KLAS NARODA r Xastisloyenslahidelavcev^Ameriku* - •1 -j Naj t «2 j i slovenski dnevnik ▼ Združenih državah Velja za vte leto • . . $6.00 Za pol leta • • • • • $3.00 Za New York celo leto - $7.00 Za inozemstvo celo leto $7.00 The largest Slovenian Daily in the United States. Issued every day except Sundays and legal Holidays. 75,000 Readers. TELETON; CORTLANDT 2876. Entered *« Second Class Matter, September 21, 1903. at tne J»ost Omce at New York, N Y., under the Act of Congress of March 3, 1879. SECTION I — DEL I -K° 298 ~ ^Y:298' NEW YQRK' THURSDAY. DECEMBER 20, 1923. — ČETRTEK, 20. DECEMBRA, 1923._ VOLUME XXXI. — LETNIK XXXI. SENATOR JE OBJAVIL TAJNE POGODBE Te tajne pogodbe kažejo, da sta Francija in Rusija pripravljali vojno. — Mobilizacija ruske armade je po-menjala napoved vojne. — Iz tajnih aktov je razvidno, *da ni mogoče naprtiti vojne kri vide izključno le Nemčiji in Avstro-Ogorski. — Protokoli tajnih konferenc, ki so se vršile 1911,1912 in 1913. Washington, I). C., 19. decembra. — Senator Owens iz Oklahmiic j«- priložil v«Vraj kongresnim aktom prestavo dokumentov i j. tajnih arhivov ruske carske vlade ter govoril ve«'* kot eno uro glede smisla in vsebine teli dokumentov. Izjavil je, da sta imeli Francija in Rusija tajno po-K<». decembra. Grški kralj Jurij in kraljica Elizabeta sta zapustila pristanišče Pirej na krovu nekega parnika. Tako se glasi v sporočilu, ki je prišlo iz grškega glavnega me«tfi. Spremljata ju dvorni maršal in kraljevi pribočnik. Od grške narodne skupščine je odvisno, če se bo smel kralj vrniti potem ko je bil direktno po-zvai, naj zapusti deželo. Vlada je pojasnila svojo prošnjo za odhod s tem, da smatra odpotovanje kralja za zaežljivo, dokler ne uveljavi narodna skupščina konečnegn sklepa glede načina vlade, kot jo Grška najbolj potrebuje. Ko so mu predložili pod v, naj odide iz dežele, je rekel kralj Jurij, da se bo pokoril pritisku, katerega so izvedle armada, mornarica ter demokratična stranka. Ni skrival svojega upanja, da bo narodna skupščina nepristranski razsodila ustavno vprašanje-Prepričan je bil, da bo volja naroda povsem prosto izražena. Kralj Jurij bo dobil ob svojem odhodu cn miljon drahem ter bo stavljen na civilno listo s penzijo v znesku poldrugega milijona drahem na leto. Kraljica je spr^jfla včeraj večje število svojih dvornih dam ter se poslovila od njih. Z izjemo dveh republikanskih listov je časopisje proti zahtevi, naj se zatre ter odpravi dinastijo, a grški zagovorn;ki republikanskega sistema so že dolsro na delu ter so polagali temelje za gibanje proti vladarski hiši. Antidinastieni sestanek, katev-rega so se udeležili člani armade in mornarice, se razvil v pravcat upor s klici: Proč s kraljem! ZAHTEVA ŠPANSKIH RUDARJEV. Madrid, Špansko. 19. dec. —• Na velikem zborovanju zveze pre-mogarjev je bila danes sprejeta resolucija, ki zahteva za majnarje večje pijače in sedeanurni delov-nik. Po tridesetih letih dela naj bi imel vsak majnar pokojnino, s katero bi mogel živeti. i VOJNO STANJE V HONDURAS. Tegucigalpa, Honduras. 19. de«. Po vsej republiki je bilo prokla-mirano vojno stanje. Vlada s<» boji, da bo izbruhnila v deželi revolucija* OBRAVNAVA PROTI ZAKONSKIMA VETTER Mož hoče navaliti vso krivdo na ženo. — Zagovornik je naslikal umorjenega Storey-a kot pravcatega Don Juana. Morilni proces proti Ernestu in Mariji Vet ter. ki se vrš; v Long Island City r;t
  • kla po njem. dokler ni bil mrtev. Ona je prinesla nož. Ona je predlagala, naj razrezom okrvavljeno preprogo. Ona mi je rekla, naj položim preprogo v koveeg. Ona me je napotila, da sem obrnil žepe obleke mrtvega Storey-a na zunanjo stran (da vzbudi utis ko* da je bil izvršen roparski umor). Ona je zavila vrečo krog trupla. Ona je šla v klet. Onn mu je pomagala nest i truplo navzdol. Na ta način je izpovedal Vetter proti svoji žen L Marija Veter je v svojem priznanju pred procesom izjavila, da jo je strašno težilo intimno razmerja, katero je imela z umorjenim Storpye-m, predno se je poročila s Vetterjem. Ko je dobila otroka, je obvestila svojega moža o tem prejšnjem razmerju. Ob času rojstva pa je hodil Vetter ven z njeno petnajstletno sestro ter ji pripovedoval vsakovrstne stvari. Ko se je sestra vrnila domov, y-rekla obtoženi, da dvomi Vetter r očetovstvu otroka. Nato pa je zva ' bila f>torčv-a v stanovanje in oba sta izvršila umor. V torek je izpovedala čedna so stra obtožene, Lavra, ki se sedaj zopet oblači kot deklica, čepra\ se je preje oblačila kot odrasla, da ni nikdar povedala Vetterju, da je videla, kako je Storev poljubljal njeno sestro Marijo- Pod prisego pa je izpovedala, da je Storev nekoč skušal vprizoriti nanjo samo napad. S prečitanjem takozvanih priznanj obeh zakonskih je državno pravdništvo zaključilo svoj slučaj in predno se je pričelo zaslišanje Lavre za za govorništvo je stavil zagovornik običajni predlog za potlačenje procesa, ker ni bil baje do prinesen dokaz nameravanega umora in ker sta nastopila le v silobranu. Sodnik Humghrev je ta predlog odklonil m zagovornik je imel na-ta govor, v katerem je orisal svoj program. Rekel je, da bo dokazal, PREBUJANJE ŽENSK V V CENTRALNI EVROPI Ženske Čehoslovaške, Jugoslavije, Rumunske Grške in Bolgarske so se organizirale ter skušajo doseči postavno priznanje feminističnih Idealov. Eelerrad, Jugoslavija, IS. dec.— Vrnile so se jugoslovanske dcle-gatinje ki so se udeležile ženskega kongresa dežel Male antante, ki se je vršil pred kratkim v Bukarešti. Ta organizacija žensk iz Male antante je bjla ustanovljena v Rimu tekom preteklega poletja, ko se je vršil tam mednarodni feministični kongres. Organizaciji so se pridružile Poljska. Čehoslova-ška, Jugoslavija, Grška, Bolgarska in Romunska. ICer pa niso dobile delegatinje iz teh dežela nobene avtoritete od , svojih organizacij, da stvorijo tako federacijo, je bila Ženska Mala antanta dosedaj le provizorične-gna značaja ter je bila ravnokar formalno ustanovljena na kongresu v Bukarešti. Kongres je odobril pravila organizacije ter uveljavil naslednji program, katerega bo skušala organizacija izvesti: Politična enakopravnost žensk in konečno priznanje vseh. feminističnih idealov: zavarovanje soeijalno slabih, delo za trajen mir in zavarovanje ■arodnostnih manjšin. Za boljše medsebojno poznavanje ter zbližanje narodov, iz katerih obstaja Mala antanta, se je izdelalo popolen aort, ki vključuje izmenjavo vseučilišnih dijakov in dijakinj, organiziranje znanstvenih izletov, odpošiljanje ča^ nikarjev iz ene dežele v drugo, preiskave glede najbolj važnih problemov, obdržavanje konferenc itd. Na kongresu v Bukarešti je bila Bolgarska izključena iz Ženske Male antante, ker so bolgarske delegatinje na kongresu v Podje-bradu v bližini Prage po krivici obdolžile Srbijo, da zatira narodnostne manjšine v Macedoniji. Ob istem času pa se je namignilo Bolgarski, da bo zopet lahko sprejeta v organizacijo, če bo pokazala v bodoče, da si resnično želi miru in če se bo opravičila za' dogodek v Podjebradu. Prihodnje leto se bo vršil k on* greš Žensk Male antante v jugoslovanskem prestolnem mestu. da je užival Storej kaj dvomljivi sloves, da je imel v svojem do-' mačem okraju v Georgiji razmer-j je z nebo poročeno žensko, koje mož je nato izvršil samomor. Stc-rev je moral nato izginiti iz doma- j če ga kraja . Nato je nastopila kot. priča sestra obtožene, Lavra. UPORNIKI ZELE SKLENITI PREMIRJE De la Huerta trdi, da je zmagal v bojih pri San Marcos. — Obe strani zavzemata iste pozicije po devet ur trajajočem boju. — Poročila iz Vera Cruza pravijo, da se pristaši Obregona umikajo. — Vstaši so imeli baje velike izgube pri Villa Hermosa. Vera Cruz, Mehika, 19. decembra. — Poročevalec nekega tukajšnelista, ki je brzojavil iz Rinconada, petnajst milj iztočno od Sail Marcosa, da je bil sklenjen dogovor za premirje med vstaškimi in federalnimi silami in da je stopil de la Huerta v stik z Obregonovi generalom Mar-tinezom glede prenehanja sovražnosti. Obregonove sile so izgubile sto mož v svojem brezuspešnem napadu na vstaše pri San Marcos. Tako pravi poročilo, ki je bilo objavljeno v vstaškem glavnem stanu. Vstaši so baje izgubili le trideset mož. Časnikarski poročevalci pravijo, da so Obregonove čete. ki so se umaknile od San Marcosa, še vedno ob železniški progi in da so ustanovile svoj glavni stan v Huamantla, deset milj severo-iztočno od mesta. Poraz federalcev pri San Marcos je napravil konec devet ur trajajočemu boju, 'soglasno s poročili, ki so prišla semkaj, venflar pa se glasi v*njih tudi, da so vztrajale šla semkaj, vendar da so vztrajale nasprotne sile v svojih postojankah. Mexico Citv, Mehika, 10. decembra. — časnikarska poročila, ki so dospela včeraj iz Villa Hermosa; glavnega mesta države Tabasco, pravijo, da so vstaške čete pod poveljstvom generalov Greena, prejšnega governerja Tabasco; Ferdinanda Segovia in Marcelina Lucero dva dni napadale Hermosa, da pa so imele velikanske izgube v tem najbolj krvavem boju, kar se jili je vršilo v sedanji revolu-eiji. Vstaši so izgubili baje nad sto mož. CARUSOVA VBOVA ZOPET POROČENA. FRANCOSKI VOJAKI ZAPLE-NJAJO IGRAČE V NEMŠKIH TRGOVINAH. Berlin, Nemčija, 19. decembra. Neko uradno poročilo naznanja, da so zapovedali francoski vojaki v Duesseldorfu mestni uravi, naj preskrbi veliko množino otroških igrač za Božič. Ker pa mestna uprava tega ni hotela storiti, so vojaki oplenili vse trgovine, v katerih so bile igrače naprodaj. STENSKE KOLEDARJE smo razposlali vsem našim naročnikom. Letošnji stenski Koledar je izredno lep m pomemben. Predstavlja prvo praznovanje Zahvalnega dne v Združenih državah. Slika je trobarvna ter bo najlepši okras vsakega doma. V zalogi ga imamo le še nekaj izstisov. Kdor se naroči na "Glas Naroda" prej, predno zaloga pojde, ga še lahko dobi. Uprava '' Glas Naroda' \ RADIJSKE SOLI POSPEŠUJEJO RAST. Praga, Čehoslova&ko, 18. de«. Poljedelska ozemlja proizvedejo lahko 100 do 120 odstotkov več kot liarmalno s pomočjo radija. To je izjavil profesor Stoklasa, dobroznan češki biolog, ter radijski izvedenec na praškem vseučilišču. Njegovo razkritje bo mogo&e zrevolucijoniralo poljedelsko znanost, kajti po dolgih eksperimentih je našel, da proizvede infiltri-ranje takozvanih "B" radijskih soli v zemljo izvanredno osvežujoč učinek. KOLEDAR za leto 1924 STANE SAMO 40c ^ Naročite ga takoj, da nt boste brez njega "GLAS NARODA' 82 Cortlandt St., New York DENARNA IZPLAČILA V JUGOSLAVIJI, ITALUI IN ZASEDENIM OZEMLJU m potom naše banke izvršujejo zanesljivo, hitro in po cenah: Danes so naše cene sledeče: JUGOSLAVIJA Razpošilja na zadnje pošte In Izplačuje "PoStnl čekovni zavod" ln "Jadranska banka" ▼ Ljubljani, Zagrebu, Beogradu. Kranju, Celju, Mariboru, Dubrovniku, Splitu, Sarajevu ali drugod, kjer je pač za hitro izplačilo najugodneje. 1000 Din. ...... $12.60 2000 Din. ...... $24.80 5000 Din, ...... $61.50 Pri nakazilih, ki znaiajo manj kot cn tisoč dinarjev raCunlmo poMbel po 15 centov za poitnine in drug« stroške. ITALUA IN ZASEDENO OZEMLJE: RazpoSilja na zadnje pošte ln izplačuje "Jadranska banka" ▼ Trstu, Opatiji in Zadru. 200 lir ................$ 9.90 300 Kr ................$14.55 500 lir................$23-75 1000 lir ................$46.50 Pri nakazilih, ki znaiajo mani kot 200 Ur ratunlmo posebej po 16 centov za poitnjno in druge etroike. Za pošiljatve, ki prisegajo znesek pet tisoč dinarjev ali po dva tisoč lir dovoljujemo po mogočnosti &e posebni popust. Vrednost dinarjem in liram sedaj ni stalna, menja se večkrat ln nepričakovano; iz tega razloga nam ni mogoče podati natančne cene vnaprej. Računamo po ceni onega dne, ko nam dospe poslani denar v roke. Glede izplačil t merižkih dolarjih glejte posgben ogfaU v Um Maty. ivnar nam Je poslati najbolje po Domestic Money Order all pa New York Bank Draft. frank sakser state bane: 82 Cortlandt Street Tel.: certiandt war New York, N. Y. _Glavno zastopništvo Jadranske Bank. "GLAS NARODA" (SLOVCNE DAILY) Owned and Published by aiovenic Pabliihing Compuiy (A Corporation) P WAN K IAKMW, Praaldanf LOUIS BENEDIK, Treasure Ptaca of Buainaaa of tha Corporation and Addresses of Above Officers: n Certlandt treat. »orough of Manhattan. N«w York City. N. Y. "GLAS NARODA" __(Voice of the Peopl«) __leaned g very Oay Except Sundays and Holidays._ Z» eete lete velja lie* za Ameriko f Za New York za telo let? ....................<7.0 I« Canada ............... $6.00 Za pol leta ................................................W-S Za pol «ata ..................... $3 00 Za Inozemstvo za celo leto »7.0 Za 3-5 ___________Subscription Yearly $6.00_____ j Advertisement on Agreement. _"Olas Naroda** laftaja vsaki dan Izvzemii nedelj In praznikov._ Doplef brez podptaa In oabenoetl ** n# prlobfujejo. Thenar naj e* bta^ovoll po-1 atljatl po Money Order. Pn aprrmrmbl kraja naročnikov. prosimo da ae nam tudl prejlnjo bllvaHAt* naznani, da hitreje najdemo naslovnika. "OLAS NARODA" tt Cortlandt Street. Borough of Manhatttan. New York, N. Y. Telephone: Cortlandt 2076 O BOŽIČU Leto bliža svojemu koncu. Starodavna in vkorc-ji in jena navada je, da žele ljudje drug drugemu najbolj-j Ae, da pozabljajo malenkostne spore ter zro jasnejših oei v lepšo bodočnost. Namen teh vrstic ni, obujati sentimentalnih spominov, zaverjati se in delati nebroj neizpolnjivih obljub. Nekaj naj pa pomnijo ritatelji Glas Napoda. Naš list; se je vedno zavedal dolžnosti napram širokemu krogu svo-> jih naročnikov in svojih prijateljev. Pot, P° kateri je hodil doslej, bo ubiral tudi v bodoče. Skrbel bo z najraznovrstnejšimi nasveti za dobrobit slo-, venskega naroda v Ameriki in bo vedno zastavil ves svoji ipliv, če bo vedel, da se komu krivica godi. Med nami in našimi prijatelji bo tudi zanaprej vlada-i lo isto prisrčno razmerje. Napram našim nasprotnikom j bomo popustljivi, napram nasprotnikom našega naroda j neizprosni. To zagotovilo vam dajemo ob času, ko je pod vtisom; blaženih spominov duša vsakogar najbolj rahla in najbolj dovzetna. Mi hodimo srednjo pot. Te poti se pa ne sme zamenjati s potjo omlialjivca. Ne lastimo si pravice diktature, kot si jo i>o kriv lastita obe stranki, ki sta vzrasli med ameriškimi Slovenci. V srce sc nam pa smilijo tisti, ki so slepi pristaši te ali one. Pristaši brez pravice zdravega razsojanja. Mirne vesti bomo javno obsodili duhovnika, ki bo omadeževal svoj vzvišeni poklic. In takozvanih delavskih voditeljev ne bomo božali ? rokavicami, če bodo izkoriščali delavce, namestu, da bi delali zanje. To je tista naša srednja pot. A' današnji številki nudimo obilo najraznovrstnejše-ga čtiva. Tudi številni trgovci in podjetniki, ki so Slovencem naklonjeni, so se poslužili sedaj v božičnem času Glasa Naroda, da obnove ž njimi nove in utrdijo stare od-nošaje. Rojaki, podpirajte jih! Z vašo pomočjo bomo tudi mi napredovali. Čimveč bo naročnikov in čimveč naših prijateljev — tem večji in temboljši bo list in tem zanimivejša njega vsebina. Vesele božične praznike! 