleščine. Spoznaa
sva se s prijaznimi, novini
ljudmi. V naslednjih dneij
sva bila deležna povabil \
njihove vasi.
Človeku se na poti marsi-
kaj zgodi. Enkrat pride k na-
ma neki Yunusov znanec it
nama zaupa, da ga tare vet
ka težava. Reče, da midvi
kot belca sigurno veliko ve-
va in da bi mu lahko poma-
gala. Govoričil je in govori-
čil, na koncu pa le vprašal, (t
veva kako si lahko moški na
redi svoje »orodje« močnej-
še. Malo nama udari n;
smeh. Po »temeljitem« po-
misleku mu svetujeva, da tx
sigurno pomagalo, če bo Vs
čel delati vsak dan po kak!
nih sto sklec in par dvigov:
utežmi.
Po tednu dni čakanja Ti
ladjo, se na nedeljo &
vkrcam. Lahko zapišem, &
mi ni bilo odvečno čakanji
Počutim se bogatejši za ne-
kaj spoznanj. Malo se je raz-
blinila situacija okoli Yunu-
sa, učitelja angleškega jeziki
in potomca kraljeve družin1
v področju čikoang. Njegof
oče je chief of village, k&
pomeni, da je prvi človek1
njihovi skupnosti in tudi M
bolj premožen.
Ne nameravam čisto očrfj■
ti njegovega značaja, tod'
opaziti je bilo razliko m^
njegovimi besedami in dej*
nji. Njegove lastnosti bi 1»j"
ko našel tudi pri dri#
»boljših« ljudeh, potomcu
bivšega plemstva. To je Č^
vek, ki po požrešnosti za &
narjem prekaša celo sarf1
malezijske Kitajce. Ti vSi-
kažejo, kaj želijo. Pod njef
v o hinavsko krinko pa -
lahko skriva še marših
Težko je bilo prenašati ^
govo gospostvo in prevzv&
nost nad podrejenimi.
je, kot da bi se prestavil"
dvesto let nazaj.
Piše:
STANE ŽILNIK
26
Nasmejani obrazi otrok, Makasarcev
NOVI TEDNIK - Glasilo občinskih organizacij SZDL Celje, Laško, Mozirje, Slovenske Konjice, Šentjur, Šmarje pri Jelšah in Žalec
Uredništvo: Celje, Trg V. kongresa 3 a, poštni predal 161. Naročnina in oglasi: Trg. V. kongresa 3 a - Direktor TOZD in gl. urednik
Boris Rosina, odgovorni urednik Novega tednika in v. d. odgovorni urednik Radia Celje Branko Stamejčič. Redakcija: Marjel3
Agrež, Violeta V. Einspieler, Jure Krašovec, Mateja Podjed, Milena B. Poklič, Damjana Stamejčič, Zdenka Stopar, Mitja Umnik
Janez Vedenik, Tone Vrabl. Tehnični urednik Franjo Bogadi. Izhaja vsak četrtek. Izdaja ga CGP Delo, Ljubljana. Rokopisov
vračamo. Cena posamezne številke 10 din, celoletna naročnina 450 din, polletna 225 din. Za tujino je cei>a
dvojna. Stev. žiro računa: 50700-603-31198 -CGP Delo Ljubljana TOZD Novi tednik Celje. -Telefon, oglasi in naročnina: 22-369,23-105