8-URNI DELAVNIK SE IZPLAČA Jeklarska korporacija Združenih drž^v je izplačala posebne dividend*, ali naj rečemo kljub osemurnemu delavniku ali pa radi osemurnega delavnika. Finančni izvedenec Forbes bi rekel, da radi osemur-1iega delavnika. Obiskal je neko jeklarsko napravo v Seattlu, ki je uvedla oeeinurni delavnik pred tremi leti, in upravitelj te naprave mu je povedal, da bi jih ne bilo mogoče napotiti, da se vrnejo k dvanajsturnemu delu, niti za_denar, niti za dobro voljo. " Jeklarska korporacija in druge iztočne jeklarske naprave," je rekel Forbes, "bodo imele iste izkušnje." O tem ne more biti niti najmanjšega dvoma. Osemurni delavni dan je boljši, tako za delodajalce kot za delavce. Kako strašno dolgo časa pa je treba, da spozna to konservativni delodajalec! Gary je imel za voditelja izkušnje drugih delodajalcev, — a izogibal se je krajšnemu delavnemu dnevu, dokler ga ni javno mnenje skoro primoralo nastopiti v tem pogledu. Imamo pa še druge poleg konservativnih industrijal-nih voditeljev, ki tudi ne morejo spoznati velikih krivic, zvezanih z dolgim delavnim dnem ter ekonomskih prednosti, ki so spojene s krajšim delavnem dnem. Delodajalci, ki se branijo proti uvedbi krajšega delavnega časa imajo v mislih predvsem svoj lastni dobiček ter ne pomislijo, da lahko opravi dobro spočit človek v krajšem času isto delo kot utrujen v daljšem času. Dopisi. Lorain, Ohio. Gospodinjski klub S!t»v. Xax. Doma priredi Miklavžev večer v dvorani S. X. Doma na sv, večer •JJ. de'*. t'Kno tf1) pol 8. uri. Ker 1k> to prvič- v Slov. Nar. Domu iu sploh v naši slovenski naselbini, so vabljene vse slovenske družine, kaker tudi posamezniki, da <*> prisotni omenjeni večer. i Skuhale bomo vse lepo urediti in napravile smo program, ki bo kolikor mogoče zadovoljiv za prvi-1 !:rat. Sv. Miklavžu .smo naročile, razne darove za vse navzoče. Po- J !eg te»a bodo dale članice kluba i I posebni prost dar enega moškim in enc^a ženskam za pix>ste sreč-j ke. Tako bo vsak dobil kak dar. J To bo privatno, samo za domače.j Kt-r se je prej nekaj nabiralo j ter ni b\\ vsak obiskan, ker je bilo i premalo časa, ali se ga je zgrešilo, j ho pri vratih skrinjica, v katero, e bodo dali presti darovi, če kdo. želi prispevala za pokritje stro- > zvone polnočni zvonovi . . . j Ali verjamete? Jaz ne. * * i Strasten kadilec hodi po samotni poti. — Sveti ^6čer je . . . No-1 bene cigarete v žepu . . • Strašno 1 strašno. Iz daljave se sliši zvone . L nje zvonov . . . Proti njemu pre • haja temna postava . . . Bogat o-cleruh je. ki ima slabo vest. Že i vnaprej drži roke kvišku.. . . Mi I lost gospod ropar, milost! Nikar-L te mi vzeti življenja. Vse vam _; dam, kar imam. Strasten kadilec .; se čudi. — Nočem denarja, — -j pravi. — ker je nocoj sveti ve--jČer. Toda cigareto sem! Bankio-I mu izroči cel pakelček cigare* j Potem gresta vsak svojo pot in | oba blagoslavljata blaženost sve-1 j tega večera. Ali verjamete? Jaz ne. * * * Zločinec sedi na električnem j. -;tnlu. Elektrika brenči — zunai i r>a zvone svetonočni zvonovi. Ra-i bel j že pritiska na knof. . . Zda.v 1 zdaj bo. Pa se nenadoma odprn t> vrata in v sobo plane šerif, ve* z zasopel. V rokah stiska belo listi- • j" no. — L*j Pomilošeenje! Governer ga je r pomilostil ... To reče in telebne 1 vsled utrujenosti nezavesten na a tla. Pomiloščeni prižge cigaro. " puhne par dimov wardenu pod • nos in odide veselo žvižgajoč v - sveto noč. Ali verjamete? Jaz ne. * a. * * Jaz. Peter Zgaga, ?edim v sveti noči pri pisalnem stroju in si zmi-šljujem, kaj bi se dalo napisati, da bi se nikomur ne zameril. Vsega je, hvala Bogu za potrebo, samo pristne starokrajske klobase mi fnanjka. Take, ki je česnom začinjena in z bukovim dimom pre-kajena. Kar naenkrat — pok — pok — po vratih. Ekspresman vstopi . . . Zunaj velikonočni zvonovi, v sobi duh po klobasah. Poslal mi jih je prijatelj, ki ve, kaj so klobase. Ali verjamete? Vi ne. Jaz ja! Če se za Božič ne bo zgodilo, sc bo pa prav gotovo za svete Tri kralje. Novice iz Slovenije. Roparski napadi v Prekmurju. f V zadnjem času je postala jav-1 ia A'a ni ost v južnem delu Prek-unrja zelo ogrožena. V okolici Dolnje Lendave je bilo izvršenih več roparskih umorov. Dva posestnika sta bila napadena in eden od •.jih ubit, drugi, ki pa je dobil udarec s sekiro po glavi, je pozne-; je umrl. Na odprti cesti proti Do-lini pa je bila napadena in do g<»-' lega oropana neka ženska. V Dol-1 ■A vasi je bilo izvršenih več drz-. •lih vlomov. Prebivalstvo se je o-'vrnilo na pokrajinsko vlado, da nu v zaščito pašlje več orožnikov. i Eden, ki sovraži "buržujce'\ V Šelenburgovi ulici v Ljublja-si -se je do«rodil nenavaden slučaj. Zn;sjii postopač in na policiji že •lobro zabeležena lirnia Anton Pu--tavrh je nenadoma udaril z gor-iačo no šipi tvrdke Čuden, da se' je razbila na drobne kosce. Xa-avno, da je slučaj privabil v 1 j 11-/.ino mnogo ljudi in pred pošto stoječega stražnika, ki je Pustavj-ha aretiral. Xa policiji je Tone po-' egnil iz žepa kes kruha, ga mir-io použil in je na vsa razna vpra-1 ianja samo lakonično odgovarjal:' "Pustite me žrKi, še pes ima ^■mah pri jedi!"" Xaposled je pri-;mal. da je jezen na "proklete bur-žujce1' in je zato izvršil dejanje. Tone je moral v luknjo. Nenavaden naravni pojav. Kakor javljajo zagrebškim li-stotn iz Gorskega kotara, je tamkaj v nedeljo 18. novembra ob pol »etih ix)ipoldue začelo snežiti, a kmalu nato je začelo tudi bliskati n grmeti kakor v poletnem času. Tak i»zreden pojav se je nudil isti dan zvečer tudi Ljubljančanom; •kolo devetih je parkrat zagrmelo s treskom, kakršen je običajen le ' b času poletne vročine. Himen. Poročil upoštevali njega soaajalno i narodno korist. V zadnji odborom seji se je tudi soglasno odklon prispevek za vzdrževanje lansP leto otvorjene meščanske šole razlogom, da je le 18 otrok v razredu. Na ljudski šoli se pouči je v dveh razredih popoldne, k< ni zadostno število učnih sob. i občina ne pripravi svoje hiše 2 šolo, kakor se je zavezala. Na ol čini vladajo razmere, da bi bilo želeti skorajšnjih novih volitev. KAŠELJ je vendar neprijeten Tnak in se ga ne sme zanemarjati. Uživajte SEVERA'S COUGH BALSAM, kateri olajša kašelj te odvrni mnogo trpljenja. Je ravno tak dober za odrasle kakor za otroke. Cena 25 in 50 centov. Vprašajte po lekarnah. SEVERA'S COLD AND GRIT TABLETS zoper prehlad, gripo in za od pomoč pri glavoboli vsled prehlada. Ceoa 10 centov. ——1....... M noč. _ Petruška. Zlatih zvezd milijoni v nebu lesketajo, smreke z bori v parku tiho šepetajo. Sveta noč je krila Na zemljo spustila z blaženostjo duše vernih napojila. In milina čudna je srce prevzela, od dobrote trudna je ves svet objela. — Cez goro. dolino božja radost plava : Mir ljudem na zemlji. Bogu v nebu slava! Harmonike. Fredno se odlo-'ife kupiti (harmoniko) pišite po cfnik najstarejši slov. trgovini in Izdelovalni« harmonik v Združenih državah in gotovo boste .:n dovoljnl. Pobivam pisma naSih rojakov, kari «=n kupili harmoniko pri r-iznib agentih in niso dobili kar so želeli, •■roseč me. naj jim popravim iste. ^frent ni zmožen popravila in večkrat ne ve sam kaj pošlje naročniku. Ooltroletna moja izkušnja v tej stroki Vam bo prihranila nepotrebne stroSke 'n skrbi; v dokaz imam zahvalna pi„ *=ma iz vseh krajev Amerike. Velika zaloga harmonik vseh sistemov kakor vseh drugih muzikaličnih Instrumentov. Bišite po cenik. I ANTON MERVAR, I 6921 St. Clair Ave., Cleveland. O. POZOR ROJAKI ! Slovenski mesar v Pittsburghu, Penna. FRANK ARCH se priporoča vsem Slovencem po Penn-syivanijr. Razpošiljam domače suhe KLOBASE v zabojih. Najmanj 25 fun-j tov v vsakem zaboju. Funt po 30c. J Razpošiljam tudi debele prašiče. Cena ' po dogovoru. FRANK ARCH 5404 Butler St., Pittsburgh, Pa. IZŠLE SO sledečo LISJAKOVE SKLADBE: VA JADRANSKI OBALI, valetk rola 75c. MIRAMAR. mazurka: .. rola 7.1 c. »HI.TSKA KltASOTICA. koračnica. rola ali itloSča 7."»e. VZEMI ME SEBOJ, polka; ro';i 7."» J TAST PA ZA ENO DEKLICO VEM. pesem: rola 7-V. >VETA Nor. posem:____rola 75c Dobijo se tudi note za piano. .'aroča se pri: # VICTOR LISJAK, 1306 Addison Rd. near Supe.-ior Ave CLEVELAND, O. Pišite po na£ popolni cenik! v^fCOTIČEK /OTR0ŠKOZDRAVJE\ f OSKRBA MATERINSTVA ¥| H in Iv j OTROŠKEGA ZDRAVJAfl I IhtaMitaLoMfrf. F0^! 9-JyL attmB ted«o n Mbm tSL^M fe]/) niM ta poo£ne noti, ki M WUM TI«tfaMMti l^AI, I^U powlxM e* ir* t*'T* iBQ. r.wj . Rn ako in meSer*. Wm r Ij jT\ Okkrba ia Inslter a o- fj SlV^J jeaCkow ic «inn4 po- |9L ~A IfVl zobom, a* «sl "Vff1 A ? m pojmilt s t«o j*cd< k \ 51. ČLANEK. - OM-UIE IN ZI)RAVII^\. Va> zdravnik lahko pretlplšt" zdravila za vaiše dete. To pa stori K- po skrbi 'preiskavi, da ve. kakšno je siil«»Sno stanje. Z drugimi besedami, on ve, kaj (je napačno in tudi ve. kaj predpis. Zdravilo jt» izrecno za vaše dete. da odpravi jjotnve, ddlo^eiie bolezni. Vsled tf^a ni vrjetno, da bi isto zdravilo majralo otroku vašega sost-da. i D«.-ti detet pride poiu'liioina iz reda vsled zdravil, ki so Pila namenjena kakemu drugemu otroku. Isto zdravilo ima lahko nasprotne učinke pri raz-lienili otroeih. Edino vaš zdravnik vam Inliko pravilno povr. kuj potrebuje vast- dete. I'orabil je leta in leta wip<>r-nega ueenja. da si je pridobil to vednost. Kadar vaše dete kriei. skušajte naj-ii vzrok tega krieanja. Ne j»oUitite k omarici z zdravili i>o kake vrste "bla-zilni sirnp . I'fepog. sto vsebuje taki sirupi kako omamljivo sredstvo, ki ni varno za vnse dett*. ("e je vaše dete zbolelo. ]tok!ieite svojega zdravnika. "P('nnini zursivl jen j;i" ]>revee iif- varua. ("'e ne vt«sU\ kaj je detetu, kako mu morete dati zdravilo? •I Že več generacij je na tisoče slovenskih mater vzgajalo svoje otroke z Borden-ovim Eagle Mlekom. To so storile. ker so jim Eagle Mleko pripor-čile njih prijateljice in ker so našle, da je skrajno zadovoljivo. Na nesrečo pa ni bilo d"Sti slovenskih mater nikdar v iK>lni m< ri inftir-miranili. zakaj se je doseglo te izvrstne usj>ebe. Eagle Jlleko je najfinejše in najčistejše mleko, sladko in bogato ter skrbno izčiščen sladkor, prim-.-rno primešan, da se ustvari otroško hrano, ki j«' najboljša stvar za deteta, če ni materino mleko zadostno ali če mu manjka redihiih snovi. Da izve slovenska mali. kako uporabiti K.-igle Mleko, je dala natisniti Borden-(»va kouii>uuija v slovenskem jeziku popolna preliranilna navodila-ki pripovetlujejo. kako pripraviti lior-den-ovo Eagle Mleko za otroke različnih starosti. <"'e In,-čete kopijo teh navodil, izpolnite kupon, kntereira boste zajiazili v enem oglasov v svojem li>tu ter tr:i pošljite kouipanlji. ki vam bo z veseljem poslala brezplačno navodila obenem s krasno otri ško knjigo. »'it.-Jte te članke skrbno vsak led'n ter jih imejte za bodeč" uporabo. Ohrtrcljen na svatbeni slavuosti. V :t. JiMi/.u ii a Dtavskem po-' I ju j" p—:--f iiik'.v s'.n J. Tolieič ' {'» priliki p■•n»!r" svoje .s-stre i s-treij;il 7. revolverjem ter se pri ! to;!i iiev.H- " f bst'dtl. Prepeljali s,-» ea v bolnišnic . IZDELOVALEC HARMONIK JOHN WEISS 614 Seneca Avenue Brooklyn, N. Y. Za vse svoje blago garantiram. DR. LORENZ 642 P ecu Ave., PITTSBURGH, PA- - ^ P BDINl BLOV2NCK9 ttOVOVtS^i ZDRAVNIK il>K?UALI|r BOlKIM »3L.KZNI. VČ^L Ol*ia CHAMPA. Box 9«1, Ely. Minn Blagajnik aeisplaCa&l* amrtaia: JOHN MOVK&M. ill — lita mmt Duluth. Mina. Vrhovni itfrtvnlk • Dr. JOB. V. GRAHEK. S03 American State Bank Bid*.. «00 tfrant BU at S Iz lb Av«.. Pittsburgh, Pa. NMttrnl od bM>: AKTOM KBaAnTK. tooom SM BakaweU Bid«., eor. Diamond am« Qrmat S tre«ta, Plttaburvb, Pt. MOHOR MLADIČ. 1SS4 W. IS Street. Chicago. IIL FRAKK 8KRABEC, UU Waablngton Stroet. Don-rar. Colo. Porotni adbor. ZJBONARD 8 LABOD NI K. Box O«. Elr. MJnn. liP.IGOR J. PORE NT A. »10 Stevenaon Bid«.. PuyaUup, Waab. FRANU ZORICH. UIT »t Clair Ar«.. Cleveland. O. Združevalni odbor. ▼AMBNTIN PIRC. TM London Rd-. K.. Cleveland. O. PAULJNE ERMfSNC. U3 Park Str.. Milwaukee. Wla. JOSIP STEKLE. 404 E. Meaa Avenue Puoblo. Colo. ANTON CELAHC. Ul Market Street. Waukeaan. IIL — ■ Jednotlao uradno glaaUo: "Glaa Naroda**. — Vae atvarl UkaJoCe a« uradnih zadev kakor tudi denarna poftUJatva naj aa poftlljajo na cUrncgt tajnika. Vae pri tot b« naj ae poAUJa na pred-eednfka porotne««, odbora. Prodnje za eprejero novih flannw la bolniška apieov^la naj a* potil Ja na rrhorn«* adravnlka. Ju*oaloraneka Katoliška Jednota aa priporoča vaem Juaoalovanom aa i Obilen prlatop. Kdor «ell postati Clan t« organizacije, naj ae a*laal tadnlku I bUlnJeva druktva J. a K. J. Za ustanovitev novih drufttev ee pa obrnite I na «1. tajnika. Novo druitvo aa lahko vatanovl a t Clanl ali Mi nI rami ■ Dopisi in naznanila. Youngstown, Ohio. članom društva sv. Antona št. 108 JSKJ. v YtrangMownm se naznanja, da je bil izvoljen sledeči odbor za leto 1924: predsednik Frank Preveč, podpredsednik Iv. Križaj, tajnik Frank Verbič, 1022 State St.. blagajnik Jos. Cigoilc, 1012 State St., zapisnikar Joseph Kramar, Smithsonian St.,; v» v Giraril, Oh k«. Nadzorni odbor: John Kunstel, Jos. Lavreučoč hi Math. SLabe. Kot bivši tajnik »e zahvaljujem t lanoni, ker sto mi Šii vedno na roko in plačevali* wesment, da ni bilo skoraj nobene su^pendacije 2 leti. Upam, da boste tudi novemu tajniku Ali vedno na roko. Veseli me tudi, ker smo ^e eokntt tako sešli »skupaj in ni bilo nobene na-Hprotnosti kot jo vidim marsikje. Skoraj bi smel reči. da to društvo je neto najboljših tukaj. Samo en vzrok je, da se članstvo premalo zanima sej»*. Ali more kdo reči, da ni to lepo, kot je bilo na tej seji? PoLna dvorana, nobene na-»protno^i. V« odbor smo lahko dobili brez vsakega debatiranja. Zatorej hodili na seje. Saj to je samo enkrat na mesec. Jaz nisLim, da vsak član ali člairiea si 'ahko odtrga cn večer v mesecu. ' *e je več Članov na seji, boljše veselje imajo uradnii-i društva do napredka. Zatorej še enkrat opozarjam člane do rednega plačevanja. Kdor ne bo plačal vsaik mesec do -5., sam sebe suspendira. Tako pravila pišejo. Vsak član ali čLa-n'>a naj pogieda pra\ila stran 55. elen XXI.. pa bo vedel, da ga taj-tik društva ne suspendira, ampak e sam, če ne plača mesrčnine. Se .ie ie pripetilo, ko je bil član »>u-pendiran, da se je prišel k tajn:-ti jezit: Zakaj si me suspendiral? Kaj nisem vrede«, da bi me n mesec počakal ? Dobro, to je | vse prav. Ce bi pa vsi člani tako naredili kje bo ^a tajnik denar' lobd, da jih bo zakladal ? Podpiral bom samo takega, kateri se bo' pravic it, da res ne more plačati j • li če v slal>em položaju. Ni tre-1 misliti, da .se plačuje iz dru-j "tvene blagajna za t«ike člane. Ne, j tnjnik mora iz svojega žepa data. To naj zadostuje- za zdaj. Ni treba ! misliti, da jaz mislim s tem kate-jega člana ali članico užaliti. Pozdravljam vse člane in člani- • e. spadajoče pod okrilje slavne JSKJ., ter vam voščim vesele božične praznike in srečno novo leto, da bi še v bodoče tako složno delovali in se zanimali za nase 'iruštvo in slavno mater JSKJ., kakor «mo se v letu 1923. John Sehutte, tajnik in organizator. ZAHVALA. Cenjeni sobratje in sestre Jugoslovanske Kat. Jednote: — Tem-potom si štejem v dolžnost, izreči ČAST TAKIM DRUŽINAM! in Članicam društva svetega Jurija. št. 61 JSKJ, vesele božične praznike in srečno in zadovoljno Novo leto! John Pezdirc, tajnik. VABILO NA VESELICO v Little Falls, N. Y. Društvo sv. -V*7-efa št. 53 JSKJ. priredi plesno veselico na Silvestrov večer v pondeljek 31. dec. Tempotom vljudno vabimo vse Slovence in Slovenke v Little Falls in iz s'-sednih farmerskih naselbin da -"1 ^ ° 2 =s ~ 2 e. o « > — =3 > vi ep" > a: CJ - ž. *tL O 1 1 180 4 2 118 3 3 3 3 2 „36 4 36 — 6 5 27 4 13 6 77 7 3G 9 61 19 5 1 U — — 26 12 46 8 9 i 13 38[jy — -J 14 2 15 15 85 — ✓ — 16 19 5 13 18 43 5 3 20 52 10 7 21 60 3 6 22 18 15 25 25 19 5 . 32 - 26 94 1 — 27 33 — 3 28 29 — — 29 * 29 — — 30 28 6 29 31 32 — 2 32 51 — 1 35 30 2 *3 36 81 — 14 37 " 77 6 27 41 " 25 1 2 42 46 — 8 43 25 — 1 44 15 4 4 45 115 5 13 47 19 — — 49 5 1 — 50 23 2 1 51 13 — - 52 31 9 5 53 34 — 18 54 i 7 — — 55 13 — ' 24 57 46 4 5 58 22 3 6 60 18 — 1 61 46 2 7 Zgornja slika nam predstavlja družino sobrata Josipa Pogačar- Družina sestoji iz osem oseb in vsi so zavarovani pri drutšvu Sv. Štefana, št- 26 J. S. K. J. v Pittsburgh. Pa. Sobrat Pogačar je že sedem let tajnik omenjenega društva in tri leta organiza tor Poleg mnogih agilnih organizatorjev, katere ima J. S. K. J., je sobrat Pogačar dosegel rekord, da je pridobil kot posamezni organizator največ novih članov tekom zadnjih treh. let. Xa vrlega sotrudnika in vestnega uradnika društva smo lahko vsi člani ponosni. Upajmo, da bo sobrat Pogačar ostal še v bodoče tako vesten in agilen delavec za korist J. S. K. J., ka kor je bil v preteklem. mojo najlepšo zalivalo za tako veliko število oddanih glasov zame pri splošnem glasovanju za glavnega blagajnika naše slavne Jugoslovanske Kat. Jednote. Upam, da boni zadostil pravilom ter deloval v splošno zadovoljstvo članstva, kar s.e tiče mojega urada. II koncu pa voščim vsem vesele božične praznike in srečno novo leto, naši slavni JSKJ. pa obilo napredka v bodočem letu! Z bratskim pozdravom Louis Champ*, glavni blagajnik JSKJ. BOŽIČNI VEČER v Little Falls, N. Y. Kakor običajno vsako leto, bo tudi letos postavljeno božično drevo v dvorani društva sv. Jožefa na 36 Danube Street. Na društveni seji je bilo sicer sklenjeno, da se drevo letos ne 1k> postavilo, iz razloga, ker je Slovenska Narodna Godba odklon-la vsako sodelo-vanie. Na pritožbe mnogih pa so se nekateri rodoljubi zavzeli za to stvar ter bodo j>«itavili božično drevo na njih lastne stroške. Pridite Torej vsi! Pripeljite .s seboj svoje otroke ter jil ol>darite s primernimi darili. Na svidenje v pondeljek 24. d**-, ob 7. uj-i zvečer! NAZNANILO. e Kakor je razvidno, sem zopet pooblaščen pobirati mesečne prispevke ter izvrševati tajniške posle za leto 1924. Da pa bo članstvo I izven naselbine Reading vedelo, kateri odbor je za prihodnje leto, je moja dolžnost, da na tem mestu poročam. Izvoljeni so sledeči: predsednik Anton Jaklič, podpredsednik Joseph Filak, tajnik John Pezdirc, zapisnikar Anton Jaklič, blagajnik John Stublar; nadzorniki: 1. nadzornik Frank Špehar. 2. Peter Fracol, 3. Matija Vardijan. Reditelj Matija Ku-, kar. vratar John Simee- Poslanci: j John Požek in Matija R. Vardijan j zastavonoše: za ameriško zastavo i Jos. Segina. za slovensko Mike Muc, za društveno, Martin Tome. Zdravnik dr. Werts; društveni or ganizator John Pezdirc. zaupnik za potrebo v Cornwall, Pa., John Jaklovich. Cenjeni sobratje in sosestre! Moje poročilo bi bilo jako obširno, ako bi hotel poročati vse malenkosti v zadnjem letu, poročati pa je potrebno vsaj važna stvari. Noben pravilno misleč človek ne more zanikati, da nisem svoje naloge opravljal marljivo in točno, kjer le ni bilo kakih zaprek, in tako obljubljam tudi za prihodnje leto. Delo. koje ste mi poverili zdaj že sedmo leto, je breme. To breme sem prenašal zadnjih šest let po poti, kot ste mi vi, gospodarji, naložili in kot mi velevajo pravila JSKJ. V tem času se nisem oziral ne na levo ne na desno, no na prijatelja, ne na nasprotnika, hodil sem svojo sred njo pot, upošteval vse sklepe društvenih sej, kjer je bilo za upoštevati. Marsikje je bila nezadovoljnost in pregovarjanje zaradi strogega postopanja, ampak ni bilo pomagati, kajti pravila so se morala upoštevati v vseh ozirih. Breme sem zopet prevzel za bodoče leto in vam kot gospodarj?m rečem, da delo tajnika, kot se danes posluje, ni igrača. Ni zadosti, da je 1<* knjigovodja, mora biti tudi strokovnjak in advokat. Vze-mimo naprimer: konvencija sklene in sprejme pravila, potem jih sprejme vsak član in se reče: — tako se bo poslovalo in to je zdaj vaša pot. Ampak s tem ni še v>c urejeno. Tajnik mora pravila dobro preštudirati, kaj zahteva "nn ali druga točka. Točke v pravilih pa niso tako jasne, da bi bilo vse tako dobesedno povedano, kot je v abecednikih abeceda. Ako bi bi-j la pravila tako obširno pisana, bi! morala biti knjiga tako debela j kot masne bukve. Pri tem sem že, izkusil, da je veliko članov, ki mo-! rejo zadostno razumeti pravila, j ali žalibog je tudi dosti takih, ki.' ne vedo. kje jih imajo shranjene. Vsak tak pride potem k tajniki in ga povprašuje, kaj ta ali on: točka pomeni. Iz tega je razvid no, da bi moral biti tajnik še ad vokat poleg svojega poslovanja Nadalje se prosijo člani, da agt tirajo med svojimi prijatelji zi pristop v društvo. Vsak naj vpra šii svojega prijatelja, če že spad; h kakemu društvu. Sprva se bi mogoče branil ter izgovarjal, tod; "•e se potrudi, bo gotovo pristopil Leto 1923 se bliža h koncu, za torej apeliram lia vas, da delujm složno v bodočem letu. Vsi pojdi mo roko v roki, naj se ne dela ni kakega strankarstva in prepir med nami. kajti pregovor pravi — A" slogi je moč! — Tega gesl; se tudi mi držimo. Jaz za svojo o sebo obljubljam, da bom delova zmirom po pravilih JSKJ in p< sklepih društvenih sej. Skušal bon ustreči posameznemu članu kako elokupnemu članstvu, kolikor b v moji moči. Na vas, društvene u radnike pjT apeliram, da delujm neumorno za procvit in napredel društva in Jednote. Clansjvo nas je postavilo za vodi tel je ter* nam s tem poverilo važni delo. Glejmo tudi mi, da bomo ko svoji nalogi in da bomo lahko rek li koncem leta 1924: to smo m prigospodarili in toliko smo m napredovali, toliko na članstvu toliko na financi itd. - H koncu voščim vsem članom ČAST TAKIM DRUŽINAM! Zgornja slika nam predstavlja družino sobrata Franka-Kosmač- Drnžina sestoji iz deset oseb iri vsi so zavarovani pri društvu Sv. Pavla, št. 116 J. S. K. J. v Delmont, Pa. Cast taly družini! 64 4 1 2 66 58 — 2 68 24 — —. 69 8 3 — 70 43 4 3 71 63 2 8 72 10 — 3 75 52 — — 76 10 — 6 77 32 2 10 78 18 1 2 79 — — 17 81 16 — 2 82 26 1 3 84 13 5 3 85 51 6 24 86 12 6 5 87 17 — — 88 35 1 3 89 26 6 ,18 90 18 1 1 94 50 4 4 99 27 2 — 100 9 . 2 2 101 3 2 15 103 39 —7 104 39 4 4 105 30 — — 106 25 —* — 107 18 8 4 108 22 — — 109 18 * — 2 110 72 — —• 112 10 — 3 114 31 17 13 116 11 1 1 117 12 4 1 118 22 — r-, 119 24 — 1 120 10 77 4 121 —; — 15 122 27 10 17 123 13 — — 125 14 — 1 126 1 8 ! 127 1 10 1 128 25 — 129 33 5 >-h 130 7 3 »—! 131 24 — 1 132 20 1 — 133 15 30 14 134 5 11 — 135 3 9 13 136 17 — —s 137 14 3 —« ! 138 9 8 2 1139 11 4 6 141 24 — 6 2963 575 652 Kakor razvidno iz predstoječe-ga izzida splošnega glasovanja, je izvoljen glavnim blagajnikom so-' brat Louis Champa, dosedanji začasni blagajnik. Od sledečih društev nismo prejeli poročila o izidu glasovanja : št- 39, 40, 83, 92, 111. 124. Društvo št. 33 je poročilo prepozno poslalo in se v smislu pravil ni zamoglo upoštevati, Z bratskim pozdravom: Joseph Pishler, glavni tajnik. Predavanje pomlajeval ca dr. Vo-ronova v Turinu. Dne 18. novembra je imel v Turinu dr. Voronrrv predavanje o svoji pomlajevalni metodi. Udeležba je bila ogromna. Predaval je v francoskem jeziku in razlagal svoje dosedainje uspehe- Ker juri-dični in moralični razlogi ne pripuščajo prenašanja žlez s Človeka na človeka je prišel na misel, da se posluži žlez opic, kar mu je u-godno uspelo in ima beležeti Že vrsto uspehov. Izvajal je, da operacija res pomladi starejšega človeka in da traja to p o-peracijo dosegli nadaljui uspehi. Njegove operacije niso imele ni-kakih slabih posledic in med operiranimi je bil tudi neki 83-letni mož. Samo eden izmed operiran-cev je umrl, to pa je bil velik pijanec in je sledila smrt, ko ga je napadel delirium tremens. Na ženske se metoda ne da uporabiti. Navzoče občinstvo se je poslovilo od predavatelja z burnim ploskanjem. ROJAKI, PRISTOPAJTE K JUGOSLOVANSKI KATOLIŠKI JEDNOTI! ____ ST.fTTON L — PAOF 4. GLAS NARODA', 20. DEC. 1923 ZANIMIVI IN KORISTNI PODATKI (Foreign Lang-ua.ee Information Service. — Jugoslav Bureau.) DOSTAVLJANJE PISEM NA BOŽIČNI DAN. L<*tos nf* bodo jiismoTiose po deželi na tx>« t"ni dan dostavljali ni-kake poatc- Generalni poštar je to odr«**lil, tako da morejo ruralni pieman««*.* po v*eh Združenih dr-1 žavah praznovati božični dan doma. Kar se pa tiče mestnih pismonož bodo kri prenehali z dostavljanjem pošte opoldne, brez ozira na to. da-li so razdelili vso pošto ali ne. Tudi delo vseh drugih poštnih uradnikov bo tako omejeno, da bo vsak izmed 339.000 poštnih na^tavljencev prvič v zjrodovini ' poštne službe imel priliko užiti svoj božični obed doma. Kdor pošilja pakete kot božični dar, zlasti na debelo, naj jih da na pošto tako, da bodo prišli v roke dostavljencev 24. decembra. SVARILO ZAVAROVANIM BIVŠIM VOJAKOM. Senator RefM, načelnik senatnega odbora, ki vodi preiskavo o delovanju veteranskega urada, je objavil sledeče svarilo za one bl\-še vojake, ki imajo vojno zavarovanje (War Risk Insurcnee). "DoznalL smo iz raznih virov, da je preiskava o veteranskem u-radu imela na nekatere bivše vojake tak vpliv, da hočejo opustiti svoje vojno zavarovanje. Želim, da vsak bi vs. vojak, ki je zavarovan, dozna. da ni preiskovalni odbor našel ničesar, kar bi mojrlo odsvetovati kakemu veteranu nadaljevanje njepovepra vojnega zavarovanja. ^Zavarovanje je popolnoma sipurno in zanesljivo in tudi bolj poeeni. kot bi pa mofrli dobiti od kateresikoli privatne zavarovalne družbe. Mislim, da jrovo-rim v imenu vseh svojih koleprov. ako trdim, da bi bilo jako nespa-i metno za vsakega bivšega vojaka, ako bi prenehal plačevati svoje zavarovalne premije. V imenu si -natnejza odbora hočemo toplo priporočiti bivšim vojakom, naj nadaljujejo svoje zavarovanje. — Ako sploh hočejo biti zavarovani proti življenju, je vojno zavarovanje najboljše in najbolj eeno zavarovanje, ki pa morejo dobiti. Mi nismo našli prav nobenega dokaza. iz katere pa bi se dalo skle-.' pati, da niso te zavarovalne police najbolj sipurne na svetu; narobe vse kaže na to, da so najsipurnej-še na svetu. Ni prav nikakepa raz-lopa. zakaj bi kdo dvomil, da bi vlada ali oblasti, ki upravljajo to zavarovanje, nameravale prelomiti svojo popodbo. Vladno zavarovanje je neprecenljive vrednosti ;:a bivše vojake in odbor upa, da ne bo nihče, ki mu je mopoče na-; daljevati svoje zavarovanje, dopustil.. da bi njegova polica zapadla." Slepec. F. S. Finžg-ar. Na postelji leži slok izsušen, iz-; stradan. Osivela brada ni počesana in ni obrita. Pod obrvmi, v plo-bokih duplinah, tičita dve krvavi brazgotini, kjer so se smehljale nekdaj ti>te skrbne, dobrodušne sive oči. Odeja in posteljnina — Bog, da je ne vidi! — vse preplezano. krpa na krpi. Od postelje vonja po plesnobi. Zapeli so polnočni zvonovi. — j Ob hladni peči se je zganilo, šepetalo je boječe, nato so se izmu-zaii skozi vrata: prvi, drugi . . .j in sedmi. Sedmi je bil žena. ki je dahnila od vrat sem proti postelji: — Zdaj gremo k polnoeniei, ata. Slepec ni odgovoril. Zazeblo ga je, da jf potegnil borno odejo na-se. ■ Zvonovi so peli, pod zvezde je 1 brnela tajna melodija, po hribih je trkala na okna. po dolini je va-sovala pri stareih in babicah, ki so strmeli v jaslice. Tudi nad slepcem se je razlila polnočna glorija. Počasi, komaj vidno je snemala božična tajnost resničnost z njegovih lie: prenka črta okrop iisfnic sc je topila, se razširila v smehljaj, oblak z njegovega eola je pini.1. celc poaineli brazgotini v duplih pod obrvmi sta vztrepeUvali, kakor bi pome-žikovali v velikem veselju. Kaj bi net Prišel je domov iz tovarne. Vesel jo slekel zamazani suknjič s širokih pleč in pa obesil na kljuko. Nato si je zavihal rokave. Žena mu je nalila gorke vode v to-rilo. In ko je splahnil umazano čr-njav s sobe, mu je nalila hladne vode v umivalnik. Pihal je in škropil okrog sebe kot razposajena račka, po kuhinji je zadišalo po milu. Poleg njega je pa stala ona in ga gledala — močnega in zdravega. kako je rasel pred njo ves čist in prazničen. In nato perilo, ki ga je čakalo, da se preoblece! Kakor sneg! Komaj da je utegnil pojesti. — Hitro jo je udaril po mestu od št-acune do itacune. Za Joška. za Micko, za Majdo, in za mojega Matevžka, tega kuštravČka, in za mamo, za njo vsega po dvoje, da bo še za tistega, ki ga še ni, in vendar je že. Dolge, od dela so bile izvlečene njegove roke, pa so komaj objele vse darove, ki jih je pritovoril domov. Ju doma! Ta Matevžek! Na prste se dvipnil in vtikal nosek vsepovsod, da je prekucnil svečnik z mize. — O. ti, ti! -— Kdo bi pa zmerjal na Sveti večer! Pa Majda! Ta ničemurnica mala. Prve rokavičice ji je prinesel Božiček, in sedaj jih ne sname Po piškotih grabi v rokavicah, za potico prijemlje v njih. In Micka ? Ta bo za nuno. V jaslice strmi in vidi samo Jezuščka, n nič drugega. Pa mama. mama! Za nevesto bi jo prodal, taka je bila v novem šalu. Tn pokrivaje ga je nalašč napravila tako, da je sprožila dva kodra na čelo, o. tista dva kodra! Ko sem jih prvič videl, se je zgodilo za večno. — In nato se je sklonila tiho do njega -in ga skrivaj poljubila, da niso videli otroci. Oči so ji tonile v smehu in solzah. T Potem pa je zadišalo po kadilu po vseh so>bicah, blagoslov je kropila mama. oče pa je vihtel posodo z žerjavico. Prižgali so vse lučke pri jaslicah iu vse svečke na drevescu. Zvonovi so zapeli. • lružina se je ustavila, pesem se je dvignila: Sveta noČ. blažena noč --- Matevžek - kuštravček je ko-raeljal dva takta za njimi in žgo-lel: — Sveta noč, blažena noc. . . Tedaj pa je oslepelega samotarja pretreslo. Skozi možgane mu j« ustrelila bolečina. Vonj kadila se je prelil v smrad smodnika, lučke so zbledle in se raztegnile v dolge krvave jezike, ki so sikali iz gobcev topov. Namesto blagoslova — kletev, namesto smeha — stokanje, namesto perne postelje, blato v jarku. . - In žvižgi sikajo-čih krogel. . . nato pekočina In tema — tema in pekočina do danes in do konca.--- Tihoma so se odprla vrata. Drsajoči koraki sedmerih so pripol-zeli v sobo-edinko. — Mama! — Ali te zebe, ata ? — Kaj boste sedaj po polnoeniei? Jejte, lačni ste. — Saj bomo, ljubi moj. Mama je šla po skledo krompirja v oblicah, ki jih je čakala na štedilniku. Ko je oee zavonjal soparo nezabeljene jedi. se je-dvignil na ležišču, da bi bruhnil kletev skozi okno, pa se je zbal otro-čičev in je omahnil na blazino. . . Morala v sovjetski Rusiji. Kadar ne moremo zaspati. "Mi bomo svet izpsremenili v diven raj!" Tako so se širokousti-li komunisti, ko so prišli v Rusiji na vlado. Do danes od tega raja še ni nič videti. Nasprotno, Rusija propada in se nahaja v kaotičnih razmerah, kakocr nikoli prej pod carskim režimom- .Reveži moški žive po uradih, mučijo se v tovarnah in životarijo v armadi. Njih življenje se da primerjati samo z življenjem sužnjev v starih časih. Položaj žensk je še brezup-nejši od življenja moških; treba je na žalost povedati resnico, da se je rusko ženstvo, zlasti po mestih, odkar so zavladali boljševi-ki. popolnoma poživinilo ter izgubilo skoro vsak čut nravnosti. Službeno glasilo sovjetske vlade *4Izve.stja" opisujejo strašen položaj ruske žene pod boljševiškim žezlom takole: Največje petrograjske ulice ne predstavljajo danes nie drugega neko veliko tržišče žensk. Te so izgubile vsako sramežljivost, zdravje. lepoto in žensko privlačnost, i Nagnjenost k slabemu se je vgnez-dila povsod: po gostilnah. kavarnah. plesnih šolah, javnih kopališčih in neštetih klubih nad in -pod zemljo. Kdo prešteje kleti, v katerih se po najbolj umazanem blatu ob najperverznejših orgijah valja iz prijeno človečanstvo ? A' teh lokalih se shajajo najslabši ljudje, trgovci z belimi sužnjami. prodajalci opija, etra, kokaina in drugih takih strupov. Vega tepa je Petrograd poln. a tudi druga mesta boljševiškega raja ne zaostajajo v tem oziru za nekdanjo rusko prestolico. V Rusiji je danes težko najti IS-letno dekle z nedolžno preteklostjo. Težko je srečati mladenko, katciri že na licu bereš posledice povojne pokvarjenosti . . . Vse je izprijeno do dna duše. Rusija je danes tako rekoč brez vsake morale. Ljubezen je postala za žene obrt. Nobeno čudo torej, da je temu primerno nezdrava tudi rn-ska deca. V Rusiji pomrje sedaj na leto po dva milijona dece. kar znaša eno tretjino vseh. porodov. Iz tega razloga je sovjetska vlada dovolila, da se smejo nezdravi otroci pod gotovimi pogoji spravljati s sveta. Dovolj, da je žena siromašna in da se ne protivi bolj-ševiškemu režimu, pa ostane njen zločin brez posledic- Kališna usoda čaka nesrečni ruski narod? Bo li spoznal svojo zmoto in zablodo ter se rešil stanja. ki ga sramoti pred svetom in uničuje njesrov ugled in njegovo bodočnost ? Na to vprašanje more« odgovoriti samo ruski narod j* tem. da odstrani škodljivce ki ga upropaščujejo. Nekaj o uhanih. Nekateri trdijo, da so uhani najlepši nakit, ki dela lepa ženska ušesen še mirnejša, drupa po opozarjajo. da so uhani poslednji o-stanek barbarske dobe Človeštva.i Včasih so menda vsi narodi nosili obročke na nogah, rokah, celo v nosnicah in v uhlih. Tudi prstani so stanek iz predkulturnih časov. Nosijo jih v največjem številu še dandanes predvsem ljudje, ki se bahajo. Pristaši uhanov ugovarjajo, češ stari Grki so bHi brez dvoma visoko kulturni in so vedeli. kakšna je prava lepota. A celo Praksitelova Venera je nosila uhane. Nosile so uhane vse boljše Grkinje in kasneje tudi Rimljan-ke. Res je, da nosijo divjakinje obročke toda to dokazuje le, da se zavedajo, kaj je lepo. Nakit se ravna le v obliki po modi in vedno večjem okusu; toda bistvo nakita je večno. Kdo ve, kaj so se že začeli uhani ki so lepi sami zase in imajo namen, opozarjati na lepoto ušes! Modna toaleta ni bistveno nič novega, nego je obleka že od nekdaj ne le zaradi mraza in vročine, nego tudi zaradi povdarjanja lepote in mičnosti. So divji narodi, ki so povsem goli. a nosijo izvestne dele oblačil, s katerimi hočejo, le opozarjati na izvestne telesne lepote in mikavno-1 sti. Ta namen sta ohranila obleka iu nakit doslej in ga obdržala do konca človeštva. Hudo je, če se Človek ponoči premetava po postelji in vsled skrbi ali bolezenskih vzrokov ne more na noben način priti do za-željnega spanja. Zdravljenje te neprijetne bolezni je bila vedno ena najtežjih nalog medicino. Zdravil imamo seveda v obilici in vedno nova prihajajo na trg. Kei pa skoro vsa več ali manj škodljivo vplivajo na delovanje srca, so pričeli zdravniki pomagati takim bolnikom z mehaničnimi in fizikalnimi sredstvi. Nek zdravnik v TVashingtonu .je napravil tudi poizkus na svojih bolnikih. Ti so takoj, zaspali čim je pustil učinkovati mil električen tok skozi simpatetično živčevje hrbtenice proti možganom. Neka ruska zdravnica je prišla po dolgoltenih poizkusih do cilja na drug način. Bolnikom polaga na čelo ledenomrzle obkladke, na noge pa vročo vodo. Tako se na um«., ten način ohladi glava s tem, da se odvrača kri iz možganskih žil proti spodnjemu delu telesa in človek kmalu zaspi. Drugi zopet menijo, da si moramo oči utruditi. predno zaspimo. Pre.l človeka, ki trpi na nespancu. postavimo aparat, ki se neprenehoma premika. Ako zasleduje boln;k z očmi enekomerno vrtenje, jih s tem utrudi in zaspi. Eden pripadnikov te teorije se poslužuje dveh v polkrogu izrezanih ogledal, ki sta drugo nad drugim pritrjeni na stojalu in se vrtita v nasprotni smeri z veliko hitrostjo. To dvojno vrtenje učinkuje na boln;ka utrud ljivo in uspavajoče.. Franc Jožef in šaljivec. Dunajsko časopisje je zadnji čas posvetilo mnogo pozornosti obletnici smrti najslavnejšega dunajskega komika Aleksandra Gi-rardija, ki je slovel za enega največjih dunajskih šaljiveev- O Gi-rardiju se kolportirajo različne anekdote, med drugimi tudi sledeče: Nekoč je Girardi obiskal igralko Scliratto-vo. metreso Franca Jožefa I. Komaj se je začel Girardi ž njo razgovarjati, že potrka nekdo na vrata, in v sobo stopi — Franc Jožef. Prišel je na lju-bavni sestanek. Girardi je preble-del in okamcnel ter ni vedel kaj bi storil. Videl je, da je cesarju na poti, zakaj cesar je prihajal k svoji nietresi samo za pol ure. Franc Jožef je zapazil to zadrego in je vprašal, kako more biti pred njim v zagati glasoviti Girardi. Girardi mu je na to odgovoril: "Rad bi videl vas v moji ulogi. "kako bi se prestrašili in zmedli, ko bi se pred vami pojavil cesar!" Nato je Girardi odšel in prepustil Scliratovo cesarju Francu Jožefu za pol ure občanske ljubezni. Hotel je speči ženo na ražnju. V francoskih listih beremo o žalostnem slučaju naravnost srednjeveškega praznoverja. Nekemu kmetu je crkavalo živinee za živm-četom. Vzroka crkavanja ni mogel dognati. Naposled ga je nekdo povlekel z opozorilom, da zasleduje njega in njegovo imetje zlodej, katerega more dobiti v pest samo na ta način, da pograbi prvo živo bitje, ki pojde čez < dvorišče, ter ga speče na ražnju. } Primerilo pa se je. da je bilo pr- J vo živo bitje,, katerega je srečal t na dvorišču, baš njegova žena. * Zgrabil jo je torej in jo odnesel v i kuhinjo, da jo natakne na raženj , in speče. K sreči je žena s svojim * kričanjem privabila k#hiši ljudi, t ki so jo osvobodili iz rok pobesne-lega moža Pred sodiščem je mofc 1 povedal vzroke svoje namere, ka- r kor smo jih navedli zgoraj. Ža- * lostno, da morejo ljudje še dan- i danes verorati v zlodeje, kate- [ rih ni. f ,_______ ii Kje je FRANK LAMPREHT ? I ljanah nad Škofjo Lioko. Bil je v vojni na Francoskem ter sej vrnil. Zadnjič je stanoval n^kje j v Caiiformii. Svoječasmo sva j delala pri malem Franku na' coloradski meji. Za njega poizveduje njegov stric Liawrence Kokal. c/o G. Rife, Rook Springs, Wyo. (3x 6,13,20—12) KOLEDARJI! Gid!n ni • ritenski koledarji so pripravljeni za delitev in pošiljanje. odjemalci se lahko priglasijo •boo ali pismeno. Izmed --lik s-e Ribničanke nuj-je p stavrjo. * Odjemalci b»do zr.pazHi nekaj leljubih napak v besedilu, za kar iaJ nam i pr »ste, ker ne odgovarjam zanje izdajatelji, pač pa -'•mp-nija, katera j\h ni dala :>red tisk eni v popravo. Drugače •a jo delo i-tografiranja izvrstna. :i ktdeitarji, kakor so ti, bodo kn>iii vsako hišo ali urad. Sedaj cz le p.> njih. Za p^š-Mjanje piši-A. Grdlua, 1053 E. 62. St.. I^veland, Ohio. naznanilo. Iz urada društva sv- Jožefa št. 29, Imperial, Pa. Članom našega društva v Imperial se naznanja, da so bili na gl.' -Ctni seji dne 2. decembra 192,'i. | izvoljeni sledeči uradniki za po- ' slovno leto 1924: Predsednik Valentin Peterne!. Box 172; podpredsednik Jakob Vehar; tajnik Alois Tolar, Box 242; blagajnik Frank Bogataj. Box 325; zapisnikar Joseph Su-' steršič.'Nadzorni odbor: John Vr-rant in Frank Seničar. Zastavonoše John Zupane. Anton Orel in J. j Spik, ml. Redar Jakob Vehar, vratar JoseplfZupanc. Bolniški obiskovalci se volijo po abecednem redu vsak mesec, j Društveni zdravnik je dr. "W. S. Broadhurst. Na tej seji se je po daljši debati sklenilo, da se bodo v bodoče vse društvene seje vršile tretje mesto prve nedelje v mesecu. — Vsak član je obvezan plačati a-sesment najkasneje do 32. v mesecu, da bo mogoče blagajniku poslati asesment pravočasno. Kdor ne plača do tega časa in se pri i društvu ne opraviči, bo enostavno suspendiran. Vsi oddaljeni člani so prošeni, da v prihodnjem letu pošljejo denar na blagajnika Frank Bosrata-ia. Box 325, vse uradne dopise pa naj se pošilja na tajnika Alois Tolar, Box 242--Vsi člani in čla-j nice so prošeni. da se udeležujejo j sej kolikor le mogoče v polnem številu, ker le na ta način nam je zagotovljen napredek in sobrat-ska sloga. Seje se vrše v Sloven- ■ skem narodnem domu točno b 2. J uri popoldne. Tem potom se članstvu javni, ■ zahvalim za zaupanje k zopetni izvolitvi v tajniški urad, katereera ' opravljam že sedem let in obljubljam, da bom tudi v bodoče po svoji najboljši zmožnosti delal za napredek društva in naše dične JSKJ. Naše društvo še dosti povoljno napreduje, dasiravno je tu majhna slovenska naselbina. Ker se bližajo božični prazniki in Novo leto. voščim vsem članom, članicam In uradnikom srečen Božič ter veselo Jjfovo leto. Alois Tolar, tajnik. | Ali ste počeni? Kako lahko ozdravite BREZPLAČNO. Ljudje s kilo po vsej deželi so presene čeni vsl»-d j>r«-stnetljivih uspehov pri-l>rostepa doma<"egra sistema, ki je poslan brezpačno vsakomur, ki piše ponj. Ta znanv-nitu iznajdba je eden največjih bla-f?*oslovov, kar jih je bilo kdaj nudenih ljudem s kilo ter je znana kot najbolj uspešna metoda, kar jih je bilo dosedaj. Po- ■naga takoj in trajno ter zavedno odi>ravi pasove. Tisočeri, ki so trpeli vsled star- -modnih jtfilenih in peresnih pasov, se sedaj vesele, ker so prosti nevarnosti in neugodnosti kile In sicer po kratki uporabi tega značilnega sistema. Xikjer nI ničesar podobnega. Trume počenih ljudi se C-udljo. s kako lahkoto je mogoče kontrolirati kilo. Za omejen čas, bomo vsakomur, ki nam pi£e. poslali brezplačno poskusno zdravljenje s tem predmetom, ki jači mišice. To je originalna metoda brci bolečin. Nobene operacije, nobene nevarnosti: lahko opravljate Bvoje dnevno delo ter ste veseli. Ne pošljite denarja. Sporočite nam samo svoje ime in razločen naslov, proeto xdravljenje obenem z informacijami vam bo poslano v zapečatenem zavojčku. PoSlji le danes—sedal Morda »e boste zavedno iznebili noSnje nadležnega pasu. ~————___________ KUPON ZA BREZPLAČNO ZDRAVLJENJE. ! Capt. W. A. Collings, Inc. j Box 461 A, Watertown, N. T. Pošljite brezplačno poskuSnjo vaSega sistema za kilo. Ime ................................... Xaalo7 ................................ naznanilo. V soboto dne 22. decembra se vi šf: redna mesečna seja Slov. Sa-mestojuejra Bobi. Podp. Društva v navadnih prostorih v Bevt-hoveai Ha.ll na 5. cesti med 2. in 3. Ave. v New York it. Pri tej seji bo volitev novega <{!> ra za b d<-če leto. zato je dolž-! -t v<:ik*-m člana, da se te seje 1 if-iovo tudi udeleži. Neopravičena ' ' dtiu*sT kaznuje. Kd i ie iuj dolguje na prisp -v-' krh. naj i*>ravna. da b do knj;sre ! v pop »Inem redu končani let šnje-| j:1, leta. < ;:m; in članice, p ojasnite svo-.rm prijateljem in znancem o ko-iK: li našega družtva in pridobi*e za društvo n- vih čl;mov in Članic. Na> > društvo je najmlajše, a ima najve'je število članov in članic fer največjo svoto v blagajni. Koncem leta bo skoro celih devet t isočaskov Na veselo svMen.ie pr: seji v .s b©to 22. decembra! Jože I\>jračn:k, tajnik. ( _ Ženski zdravje povrnjeno. Zdravniki so hoteli operacijo. Hvaležna je Mrs. J. B. Workman danes ker je bila ohranjena pred operacijo ker je vzela pravo- :sao nAs---t t--.-nje s. s.nJe. iiolehaia je skoro štiri i.-:j zgubila v tem čnsu nad SO funt >v t.-io tako je iti b'!o vefr drugo kot ko*t In koža. .N'jtn prot- in otroci so že skoro «-hurv.\li ur,d n.o, ker izgledalo je. da ji nobena stvir i. n,- pomaga. K. n-«:-r< > '.iti j,- določeno, d.- f?rv I»a operacijo. Par dni pred določeno O. pravijo pr.iZa je k nji mka nj- ua so- Workman vi mogoče - m A Imate trakuljo. Njen M \ pa če bi poskusili Se lji. Vzelo je samo iri * <-lnt. da pronaili nje- ' no sl.il -^t in sj r,-vili . jjlj^iS^E^ raz jedla, in mučila ^OraSa^fffc t:''' n° Danes jv ona zdrava ženska In je zelo hvaležna dneva ko je izvedla 7i to zdravilo proti trakulji. Veliko mož. ""•"*- i" otrok trpi in se zdravijo za razne ! zri m d tem ko je njih prava bole-s n trakulja. Prava, znamenja so drobci trukulje v odpadkih Podobna znamenja : : ..mi.tlcn, slab t- k. izpuha :-. e. - . d-'ih dih. rumena koža. bolečine v dolih • U-sa. hrhtu in n-.gah, plazenje v tre-uhu in ž;-!ndiu. ki sa včasih vz dela in ne t E.vljt-rije. nobene ambii-ije in je me- I tn- ■lič.-n. Želodec postane večkrat ki- • <1 in l-.rrr.a ninl-e doli po grlu. Omed-: v i s'ni napad se tu in tam pojavi vsled v ^ ulje. Pripetilo se je celo. da je t a-: zlezla v sapnik in zadavila bolni--.!■ :irazlt:i pr. dno vas hi or: X ro'ite si d »volj Laxtan zdravl-=a S!'1 i'' pr: Lax it d. Co., C35 Laxal . Box MS, Pittsburgh. Pa.. Be da-- I ■ r jutri . l,i!;ko prepozno. Za za-- .irovanj. zavoja pošljite 25c ve«. —Advt Prva največja slovanska tvrdka pristnih domačih KP.ANJSKIH KLOBAS PREKAJENEGA MESA. Razpošiljamo v vse kraje Združenih držav po 30 centov funt. Ako pošljete denar z naročilom, je pošiljatev poštnine prosta. Kdor naroči po poštnem povzetju ali C.O.D, mora poštnino sam "dačati. Pošiljamo od 5 funtov naprej. AKO LJUBITE DOBRO DELI KATE-SO. NAROČITE ZA P RAZ iN IKE. JOE LESKOVAR Dept. 4, 610 — 14th Street Kacine, Wis. ROJAKI, J«ASOCAJT£ di Ni 'GLAS HABODA\ NATVZC ^l»OVJLNSKI DNEVNIK v nvrjr t 'j. DOMAČA ZDRAVILA V zalogi imam jedilne diiave. Knajpo ve ječme<-cvo kavo in impor-tirana dc-mača zdravila, katera priporoča mor. K n .i j p v kn iigi DOMAČI ZDRAVNIK r,ižite po brezplačni cenik, v katerem je nakrntko popisana vsaka rastlin za kal se rabi. <:i-!*0 f;i:07!> IF - DRIT.I SADEŽI 3Ia!o črno sr>ko sroidje. — 1» >k a 7.0 funtov ........ JCJiO .Mti>k:it«'! sr;va .".•> fu.itov ........ $."».25 Črno pr4>zd.i<'. :-:<■!' ■!> ' ole It*. 1 k-a no funtov ........ ,S5.2."5 Fisre v krancelnih. — iaks.i llo fuur..v ......S 10.50 "rin.ie\e jagode, vrrva l"o funt $o.r»l> Oe^plje, l>aksa -•"» funtov____ jHwiljam poš; nine j.rosti., sa mo pri suhih s:nli-žih ni Express računjrn. MATH. P E Z D IB Box 772, City Hall Sta. New York. N. Y. Izšel je "Slovensko-Amerikanski Koledar" za leto 1924. Knjiga je znanstvene, poučne in zabavne vsebine in jo bi moral vsak imeti, ker mu bo mnogo koristila in ga bo v marsičem poučila. SLOVENSKO - AMEEIKANSKI KOLEDAR JE : KNJIGA, KI IMA TRAJNO VREDNOST. : NAROČITE GA ŠE DANES Cena s poštnino 4-0 centov. Za Jugoslavijo je ista cena. SLOVENIC PUBLISHING COMPANY 82 Cortlandt Street : New York, N Y ZA BOŽIČNE PRAZNIKE! Prave glasne Victor NOVE gramofonske Slovenske plošče smo dobili v zalogo. Vse po 75c. Za poštnino pošljite 35c. 69698 SVETI VEČER, Tetje f 77165 UBOGA DEKLE, Koračnica — TIHA NOČ SVETA NOČ, Dunajska godba Godba DUNAJSKI FANTIČ, Koračnica 72429 ANGEL SVETI Z NEBES DOLI. Dunajska godba Petje krščenici, Petje 77165 za dom in brate. Koračnica. 73823 pod dvojnim orlom. — Sokolska godba Koračnica, Sousa Godba adela. Polka, — podaj roko preko morja, Sokolska godba. Koračnica, Souf-a G-dba 77119 ljubim te. Vaieek 73976 barbara polka. _ Novi N'aronl Kvartet __________ p Raner s godba bliščeče oči, Polka - miljonarjeva polka. - L. Hllke Godba ^ Raner s godba 73608 MILA MATI, Polka. - 73W7 VAŠKA KRČMA. Polka. -\ esela goaba VERONIKA Valfek. - LOVEC Polk* l\Tl Vesela godba LOVEC Polka. _ ietor godba 73686 SVETOVNI MIR, Kora/nlca. — 72321 ŠTAJERSKI VALČEK, — Victor godba F/na ^^a DVA KANARČKA. Polka. _ POMLADANSKI DAN. Polka — Victor godba Fina rojaki! Božič je tukaj, naročite plošče takoj dokler jih imamo. Mi smo edini Slovenci v celi Ameriki ko imamo direktno zvezo x Victor tovarno za prave glasne Victor gramofone in plošče IVAN PAJK, VICTOR DEALER, 24 Mail St., CONEMAUGH, PA ..... - rr Rojaki v Mesaba Range, Minn,, podpirajte podjetja, ki oglašujejo v "G. N." VESEL BOŽIČ IN SREČNO NOVO LETO - LOUIS VESEL, Zastopnik "Glas Naroda". T«c GOLDEN RULE STORE Vm oprat a ud glair do ooj za mole, irtekr in utrulr. Gilbert, Minn. Najrtarejia gostilna. Solidna postrežba. ANTON FRITZ 110 Grand Ave EVELETH, MINN. BOYLE & MATHER Eveleth & Virgknia DODGE BROTHERS CARS & TRUCES PACKARD CARS & TRUCKS |*o>luiUe se dm delavnice za po-•PB pravilo obročev. Vesele božične praznike in srečno Novo Leto vam želi — Peoples State Bank gf Eveleth Eveleth, Minnesota Banko z uro. Vesel Božič in srečno Novo leto vam želi Stara zanesljiva First National Bank Eveleth, Minnesota Govorimo slovenski. I Morris Bright Perilo, čevlji in obleke za moške. "Boljte blago za manjši denar.'* Vesele božične praznike in srečno Novo leto. Po*lužite m- na«* delavnice za popravilo obročev. ZENITH ELECTRIC COMPANY A. RAUMA, upravitelj Poslopje First Nrtional Itank. Pierce Street Trl*'fon »tiiii' A-anJa: 342 L. 2 Napolnite avtomobilne baterije pri nas, pa boste zadovoljni I*rli*'"' ;«m v"-m Slovencem za obilen p"f«et mr>je "CANDY KITCHEN" MIKE COPANECE 121 N. Broadway Gilbert, Minn Vesel Božič želi vsim Slovencem LYCEUM THEATRE H. FROJALA Prodajalec kendija GILBERT, MINN. Vesel Božič in srečno Novo Leto želim vsem svojim odjemalcem — T. Rubenstein & Son. "GLAVNI STAN ZA MODO" First National Bank Biwabik, Minn. Banka, s katero bi radi poslovali. Pol milijona dolarjev skupnih virov. Z veseljem se poslužimo prilike, da si pridobimo naklonjenost Slovencev ____ iz Biwabika-a in McKinley-a. Če želite nasvete o bančnih poslih, pridite k nam. J. C. MeGIVERN, predsednik A. B. £ HANK, blagajnik D. L. TORRESANI, pomož. blagajnik Z1T1 vr-avv^y1^ARSKA AUGUST VERBICH DELAVNICA pri lekarni. Obleke po men. VICTOR AH O GILSERT, MINN. Telefon ISO Odprto vsak dan od S. zjutraj do S. zv. GILBERT, MINN. STREHE in Z AGRIN JALA AV- -j-j-d g -ar STE IN TOMOBILOV IZGOTOVLJAM Zobozdravnik PO NAROČILU Naročila pošteno in pozorno izvršena. Block, GILBERT, MINN. John A. Juten ^erV^S. __ « ^ „ „ ^ ^ HOGAN'S GARAGE J. C O N N O R P. J. Hogan, lastnik , . POPRAVLJAM AVTOMOBILE Eletricne potrebščine. V zalogi imam vse potrebščine. GILBERT. MINN. Telefon 53 GILBERT. MINN. city meat & grocery company vesele '^t10 ^ Brince in Planinšek, lastnika MESO, GROCERIJE, SENO, MOKA in KRMA BARRET DRUG GO VSAKOVRSTNO SADJE IN SOCIVJE _ ___ __V zalogi imamo slovenske rekorde 117 GRANT AVENUE EVELETH, MINNESOTA za vas fonograf. TELEPHONE 90 Vesele praznike. gilbert, m inn. j^SantaClaus ^Sr^Mtells of ^fflfifc^Jy^^TW Mother Goose Land ii^^^^^r^I^HHl li 1Ic ~ Zavarovalnina. , Hranilne vloge. Čekovni promet. Frank Gouie, blagajnik. r State Bank §f Virginia Virginia, Minnesota Vesele božične praznike svojim mnogoštevilnim prijateljem. jjjga STEPHEN STONICH ;; j1'*ŽELEZNINE, POHIŠTVA IN | ^^^^JK POLJEDELSKIH STROJEV ^^^^HB^BBHOiB^^ Telefon 47, Chisholm, Minn. Zopet je dospela ogromna zaloga LUBASOVIH HARMONIK i kakoršnekoli verste želite. Pridite osebno ali pišite po naš cenik. Iz Jugoslavije smo prejeli krasne šlifane literne steklenice in ' T~f' jih razpošiljamo na vse strani dobro zavite, po pošti. | r 'I Cena je % litra ...................... 40e " v*** % litra ...................... 9©c /f 1 liter ......................SI J>0 //_ |1 2 litra (štofan) ............S 1.90 i Plankaee za tesan je iz Jugdslavije po.................$6.00 |(j Ribniške piščalke, ducat............................. $1.35 Naslov napišite samo: STEPHEN STONICH, — CHISHOLM. MINN. ' ■ —---——-------i Prodaja blaga, ki je last in pod kontrolo delavskega naroda. MESO, GROČERLJE in ŽELEZNINO International Work Peoples Co-operative Assn. Telephone 174 GILBERT, MINNESOTA Vesele praznike! zaloga GENERAL mSURANCE SEVEROVIH ZDRAVIL (Multiple Life Insurance Agency) TRINETvJEVO GRENKO F. INDIHAK, upravitelj "VTICO GILBERT, MINN. N ^ --BOLGARSKI KRVNI Vesele božične praznike in srečno CAJ Novo leto želimo vsem Slovencem in . KUPIT t r nI Hrvatom , AURORA HARDWARE & AURORA DRUG COMPANY FURNISHING COMPANY Aurora, Minn. AURORA, MINN. —« Zahvaljujemo se vsem svojim odje- . MAHNE malcem v Gilbertu in okolici ter jim * želimo srečen Božič ter se vnaprej ŽELEZNINO in POHIŠTVO priporočamo. CITY BAKERY Vese|e praztlike in srei,no Novo Ieto. BROADWAY GILBERT, MINN. v _Telephone 194_ _CHISHOLM, MINN._ MARIJINA POVEST j Spisal J2LAN RAMEAU. . \ •-Ž' fr I Za "Glas Naroda" priredil J. T. j ___________ ___________________! (Nadaljevanje.) — Ti bi vsega kriva — ji je očital. — Ti si najprej sprožila mij»H, naj Jernej doh» premoženje. Vidiš zato je pa sel Ciprijan. Ali ti ni težko pri srcu. ko [»omisliš, da je morda bolan ali se mu ja »labo Rodif Saj pravim, to ste ženske, lludič se je šolal pri vas. Napram Mariji je bil navidezno prijazen, na tihem se je pa jezil na to lepo mlado copernieo, ki je bila tako lepa in ljubeznji-va, da ni raogei biti nanjo dalj jezen kot kvečjem štiriindvajset ur. Neprestano M^-je pa tolažil z mislijo da konj ne gre daleč brez ovfcs in ds *e mora Ciprijan čimprej vrniti. — Kaj pa — j* včasih pomislil — če je koni kje drugje ovsa dobil T Prvorojenci premožnih kmetov imajo v deželi dosti kredita. Kaj pa, če ga je kaka babnira ujela v svoje mreže? Že samo ob misli, da si je njegov sin izposodil par frankov, je »tares izpreietelo po celem telesu- — Še te Iie*re<"e manjka, še tega manjka — je mrmral sam pri sebi in otepal z rokama naokrog. Nekega nedeljskega dopoldne ga je obiskal njegov bratranec iz Bavonnne, dr. Bruskal. Ko sta sedela pri zajtrku mu je rekel: — Jaz pa vem, kje je Ciprijan- — Kje pa je? — je vzkliknil oče ter ga prijel za roko. — V Rovanu je. — V Rovanu? — Ds, to je elegatno kopališče pri izlivu Gironde. — Ali vei, kaj počne malopridnež tam? — Dobrega že nič ne, in baš vsledtepa sem prišel. Tvoj sin me je sieer prosil, naj molčim, pa si moj prevelik prijatelj, da bi ti to samolčal. Ciprijan je hotel od mene denar. — Kaj praviš, Pa mu ga že vsaj nisi dal? — Ne, jaz mu ga nisem dal. — To je edina sreča. — Mu ga bo pak do drugi dal, če mu ga jaz ne bom. — Misliš? f-r- — Sin bogatega posestnika, ima vedno kredita. Bnrskalu so stopile na čelo debele potne srage. — Sveti Bog v nebesih, kaj naj storim? — je vzkliknil. — Ne vem, kaj bi storil. Na vsak način je najboljše, da poiz-vch, kje se nahaja. Domov jra pri vedi za ušesa, če ni drugače. — Saj ti vendar veš, kaj je. — Takrat je bil tam. Sedaj pa Bop ve, kam se je zatekel. — Saj ti je vendar pisal za denar.? — Seveda mi je pi-.al. pa ni dal svojega naslova. Rekel je, naj nnftiovta pošiljatev na tamošnjo pošto. Omenil je tudi, da ga prihodnji teden e bo več tam. — Bom pa jaz odpotoval v Royan ter ga čakal na pošti. Ni vrag, da bi ne prišel. — To je še vse lepo. Toda če kdo sluti pa?>t, ne gre sam. Bo že j koga drugega pc«Jal. — Mu bom pa pisal. Daj mi naslov. — C. B. L., poštnoležeče, Rovan- Ti stega dne se je zaprl. Bruskal v snojo sobo ter se lotil pisen ja. Rotil ga je pri njegovi časti, skliceval se je na njegove pra-dede, ki so bili v*i pošteni ter je vsakdo gledal le na to, kako bi premoženje povečal, ne pa razsipal. Taki so bili vsi Bruskali tekom zadnjih tristo let. Sedaj pa naenkrat taks nesreča in taka sramota. — In ne delaj nam ne sramote — mu je pisal — in ne izposo juj si denarjs. Niti centa si ne smeš izposoditi. Če kaj takega storiš, ti bodo {nkrat za vselej zaprta vrata naše hiše. Prosim te, ljubi >in, vrni se, bodi pošten. Pomisli name in na svojo mater. Zapečatil je pismo ter ga oddal. Zatem je začel čakati. Čakal je danzadnem ter šel vsak dan park rat vprašat na pošto. Toda niti odgovora, niti izgubljenega sina ni hotelo biti. — Obseden mora biti — je mislil starec. — Hudič ga je obsedel. Kri mu je šinila v glavo in v ušesih mu je šumelo. Včasih je šumelo. Včasih je molil, včasih je proklinjal. Pa še nekaj gs je izvanredno jezilo. Kot vsak premožen kmet. je imel tudi on dosti sovražnikov. Spor je ponavadi nastal zastran kake meje ali druge malenkosti, iz spora je pa v zraslo smrtno sovraštvo. Posebno sivo sta se gledala z nekim zakotnim bankirjem. Imo-noval se je Peligas in je bilo o njem splošno znano, da poeojuje denar na oderuške obresti. Kadarkoli je zadnji čas sreča tega človeka, se mu je tako čudno nasmehnil, da je Broskala kar pri srcu zbodlo. > , v »Ji -c Temne »»lutnje so se porajale v njegovi duši. Kaj če bi Peligas posojal fiprijanu denar? t • - - Da je bilo res tako, je izvedel Bruskal tri mesece po Ciprija-novem odhodu. Nekega dne j« prišel k njemu Peliga? ter rekel, da bi rad ž njim govoril par besed na samem. Pokazal mu je pismo, katero je bil naslovil na Ciprijana Bm-skaa, 27 Rue Marboef. Pariz. Pismo je pa dospelo neodprto nazaj s pripombo, ds nsslovljenca ni več na dotičnem naslovu. V pismu je opozarjal Peligas Ciprijana naj mu plača obresti od posojenih dvajset tisoč frankov, katere je obljubil redno plačati vsakega četrt leta. Peligas se je opravičeval da se je moral obrniti na očeta, ker sina ne more izslediti. Bruskal bi gs bil najrajši zgrabil za vrat. — Zakaj ste to storili? Zakaj ste to storili? — je tulil, da so začeli posli postajati ns dvorišču. — Tods moj dragi sosed — vašemu sinu bom vendar storil uslugo. Jax nisem letal za njim. Jaz mu nisem silil denarja. In poleg tega bi še pristavil, da . . . — Ali imate sadolžnico? — Seveda jo imam. — Pokažite jo. _ — Je ne nosim seboj- — Kje jo pa imate ? : * ' ■ ' I- ? j — Doma. Dobro je zaklenjena, i' ——-— Zm'^" .. " Z. CD^je prihodnji«.) Izpred sodišča. Zanimiva obsodba. Pred kazenskim senatom deželnega sodišča v Ljubljani se je vršila obravnava proti odgovornemu uredniku "Slovenca" Moškercn, ki je bil obtočen, ker je " Slovenec cčital načelniku oddelka za socialno politiko dr. Goršieu, da: je uvedel pri dodeljevanju stanovanj sistem nagrad in da je nje-' gova soprr.ga proti posojilom od strani interesentov posredovala pri tem poslu. Obtoženi urednik ni bil osebno navzoč. Njegov zagovornik dr. Breje je ponudil dokaz resnice, na vprašanje, ali je •btoženec dotični članek črtal ali ne, pa ni mogel odgovoriti. Kazenski senat je odbil vse zAgov omiko -ve predloge ter obsodil odgovornega urednika Moškerca na 2000 Din denarne globe oziroma na 1 mese^ zapora, čes, da se mu sicer ne more dokazati, da je članek tal, sam pa se ni izjavil. Radi tega je kriv prestopka zanemarjen ja uredniške paznosti. Zagovornik je priglasil ničnostno pritožbo, ker je sodišče odbilo ponudeni do-*az resni:ee. ) i "Zmedene noge." j Miha Bernik, posestnikov sin v j Krapih, se je spri z Marijo Kozje-kovo, ki ga je baje zavrnila kot' •nqbca in ji očital, da iana zaradi nje zopet razne čenče. Pri tem ji I je zapretil z besedami: "Tukaj te ne bom, če pa te dobim na samem, ti zmedeni noge, da ne boš nolene stopnje naredila." Marija Kozjem kova, ki je močno in jako odločno dekle, ga je obtožila radi nevarne grožnje, s katero jo je spravil baje v tako silen strah, da si zvečer ne upa nikamor sama iz hiše. Bernik se je zagovarjal, da je bila to navadna šala, ki je merila na to, da hodi kot raca in ji bo zato zme-del noge. Ker se senat ni mogel uveriti, da bi bila ta grožnja res tako nevarna, kot jo predvideva zakon za obsodbo, je bii Mihael Bernik oproščen. Pokurjene polknice. Marrjo Kirbusovo, staro ženico, stanujo-eo na Rimski cesti v Ljubljani, je obdolžil svoječasno hišni gospodar, da mu je pokradla šest policnic in jih pokurila. Revica je bila tožena in obsojena na 4 dni zapora, vzklicni .senat pa jo je sedaj oprostil, ker se je izkazala njena nedolžnost. Izkazalo se je namreč, da je drva, s katerimi si je kuhala hrano, pošteno plačala in ni nikdar uporabljala kot kurivo gospodarjevih polknic. Grdo plačano gostoljubje. V nedeljo 12. avgusta je sedela večja druži>a grstov v gostilni Al. Sodržnika na Dobrivežu pri Tepa-nju. Ko stopi že nekoliko vinjen v sobo rudar Alojzij Čemeč iz Brega pri Konjicah, ga ipovabijo ^ali k mm in mu ponudijo tudi I pijačo. . Komaj se je obdolženec j po^lu/sil vina, je nepričakovano brez povoda udaril enega izmed r POZOR SLOVENCI, NOTRANJ-01! Proda se enonadstropna z opeko krita hiša, pripravna za vsako obrt (sedaj se nahaja v nji gostilna s prenočiščem, zaloga vina, lesna trgovina in trgovina z deželnimi pridelki ter zavarovalno zastopstvo), ob reški državni cesti, I oddaljena 4 kilometre od Postojne in en kilometer od kolodvora | Prestranek, kjer se nahaja velika obmejna carinarna za blago. Hi-i ša ima v pritličju kuhinjo, dve vs-liki obokani kleti, eno veliko obokano skladišče, tri sobe in prostor-I no vežo. V prvem nadstropju kuhinja z napeljano vodo, devet lepih sob in hodnik. Prostrano podstrešje. Ob hiši betoni ran vodnjak, nov s 70 kubičnih metrov prostor-j nine, pompa, dalje prostoren hlev predeljen za domačo in potujočo živino, lopa in eno veliko skladišče, dva svinjaka, ledenica in dvorišče, dva sadna in en zelenjaden i vrt, njive in travniki v skupni površini 3 ha 30 a 11 kvadratnih metrov. Dalje spada k hiši en hrastov gozd. obenem stelnik, s površino 2 ha 34 a. ter dva bukova in jelova. ne;zsekana gozda, v skup ni površini 7 ha 2 a. Poleg tega delež v občinskem pašniku. tZa vsa natančnejša pojasnila se obrnite na: Anton Šabee, — 82 Cortlandt Street, New York, N- T. gostov na uho. Trezni in miroljubni eostje so nato zapustili krčmo, k rem ar pa je postavil neljubega gosta na zrak ter zaprl hišna vrata. Ko se je pa eden izmed družbe vračal po kapo, ki jo je v razburjenosti pozabil v gostilni, ga je (Vrnec vrgel s tako silo za ograjo, da al jp zlomil roko. Kljub odškodnini, ki jo je obdolženec oi-ljirbil poškodovanemu, se je o surovem činu razpravljalo tudi »pred celjskim okrc-ž. sodiščem. Čemeč je dobil 2 meseca poostrene ječe. V. HALO vsi mi rojaki in rojakinje, posebno Poljanci od Starega trga! Jaz Katharina Siižtarič, po domače Bertova. želim prodati moje posestvo v Deskovi vasi. Če koga veseli v staro domovino na grunt, ima lepo priliko. Tu ne bom opisovala grunta, niti stanovanja zato, ker domači vsi znate, kako obstoj!. Želim, da se v kratkem kdo oglasi. — Mrs. Katherine Šu-štarič, 2304 Washington St., San Francisco, Calif (18-20—12) e Kretanje parnikov - Shipping News 22. tf«c*mbra: Berengaria. Cherbourg: Prt*. Harding, Cherbourg. Bremen; And&nla. Cherbourg; Seiditx. Bremen; Zeelaad. Cherbourg. 2*. decembra: Chicago, Havre; Frea. Adama; Cherbourg. 27. decembra: Westphalia, Hamburg: Torek. Bremea. 28. decembra: Martha Washington. Trat. 20« decern bra s Ca nope, Ciherbourg. Hamburg; La Sa-vole. Havre; America. Cherbourg, Bremen; New Amsterdam, Boulogne. 2. januarja: ^ Pres. Monroe, Cherbourg. 3. januarja: Mount Clay. Hamburg; Sierra Ventana, Bremen. 8. januarja: Aquitania. Cherbourg; Columbus. Bremen. ROYAL MAIL PooblaUena parobrodna črta od Jugoslovanske vlade Neposredna služba med New Yorkom in Hamburgom Cherbourgom in South&mptonom "OHIO" 0RCA" "0RDUNA" "ORBITA" TI parnikl bo v vseh ozlrlh novi ln moderni. Priljubljeni so prekooleansklm potnikom ter so slavni vsled svojih privlačnih naprav, izborne sluibe, ln kar Je najvainejSe vsled udobnosti. Uljudnl strežniki nosijo na bele pogrnjene mize dobre, okusne ln zadostne obede. Posebna pozornost je posvečena ženskam ln otrokom. Za podrobnosti vprafiajte agenta v va-ftem mestu ali pa pri- ROYAL MAIL STEAM PACKET COMPANY 26 BROADWAY NEW YORK. N. Y. C^vnort v Jn^oiJN^ Edino direktno »pomladno odplutle Otvoritvena vožnja znanega MARTHA WASHINGTON — 23, dec. PRESIDENTE WILSON — 16. Jan. v Dubrovnik ali Trst. Zelaznina v notranjost zmerna. Nobenih vi. xe»ev. VprnSmjte pri bliinjem »gentu ali pri PHELPS BROS. & CO.. 2 W«t St.. N. Y. Rojaki, naročajte se na SLOVENSKI DNEVNIK V 'GLAS NARODA', NAJVEČJI ZDRUŽENIH DRŽAVAH. V Jugoslavijo v 9 dneh. V vAWCHOR ^ Vsake sebete edpl^je titm SMfikik velikaao* ali nameravate dobiti roja- ,Y........... 45,674 ton KE V AMERIKO? MAURETANIA.......... 30,704 tone berengaria .......... 52,022 ton |42| jugoslovanov bo letos Razkoftne kabine S. razreda a 2-4-6 pri&lo v deželo. posteljami. Prekrasne Jedilnice, kadil „ . _ .______~ nice In počlvaUKa. Pokrit krov za Se- N.J Cun.rd p^ ^maga VaJim tanJe. Domača kuhinja. Domača udob- roJakom, da dobijo Il-te vlslnanja ter noet. Brezskrbno«. Itm da potrebna navodila, ki so po- Nakaralce denarJa potom Curard, Iz- trebna sa potovanje v Ameriko. plačljive v Juoo.lavfji hitro, rigurno Vse potnike spremljajo do pamlka zaupno. Za karte In nasvete vpra- družblnl uradniki brez kakega poseb- 6ajte prt najbližjem agentu v svojem nega doplačila. Potnikom, ki Imajo kraju. Cunardove vozne listke, nikdar nI jy treba čakati, ker odpluje 1* Evrope CUNARD ANCHOR I večkrat v tednu kak pamlk te črte. LINE i Jr>vr Vozni listki Cunard proge so ve-ljavnl za najhltrejfie parnlke na svetu. Za nadaljna pojasnila a« obrnit« na naSega mestnega agenta. Rojaki7 v Cleveland, 0. podpirajte vam naklonjena podjetja. A. Simšič, zastopnik "Glas Naroda". FRANK ČERNE ^Mm Jewelry Optical l^Hu^li Music Store J^^HB^K l 6033 St. Clair Avenue Sji^^^jfjy^-J Podružnica: 922 East 79 Street CLEVELAND, OHIO Popolna zaloga novih COLUMBIA, SONORA in EDISON FONOGRAFOV. plošče v vseh jezikih. PIANO in PIANOPLAYERS r Pišite po cenik ali se pa osebno oglasite, predno kupite drugod.. Oglejte si našo zalogo ter se prepričajte o našili cenah. Prodajamo tudi na lahke mesečne obroke. . , .„_,„ VESEL BOŽIČ ROGEL&LAUSIN in SREČNO NOVO LETO! Trgovina s ^ MOŠKIMI POTREBŠČINAMI Jknt^ v^ja^x 3357 St. Clair Ave v Slovenskem Narodnem Domu. M|K3 6001 st- CLilr Ave UlUfLV 10401 St. Clair Ave 6407 ST. CLAIR AVENUE 12501 St. Clair Ave CLEVELAND, O. --NAJNIŽJE CENE. VICTOR LISJAKll ČEVLJI C0PATE Muzikalije. Godhena šola. NOGAVICE ADDISON MUSIC HOUSE 1J"|| II I fti - ,3« Addi,on^^Road^Pf^ Superior Ave. M111B T UlUieQ SllOe UO. PRIPOROČAM SVOJO TRGOVINO Z MODNIM BLAGOM ANTON GUBANC t 6725 Waterloo Road Cleveland, Ohio Vesele božične praznike in srečno Novo leto želi Ignac Slapnik PRVI SLOVENSKI CVETLIČAR Trgovina r Slovenskem Domu. 6120 St. £lair Avenue 6419 St. Clair Avenue Vesele božične praznike! Cenjenemu občinstvu se toplo priporočam SLOVENSKI TRGOVEC S ČEVLJI LUDVIK PBOSEN 6024 St. Clair Avenue Cleveland, 0 Vesele božične praznike! Cenjenim rojakom priporočam svojo moderno PEKARNO v Slovenskem Domu, 6413 St. Clair Ave., Cleveland, 0. __JOHN BRADAČ_ Vsem Slovenkam in Slovencem .želim vesele božične praznike A. Simčič GODEC 14700 Thames Avenue Cleveland, Ohio Vesele božične praznike in srečno Novo leto. Bukovnik Studio * Slovenski Narodni Dom Tel. Princeton 2402-R. Tel. Ilandolph 7416 Dr. J. V, Župnik zobozdravnik Že devet let v Knausovetn poslopju, vbod samo nm 62. cesti nad North American Banko. 6131 St. Clair Ave ADVERTISE IN GLAS NARODA Otis & Co. m , Ustanovljeno 1899. CLEVELAND John F. Perko, — Foreign Investors' Department Oetrt stoletja že uspešno poslujemo ter preskrbujemo zdrave varščine posameznikom, bankam, zavarovalnini družbam in bratskim organizacijam. i i I > Občinski bondi. ; ; * Vladni bondi. Bondi javnih potrebščin. Industrijalni bondi. Železniški bondi. 216 SUPERIOR AVE., N. E. Nasproti poštnega urada. CLEVELAND Section Two — Page 7—12 GLAS NARODA List slovenskih delavcev v Ameriki. Del dragi — Stran 7—12 IN % t ^ Velika Rusija hodi svoja pota ter se je dosed aj uspešno vzdržala na površju kljub vsem mahina-cijam kapitalističnih 6il sveta. — Končni spas je seveda odvisen tudi v Rusiji od dobre volje naroda ter sposobnosti mož, ki vodijo njegovo usodo. Pričetek je storjen in sicer bolj povoljno kot je pričakovala večina ljudi, ki so s t. zanimali za ruski komunistični eksperiment. Treba je pa še videti, če bo ostal ta eksperiment, ali če bo eksperiment prestavljen v trajen in uspešen sistem. Kakšen pa je splošni položaj v Ameriki f Kdor čita poročila vladnih a-gencij, bo mislil, da vlada v deželi velikanska prosperiteta, da so delavci zadovoljni s svojim položajem, da prodajajo farmerji s pridom svoje pridelke in da je vsak lahko zadovoljen s svojo usodo, če le hoče delati. Podrobno opazovanje med prizadetimi pa razkriva manj optimistično sliko. Predvsem se pritožujejo farmerji, ki pravijo, da ne morejo spraviti v denar svojih pridelkov ali jih pa morajo dajati v izgubo. Žito, namenjeno za izvoz v Evropo in droge dele sveta, mora trohneti v kaščali ali velikih skladiščih,, ker se radi visokih železniških pristojbin niti ne izplača spraviti žito v najbližje pristanišče ter ga naložiti na ladje. Pšenico, ki je stala še pred kratkim po tri dolarje bušelj, prodajajo sedaj za manj kot po en dolar in cena pada še vedno. Tudi industrijalni delavci ne žive v malih nebesih, kot nam hočejo natveziti gotovi ljudje. V skoro vseh industrijah zadostuje zaslužek komaj za vsakdanje potrebščine in perijodična nezaposlenost je na dnevnem redu. Podjetniki skušajo izžeti z svojih podjetij kar največje dividende ter so nasprotni vsakemu izboljšanju gmotnega položaja delavcev. V premogarski industriji se zopet bliža kriza, ko bo treba uveljaviti nov mezdni dogovor, in že sedaj pravijo premogarski baro= ni, da bo najbrž izbruhnila stavka, ker ne bodo hoteli privoliti v upravičene zahteve delavcev. Nekaj sličnega velja glede jeklarske industrije, v kateri je zaposlenih dosti naših rojakov. Položaj jeklarskih delavcev, ki o-pravljajo eno najtežjih in najbolj napornih del v deželi, je vse prej kot sijajen. To nam razodevajo dopisi naših čitateljev, zaposlenih v tej industriji. Osemurni delavnik so jeklarski baroni sicer obljubili, a ga niso še uvedli splošno v svojih napravah, čeprav se jim je natančno dokazalo, da bodo imeli tudi oni dobiček od te Izpremembe. Isto velja v večji ali manjši meri tudi glede drugih industrij in splošni industrij alni položaj dežele, čeprav povoljen, ni nikakor tako sijajen kot nam zagotavljajo nekateri. Svet je še vedno v krempljih strašnih posledic vojne in tudi Združene države se ne morejo izogniti nekaterim teh posledic. —-Manj so seveda prizadete kot je večina evropskih držav, a dosti, da občuti narod vso težo izpre-m en j enih časov. Davčna bremena so velikanska, tudi v tej deželi, a večino dohodkov se porablja kot poprej za nadaljna oboroževanja, ki bodo končno dovedla do novih mednarodnih zapletljajev ter kr-voprelitij. Če upoštevamo vse to, bi skoro obupali nad bodočnostjo človeškega rodu, kateremil niso mogle vse pridobitne na duševnem in praktičnem polju iztrebiti prvotnih nagonov sovraštva, zavisti in bojaželjnostl — Kaj pomaga, če si pridobi Človek bogastvo vsega sveta, Če pa pogubi svojo dtisof! Kar velja o posamezniku, velja tudi o narodih sveta. . , Vesele božične praznike in srečno Novo leto vsem naročnikom, čitateljem in prijateljem želi — Uredništvo in TJpravništvo "O. N." Iskanje izgubljenih zlatih rovov v Arizoni. Poroča Sanford Jerroll. Že dolgo časa iščejo ljudje — "zlati kanjon" Arizone, ki je postal v teku časa predmet neštevilnih bajk in povesti. Nekje med gričevjem puščave, nedaleč od Tuesona, bodo mogoče nekega dne razkrili izvor zlata, katerega so kopali Indijanci za svoje španske gospodarje. Če ne zlata samega, bodo pa zasledili starodavne rove ter napravili s tem enkrat za vselej konec sanjam mož, ki se potikajo med pt-ščeniini griči ter zasledujejo tam svojo fato morgano. ('»■ bo tozadevna, skrivnost razo-deta. se bo mogoče svet seznanil. s civilizacijo, ki se bo lahko me-, rila s civilizacijo Montezume v , Mehiki ter ono Tutenkamena v1 Egiptu glede bogastva in sijaja.' Teritorijalna zakonodaja Arizone je objavila leta 1881 ofieijelno poročilo z ugotovllom, da so našli v Salt River in fJila dolinah "namakalne kanale, ki razodevajo na-1 vzočnost velikega prebivalstva, ki je sedaj izginilo", in da so ujeti Indijanci pripovedovali o navzoč-no li bogatih zlatih rovov, čeprav so ostala dosedaj brezuzpešna vsa prizadevanja, da se jih zasledi. Kritičen pomen pripisujejo '.udi poročilu nekega jezuitskega milijonarja. ki je leta 1GS7 sporočil španskemu kralju naslednje: — Znanstveno preiskanje So nore — fprvitno ime za južno Arizono),) bo do vedlo do tako čudovitega raz kritja /lata in srebra, da bodo posledice take. kot se jih ni še nikdar prej videlo na svetu. — Najboljši dokaz o realnosti legend o tamošnji prejšnji civiliza-! ciji je v današnjih dneh oltar San Xaver misijona, katerega vodijo J sedaj katoliške sestre za pomoči bolnim in potrebnim med Indi-! janei. Več sto let je bil ta misijon' katedrala ter se nahaja par milj izven mesta Tuesona. Oltar je vdelan z deviškim zlatom in čisto zlato so vdelali v zidanje in dekoracije. ko je bila cerkev zgraje- ( na v pričetku sedemnajstega stoletja. Zapiski misijona. ki so bili skrbno ohranjeni skozi generacije. pripovedujejo, da so prinesli | zlato Indijanci iz Canada del Oro, f kjer so ga kopali pod vodstvom španskih duhovnikov. V resnici obstoja še danes stara steza, po kateri so transportirali dragoceno kovino na hrbtih mul, in ta steza . vodi direktno iz katedrale v Ca-1 nada del Oro ter se izgubi nato v prostrani puščavi. Apači so napadli pred nekako j sto leti misijon ter pregnali du- j hovnike. Dolgo vrsto let so se in- \ dijanska plemena posluževala poslopja kot hleva, a nihče se ni do-1 taknil zlatecra oltarja. Domneva se, da se niso brigali Indijanci za, zlato, kajti domneva se, da so imeli njih medieinei ali čarovniki celo ob onem času popolne informacije glede izgubljenih rovov. Sem pat am je prišel v Tucson i/ gričevja kak Indijanec, soglasno s starimi zlatoiskalci, ter pri i lie^el seboj nugete zlata, tako ve-1 like kot d%*e moški pesti. — Med našim narodom živi le-1 genda, — so dejali Indijanci, ko ' so jih vprašali za izvor te blesteče se kovine, — da so naši prodniki j in njih predniki otvorili te rove.) a ti rovi so naši, in nikdar jih ne ; bo našel noben bel človek. Odkar j« -stal Tucson majhna metropola, ki ima več bar t, tlakovane ceste ter druge znake nove ameriške civilizacije, se ne postavljajo Indijanci s svojimi kovinskimi bogastvi. Vsled tega je človek prisiljen verjeti povestim teh starih veteranov iz dežele kaktusa ali pa se celo norčevati iz njih. Bogato pozlačeni oltar pa je Se vedno tam. spomenik dobe. ki je našla kanjone polne bogastva.; Proučevalci antropologije v A-! rizoni pripovedujejo o plemenu ljudi, ki je prihrumelo navzdol iz severnih krajev pred tisoč in tisoč leti ter se naselilo v južno-zapad-nem delu sedsnjih Združenih drŽav. Ti ljudje niso bili rdečekožci, a par stoletij bivanja v dolinah Gile, Salinas in io Grande je imelo za posledico, da so se spojili s prejšnjimi indijanskimi rodovi Mogoče je, da so prišli ti ljudje iz Azije ter prinesli s seboj proizvode neke orijentalske civilizacije, kajti njih slike na pečinah v Arizoni. diše bolj po starem kot pa po novem svetu. Tu so navpične pečine, polne hi-eriglifov ter fclik ljudi in živali. Indijanci ne poznajo smisla teh slik in tudi njih najmodrejši glavarji nimajo niti najmanjšega pojma, kdo je vklesal te skrivnostne podobe na stene gladkih pečin. Sempatam so našli beli priseljenci medeno, srebrno ali zlato orodje, ki kaže izvanreclno izurjenost in spretnost. Najbolj pogosto so našli take stvari pri kopanju vodnjakov. Čas je izbrisal z zemeljskega površja ta narod, ki je pustil .poznejšim rodovom le par teli ostankov, par kamenitih spomenikov ter razpadlih hiš in končno legende, ki so prav tako bogate kot je zlata ruda, krog katere se osredotočujejo. Coronado je zapustil špansko leta 1540, da najde zaklade "mesta bika". Povesti o teh zakladih so navdušile Madrid ter *ra navdale s pohlepom po zlatu, katero je hotel Kolumb prvotno prinesti iz Kitajske. Našel pa ni ničesar drugega kot puščave in prerijo, čeprav je prodrl tako daleč proti severu koj: je zdaj država Kansas. V tej slavni državi, v kateri uspevajo sedaj koruza, goveja živina ter protieigaretnl reformatorji. pa ni našel niti razpršenih »ndijanskih plemen. Sel je preko prašnega ozemlja Kansasa, Okla-home in severnega Texasa 1er ni niti sanjal, da leže pod njegovimi nogami obširna jezera petroleja, ki bo nekoč pozneje napravil ljudi neizmerno bogatejše, kot če bi bilo tam skrito zlato. Čeprav ni našel Coronado svoje zlate dežele, je par njegovih o-boroženih pristašev ostalo v viso- kem. suhem podnebju Nove Mehike in Arizone in v poznejših letih so našli ti Spanci nekaj zlatih rovov ter prisilili Indijance, da so delali v njih. Po več kot sto letih španske okruto.sti in zatiranja so se domačini končno dvignili ter pregnali zavojevalce. Le malo jih je ubežalo masakru ter težkočam nato sledečega bega preko Mehike ter končno prišlo v Španijo, n niso imeli zadosti zemljevidov in tlorisov, da bi označili položaj rovov. Tako nagel je bil njih odhod iz dežele zlata. Ko je postal teritorij Arizona magnet za iskalce zlata, srebra in bakra v pričetku zadnjega stoletja. so postali slavni izgubljeni rovi'' cilj želja vseh preizkušenih orospektorjev. Na jugozapadu pripovedujejo še., sedaj o treh — ojakih. Leta 1869 so napadli Apači Ab-lerja MeKeeverja. tamošnjega I naseljenca in njegovo družino na farmi v bližini velikega ovinka Gila reke. Odvedli so McKeever-jevo hčerko Relle in vojaki so prijel i zasledovati Indijance. Apači. ki so spoznali, da so jim '.asledovalci tesno za petami, so izginili in oddelki vojakov so sle-Ii 1 i vsaki posamezni skupini Indijancev. V cni teh skupin je bil servant Crossthwaite, v spremstvu rostakov .Toe "Wormley-a in Eu-:en Klanniurana. Izgubili so se pa ned gričevjem, dva konja sta pad-a izčrpana vsled žeje in zmanjkalo jim je provizij. Napotili so se v spverno smer-er iskali vodo v gorah v severnem delu Yuma okraja- Našli so jo baš j ob pravem času. da rešijo svoja življenja, kajti "Wormleyu se je: pričelo že blesti. V isti noči so j kampirali ob nekem potoku in zjti :raj so spoznali, da je potok na- j I :*avnost tlakovan z zlatimi nugeti. i Nad vrelcem sta bili dve žili __I kremenca. ena tenka, druga pa 16 čevljev široka, iz katerih so kopali vojaki zlato s svojimi noži. — Približno petdeset funtov tega zlato vsebujočega kremenca so nato naložili na preostalega konja ter se napotili proti Gila reki. Manj kot en dan potovanja od reke so se trije možje ločili po-j tem, ko jim je poginil zadnji konj. Wormley je dospel do reke skoro brez uma vsled svojega trpljenja ter ni mogel povesti reševal-j nega odelka nazaj v puščavo. — Flannlngana so našli polmrtvega par ur pozneje, in Crossthwaite je podlegel naporom do časa. ko so prišli reševalci do njega. Ostala dva sta povedala svojo čudno povest in to povest je podprlo tudi dejstvo, da so našli mrtvega konja ter petdeset funtov zlate rude, ki je bila vredna $1800. Flannigan je vprizoril poznejt več brezuspešnih poskusov, da se vrne na dotično mesto, in isto so storili tudi drugi prospekt or j i. — Zlatega vrelca pa ni nikdar več videl noben beli človek, vsaj vko-likor je znano dosedaj. Nad al jn i rov t: izgubljenega vo jaka" je našel neki vojak iz sta rejra forta Grant, nedaleč od izli va San Pedro reke. Našel je kre-menec, pretkan s prostim zlatom kot so ga tekom devetnajstega stoletja neprestano iskali p ros pek- torji. Ta vojak pa se je izgubil ter se domneva, da je poginil v puščavi. — Ross Brown, eden najbolj slavnih mož na jugozapadu ob času iskanja zlata, je pripovedoval leta 1863. da je videl mase čistega zlata. tako (velike kot dlan roke. katere so prinesli v Arizona City pustolovci, ki so rekli, da so jim pripovedovali Indijanci o mestih v gorah, kjer so tla pokrita z iste vrste rmenim 11 kamenjem". — Niti pretnje. niti obljube, niti žganje, tobak, noži in preproge pa niso mogle napotiti domačinov, da bi povedi: bele može k svojemu velikanskemu viru bogastva. Rdeči možje so rekli, da se boje, da bi prišli v takem slučaju tako številni beli možje v deželo, da bi Indi-ianci zgubili premoč prebivalstva. Vsa prigovarjanja so bila zaman. V pričetku leta 1870 se je u1a-:>orll v Wiekenburgu neki Nemec. Imel je navado, da je včasih ponoči izginil iz taborišča ter vzel s ;eboj več oslov, kojih noge pa so »ile tako močno ovite, da je bilo ,'sako zasledovanje nemogoče- Vr-lil s»« je tudi ponoči, na prav tako skrivnosten način kot je odšel. — ~)b vrnitvi so bile njegove živali •bložene s čudovito bogato zlato •udo. Vsi poskusi, da sp mu sledi, o se izjalovili, in dežela n:i mil.)e •krog je bila preiskana za sledo- ve njegovega rova, ki ni mogel' biti daleč proč. Izginil pa je na e-1 nem teh skrivnostnih potovanj, in nikdar več niso našli nobenega sle- j du o tem človeku. Nekega mladega armadnegaI zdravnika, po imenu Thorne, so i odvedli pred več leti z zavezanimi1 očmi v neko indijansko vas, da o-zdravi prebivalce neke epidemične očesne bolezni. Zdravil je Indijance na uspešen način v teku par dni. in mu pokažejo svojo hvaležnost. so mu dali konja ter ga odvedli v neki ozek kanjon, kjer je bila pečina kremenca. ki je naravnost blestela od zlata. Thorne jc rekel, da je bil spodaj, a- pesku i kanjona, pravi tlak iz zlatih nu-getov. Rekel je, kot da se je delal da ni napravilo zlato nobenega u-tisa nanj. Skušal pa si je zapomniti položaj ter vse vidne točke. V daljavi je videl visoko goro. kronano od čudne skalnate formacije, slične velikanskemu, nazaj obrnjenemu palcu. Čeprav so mu Indijanci ponujali cele pesti zlatih nugetov. je zdravnik š<* večino i izjavljal, da niso nič vredni ter ni hotel ničesar vzeti. kajti prepričan ■ je bil. da .s«- bo pozneje lahko vrnil j ter našel zaklad. Pozneje j<* povedel Thorne dv»--kspediciji v to deželo, a razkril nič manj kot štiri slične informa-i -ije kot si jo je bil zapomnil. Bo- nanza je še vedno skrivnost. Thor-na so vsled tega označili za sleparja. Najbolj vztrajen iskalec izgubljenih rovov je Harold Wright, znani novelist, ki ima svoj dom v gorah Arizone v bližini Tuesona. Večkrat je že otovoril svoje konje ter živel delj easa v gričevju, kjer se je razgovarjal z Indijanci ter sledil nejasnim stezam, v upanju, da bo mogoče razkritelj novega Eldorada na Zapadu. — Imamo dokumentarne dokaze. — je pisal nekemu prijatelju v New Yorku. — ki kažejo s precejšnjo natančnostjo, da dejanski obstojajo Izgubljeni rovi in da so bili /nani v davni preteklosti. Zgodovina prvotnega španskega zavojevanja v tej deželi je poln-.t primer važnih mineroloških ra?.-kritij te vrste. Tako so bile napri-mer Planehas de Plata, velike srebrne palice, katere so pošiljali nazaj na španski dvor v prvih dneh okupacije tega ozemlja- — Tolteki, Aztec i, španski in a-meriški pijonirji. ki so kopali v teh izgubljenih rovih Arizone, so najboljši dokaz, da ti rovi dejanski obstojajo. Indijanci, katerim je lastna neprodirnos-t plemena. ( kateremu preti iztrebljenje, pa varujejo tajnost z vso iznajdljivostjo in premetenostjo, ki j'111 je j na razpolago. Lepa božična darila. Poročila trgovcev in tvorničar-jev javljajo razveseljivo dejstvo, j da so se pričeli v tekočem letu bo- : žični nakupi zelo zgodaj. Božična kupčija, posebno z igračami, na-; kitom. šjKirtnim blagom, radjio- ' aparati in kožuhi pa se bo v polni meri pričela šele ta teden, kajti med prvim in petnajstim decembrom bodo pričeli deliti denar v t-akozvanih božičnih klubih, katerega se bo porabilo v glavnem za nakup božičnih darov- Poročila božičnega kluba, to je ' korporaeije. ki je raztegnila varčevalno službo na banke cele dežele ter omogočila majhne, redne vloge za sklad, katerega pa se porabi nato za nakup božičnih darov j nudi zanimiv študij. Soglasno s številkami, vsebovanimi v poročilu, znašajo skupni tozadevni prihranki dežele v tekočem letu celih dvesto milijonov dolarjev in nekako polovico te svote bodo porabili vlagatelji za nakup božič-' nih daril. Preostali denar bo uporabljen v druge svrhe. Herbert Rawl, predsednik Božičnega kluba, je ugotovil, da bosta imela od teh prihrankov največji dobiček Santa Claus in stric Sam, slednji kot kolektor dohodninskega davka. Obstoječi davčni j predpisi zahtevajo, da se spravi v zvezne blagajne precejen del narodnih prihrankov. Glavni delež, približno 48 odstotkov. bo dobil Santa Claus. do-č:m bo pripadlo vladi približno 11 odstotkov vseh prihrankov. Natančno izračunano bo dobil dav-kar po $1 za vsakih 5H.37, katere se bo izdalo za božična darila. — Vspričo tega dejstva postane še bolj pomembna sedanja agitacija za zmanjšanje davčnega bremena. Iz statističnih računov Rawla je nadalje razvidno, da se izpremeni precejšen del letnih božičnih prihrankov v trajne hranilne vloge, in sicer nekako 28 odstotkov. Mr. Rawl je računal na naslednji način : — Santa Claus 48 odstotkov; nanovo vložene stalne hranilna vloge 28 odstotkov; zavarovalne premije 7 odstotkov; hipotekarne t »bresti 4 odstotke in stroški 2 odstotka. Vsled tega bodo izdani skupni prihranki dežele v Božičnem klubu na naslednji način: Nakup . božičiiih rjarov — nad -to milijonov dolarjev; nove traj-jo vloge — skoro šestdeset milijonov, zavarovalne premije nekako petnajst milijonov, hipotekar-ne obresti osem milijonov in pol ter stroški približno štiri milijone. Od skupnih prihrankov za božični čas v znesku več kot 211 milijonov, je vloženih skoro 37 milijonov dolarjev v državi New York, in nekako polovico tega v aestu New Yorku, kar pomenja larastek za več kot deset odstotkov v primeri s preteklim letom. Pettisoe in petsto bank dežele bo zplačalo čeke v znesku od $12.51) lo $1000 in te čeke bo dobilo pet n pol milijonov ljudi, ali nekako pet odstotkov celokupnega prebivalstva. Korporacijo Božičnega kluba je istanovil Mr. Rawl leta 1910. — Takrat so bankirji nasprotovali) tej ideji, ker so smatrali za nezdravo teorijo izdajanja prihrankov v božičnem času. Mr- Rawl pa ie rekel, da bo vcepljenje misli na varčevanje razvilo navado, ki bo končno ostala vlagateljem. V dokaz temu, da je imel prav. je navedel dejstvo, da je bilo tvor j enih v zadnjih desetih letih nad dva milijona novih trajnih bančnih i vlog. ki so bile direktna posledica klubne ideje. Po njegovem mne nju bo število klubovih članov te ! kom prihodnega leta naraslo na več kot šest milijonov. Ko se ne pazi, kaj se kupuje. Starin ari c i Karolini M<«liar na Sv. Jakoba nabrežju v Ljubljani je prinesla neka na videz znana ženska večkrat razne stvari na prodaj. Moli ar jeva je bila uverje-na. da je to kaka posredovalka in prodaja za ljudi, ki se sami sra-mtijejo iti na starino. Pripetilo pa se je, da ji je prinesla ta ženska neko ukradeno obleko. Mohorjeva io je kupila, toda kmalu po kupčiji morala vrniti in je bila še obsojena na 50 Din globe. NAŠIM ROJAKOM! Z naglim korakom se bližamo koncu tega leta in kmalo bomo stopili v novo leto. Zgodovina ameriških Slovencev bo z i eno leto starejša, za vsakega od nas pa se zaključi ena doba našega življenja. Mimo nas teče vsakdanji živelj brez odmora in spremembe, mi pa se vstavimo ter se vprašamo: "Kaj bo nam prineslo novo leto?" Za trenutek hrepenimo po dobrih starih ča >ih, ter se spominjamo dneva ločitve od domače grude. Takrat smo se podali na pot z lahkim srcem, polnim navdušenja in podjetnosti. Bodočnost se nam je pokazala v r.likovitih barvah. Mnogim se je posrečilo z vztrajnostjo doseči zaželjeni cilj, dasirav _o je življenje našega ljudstva v tej deželi spojeno z mučnim delom. Amerika je znana kot dežela orga lizacije. Opazovalec ima vtis, da celi narod živi in dela v enem velikanskem, celo debelo presegajočem podjetju. Ako so gospodarske razmere ugodne, je v ameriških tovarnah, v rudnikih in na farmah dovolj dela in več zaslužka kakor kje drugod na sve i. Vsak, ki živi v tej deželi, je odvisen od splošnega gospodarskega stanja, zato je dolžnost vsakega, da sodeluje za splošno blagostanje, da spoštuje postavo in da vzdržuje mir. Z radostjo ugotovimo, da so tekom celega leta v naselbinah vladale povoljne razmere, ki so dale našim ljudem stalnega dela in zaslužka. Vesti, katere prihajajo iz naše domovine, žalibog niso tako dobre. Ljudstvo trpi pod težo gospodarskega bremena. Trajalo bo več let, da se bo dežela otresla posledic vojne in predno ne pridejo boljši časi, bodo naši domačini potrebni redne podpore iz Amerike. Vaše rodoljubno srce Vam napoveduje, da pomagate Vašim sorodnikom v njihovem gmotnem stanju. Želimo Vam vsem VESELE BOŽIČNE PRAZNIKE in obilo sreče in uspehe v NOVEM LETU. Za vse dokaze prijateljskega zaup mja, katerega ste nam letos zopet v tako o-bilni meri izkazali, se Vam srčno zahvalujenn. Frank Sakser State Bank 82 Cortlandt Street : New York, N. Y. GLAVNO ZASTOPSTVO JADRANSKE B^NKE. * Zanemarjen je moralnih sil. Na dan, ho se je potopil Titanic j j«- pisec tega članka ravno zapu-fc< al London, da »e napoti na Ho-lamKko. Dečki po cestah ao z vikom in krikom prodajali posebne izda je listov, in tudi pisec je £ital Ktraano novico, ki je postala nato predmet razprave z njegovim potnim tovarišem, dr. Frederickom Van Eedenom, dobroznanim ho-lamKkim novelistom in pesnikom. Oba sva soglašala. da ni bilo še nikdar v zgodovini bolj presenetljivega predmeta za tragično dramo, kot je bil potop Titanica. — Dejanski j«- bilo to več kot drama, melodrama. Imela je vse elemente senzacije in kontrastov, s katerimi bi nas plaš i in strašil pes* nik ter nam stavljal pr«d oči slepoto usode ter brezpomembnost eloveških naporov i>roti usodi. Tukaj je bil velikanski parnik zadnji in najbolj dovršeni proizvod človeške iznajdljivosti in ročnosti. Ime! je, vse razkošje, ki si ga more domisliti moderna domišljija. Obložil se je z multimilijo-narji in drugimi korifejami vsake vrste ter se podal na prvo potovati je sredi ploskanja in občudovanja vsega sveta. Hiteč preko oceana v megli je zadel ob ledeno goro ter se potopil v dvajsetih minutah s skoro vsemi potniki na krovu. — Nekega dne bo spisana o tem drama, — je rekel dr. Van Eeden. — Dramatik pa se ne bo pečal le z multimilijonarji rn drugimi velikani, — pač pa upošteval tudi kurjače in nalagalce premoga v notranjosti pamika. Poslu/.i 1 se bo te velike ladje kot simbola naše sedanje družbe, s svojimi ostrimi ter okrutimi razrednimi razlikami, s svojim kontrastom med bogastvom in postopanjem na eni Rt rani in revščino ter uničujočim naporom na drugi. Sedaj pa se je nekdo lotil po-o Titanieu kot snovi za igro, ki j »a ni epič na drama. To je maj-1 hna druzin-Jca tragedija moža. ki si je zgradil ladjo. Avtor je John Ervine. irski pisatelj. Naslov igre jf : — Ladja. — Igre nočem imenovati veliko dramo, a je zanimivo etivo. — Čeprav ne krije vesoljstva. nudi pa vendar snov za razmišljanje. Gradilee Ladje je mož. ki se je sam postavil na noge, zadirljiv in zapovedovalen. Ponosen je nase in na svoj poklic. Ima sina, ki pa je precej omejen. To se pravi, da je občutljiv in da ima domišljijo in da ni zadovoljen s tem, kar de-v la njegov oče na tem svetu. On pa je edini sin in jasno je, da je oče sanjal o tem. da bo sin prevzel njegov posel in ga vodil naprej. Sin pa ne ljubi ladjedelnice. — Nesrečen je glede modernih strojev ter tejja. kar prizadevajo člo-vešstvu. Zelo boječ je. Noče se spreti s svojim agresivnim očetom, pač pa hoče oditi ter d< 'ati na majhni farmi, kjer bi ne bilo nobe nih strojev. Ko ga oče končno prisili boriti se za svoje ideje, mu sin jH>ve, kaj je napačnega z njegovo Ladjo: — To je ladja razkošja. Vsa ta tvoja izboljšanja hočejo samo nuditi potnikom več razkošja. Kopališča. gledališča, kavarne, plesišča, sijajna privatna stanova« nja za milijonarje. To je vse! Vi. oče, ste odpravili mornarje in na njih mesta postavili natakarje. Jaz ne imenujem tega napredek, če se vzame poštenega mornarja ter se ga izpremeni v natakarja, ki pričakuje napitnine. Mislim si pa to-le: Prav nič me ne briga, če je ladja najhitrejša in najudobnejša na svetu, če pa niso ljudje, katere nosi, vredni prevažanja. Od sedaj naprej sem za ljudi, in proti strojem. To je moje mnenje, oče. Sin odide nato na svojo armo. Oče, ki je ves nesrečen, skuša podkupiti družabnika sina, da uniči farmo, nakar bi se sin vrnil v ladjedelnico. Oče zboli med tem, in ko je Ladja pripravljena za prvo potovanje, ne more iti. Pokliče sina ter ga prisili odpeljati s« z ladjo. — To pa je potovanje Titanica. Velika ladja se potopi in oče dobi vest, da je njegov edini sin utonil. Tedaj, ko je prepozno, pa je pri- j pravljen upoštevati besede sina, namreč plede strojev, da vidi, kaj je napačnega ž njimi. Več kot osemnajst stoletij je preteklo, odkar so ljudje pričeli j izumljati stroje. Ti stroji se žariva jo v zemljo. Hite preko dežele i z velikansko naglico ter vlačijo j neverjetna bremena. Opravljajo ■ vse, kar more opraviti človek z roko, in tudi dosti takega, česar bi človek nikdar ne mogel opraviti z rokami. Angleški modrijan John Stuart Mill je pregledal delo strojev ter zapisal nato naslednjo pripombo : — Dosed a j je dvomljivo, če so %'se dosedanje mehanične iznajdbe olajšale dnevni napor kateregakoli človeškega-bitja. — Ne morem reči, da bi bilo to u-gotovilo dobesedno resnično v teh krivnem pod vodo ali letajo po zraku, da uničijo s torpedi in bom bami velika ladje na morju. Mislim, da ne potrebujete no-1 benih nadaljnih pojasnil o tem.' Dobro vam je znano, kaj je vojna.: Soglasno z načelnikom Urada standardov Združenih držav, porabi naša vlada petinosemdeset odstotkov vseh dohodkov za plačevanje vojnih stroškov, — vojn. ki smo jih že izvojevali, in vojn, ki jih hočemo vojevati. Dokler bo naša organizirana družba izdajala po petnajst odstotkov svoje e-neržije za konstruktivne stvari in celih petinosemdeset odstotkov svoje eneržije za uničenje teh stvari, bo vedno obilo dela na svetu, tako za stroje, kot za ljudi- — Vzemimo kos dinamita, ki leži na polici. Inteligenten Človek lahko vzame ta dinamit ter napravi ž njim različne stvari. Razstreli lahko velik štor na polju, odstrani s ceste oviro in s tem bo opravil koristno delo. Dajte pa otroku ta kos dinamita, in ničesar drugega ne bo vedel napraviti ž njim, kot tolči po njem s kladivom. To je slika moderne civilizacije, z njenimi čudovitimi stroji. Razvili smo svoje materijalne silet a nismo na enak način razvili svojih moralnih sfl- — Oprostili smo velikanske sile na svetu, katerih pa ne znamo kontrolirati. Veliko izobilje bogastva, ki bi moral« biti temelj velikih civilizacij ter neskončne Človeške sreče, postane le bodrilo k slepemu pohlepu ter vir neizmerne korupcije. Številne naloge čakajo človeštvo v sedanjem času, a najbolj važna sila za moralne sile človeštva je, da se združijo ter najdejo pota. kako kontrolirati te velikanske finančne in materijalne sile, ki u-ničujejo sedaj našo civilizacijo. Kitajska stategija. Tristan Bernard- Kitajska vlada je sprejela iz neke evropske orožne tovarne iri-stotLsoč pušk najnovejšega vzorca in je vsako njih dala opremiti s tremi zvončki. In tako se je zgodilo, da je nekega lepegi "iitra ob koncu septembra zvonČKljalo in drobnelo na prostrani planoti Lao-Tsina devestotisoe zvončkov. Generalisimus Hong-Hong se je s svojim bleščečim spremstvom pomaknil na ozeleneli in razcve-teli griček in se pripravil, da da znamenje za spopad. Med poročevalci, pomešanimi med pobočno četo, je bil moj prijatelj Saladier, vojaški urednik • Inevnika "Gojitelj čebel". Sledil je z največjim zanimanjem premiku in razvoju vojska, posebno ker se ni prav nič razumel na kitajsko strategijo. Geieral je visoko dvignil svojo dvoostno sabljo in zaklical: — Jou-Tši! Kar pomeni toliko kakor: Vzporedite se za osemnajstim eskadronom dvaindvajsetega regimenta. Povelje Jou-Tši je ponovil general Ti-Tzing, nato general Tao-Pe, nato še neskončno drugih komandirjev polkov. Čete so se pomaknile in iznova je zazvenelo čez planjavo devetstotisoč zvončkov Hong-Hong je nato zaklical z močnim glasom: — Vao-Tšiu! " Kar bi se reklo po naše: — Na desno od konjenice se u-vrstite za boj! Generali so ponavljali **Vao-Tšiu" in vsa vojska se je razporedila vzdolž ob reki Hu-Hu-Hou ravno nasproti japonske armade. V tem trenutku se je moj prijatelj nahajal takoj poleg gene-ralisima. Pa je droben prašek zašel v levo nosnico omenjenega Sa-ladeira. ki je zato strašno kihnil. (Atšim!) Tedaj pa 6ta zaklicala generala Ti-Tzing in Tao-Pe: — Ha-Tšim! Vsi poveljniki so ponovili Ha-Tšim ! in še predno je mogel Hong Hong izdati nasprotno povelje, se je že cela armada obrnila in prišla ravno ▼ ogenj japonske ar-tiljerije. V manj kakor eni mi- nuti je petintridesettisoč Kitajcev pokrilo bojišče. Ostanek vojske jo je udaril v beg. Samo petintrideset tisoč mrtvecev je ostalo na bojišču. Vsi sa imeli krasne lasne kite, tako da bi jih kitajski angel smrti lahko Čisto lagodno odnesel na drugi svet. Toda kitajski angel smrti je storil napačno, da se ni požuril. kajti prehiteli so ga Harvey, Jim in Co, prodajalci las v Shanggaju, ki so prišli z mnogimi pomočniki in vozovi in mirno porezali petin-tridesettisoč kit. Sveta noč. Stano Kosovel. Božič gre na belem konju, v rokah nosi jelovino, v jaslih drobno božje dete. Kaj pri nas bo s konjem belim, kaj z dišečo jelovino, kaj z otrokom siromašnim? Belca v črni svet požene, v vsako mesto, v slednje selo — sneg žamete nam deželo. Z jelovino v hiše stopi; srca zveze, duše spravi, da bo mir ljudem v nižavi. Dete v jaslicah os ta vi, da doraste za življenje, za življenje, za trpljenje in za naše odrešenje. Demon alkohol na Slovaškem- - Pri reviziji licenc za točenje alkoholnih pijač v Medzilaboru se je ugotovilo da je število licenc naraslo zadnja leta s 5 na 22. Te žganjetoče imajo v rokah skoraj sami židje, ki kakor krvosesi izsesavajo in uničujejo nerazsodno ljudstvo. Listi opozarjajo vlado, naj zapre v omenjenem mestecu najmanj 20 židovskih beznic, da ne bo ondotno prebivalstvo moralno in gospodarsko propadlo. Rojaki v Forest City, Pa., podpirajte podjetja; vsega priporočila vredna. MAT. KAMIN, __.___________Zaatonnik "G. N." New Phone: 131 SLOVENIAN MARKET HOUSE Pavlovich in Jevnik, lastnika. GROCERIJE in MESO Vam YSfm želimo vesele Božu-ne praznike in srečno Novo leto. 615 Main Street FOREST CITY, PA. Vedno sveže meso kakortudi žive svinje. POSEBNOST: PRAVE DOMAČE KLOBASE se priporoča Frank Teiban En človek je na svetu, katerega vsi potrebujemo v gotovem času. To je pogrebnik. V slučaju potrebe se oglasite pri — M. J. CONNELLY POHIŠTVA in POGREBNIK South Main Street v Forest City, Pa. Izbrana grocerija, železnina, potrebščine za maj-narje, božično blago, poljedelski stroji, umetna gnojila in apno. FRANK C. DEVNEY BR0WNDALE, PA. Želim vsem vesele božične praznike. *KO BOSTE POTREBOVALI NOVO OBLEKO PRIDITE K MENI GORMAN'S Eno ceno za vse. Mi vam garantiramo, da boste zadovoljni, ali vam vrnemo denar. Vesele božične praznike ir srečno novo leto želi vsem JOHN DEČMAN JAVNI NOTAR ZA AMERIKO IN STARI KRAJ JOSIP DEBEVC UR AR in ZLATAR prvi izmed Slovencev v Ameriki Solidna in točna postrežba. Voščim vesele božične praznike. Carbondale, Pa. J. J. LAVENDUSKI ELECTRICAL'sUPPLY General Store Company POOL. & LUXCH JONATHAN JONES. Manager BROWN DAL. E, PA. FOREST CITY. PA. ŽELEZNINA — DR. G. T. McGUIRE POHIŠTVA Uradne ure: 9—10 do dopoldne. IGRAČE ZA OTROKE 7—8 zvečer JACOB WEISS & SON Vesele božične praznike želi —^ # ATT vsem svojim odjemalcem I lHVIS HdSPf JOHN DOBISH Pooblaščena prodaja DOBRE GROCERUE in FORDOV uran ^^ m prevažanje. 766 Hudson Street oba telefona. Forest City, Pa. Hornbeck Bros. 400 - 402 Main Street NAJBOLJŠI AVTOMOBILI HUPMOBILE — CHEVROLET OBROČI, TUBI POTREBŠČINE MUCHITZ HOTEL VELIKE, ZRAČNE SOBE. m PRVOVRSTNA OBEDNICA. MODERNI PARLOR ZA SLADOLED. VELIKA ZALOGA SMODK. Oldsmobile. Če hočete imeti dobro karo, vprašajte zanjo pri ljudeh, ki že 26 let grade avtomobile. Pridite ali pa telefonirajte. Mi vam jo bomo razkazali. TOURING KARA s 6 CILINDRI za $750. F. O. li. Vojni davek in prevoznih stn^ki i>os»'lK-j. V zalogi imamo tudi kare s 4 in 8 cilindri-Naprodaj je truck s 4 cilindri. Vse je izdelek General Motor. JOHN C. MURRAY, Agency Vesele božične praznike in srečno Novo leto. Mc HALE'S Prescription Druggists —— Kupite za Božič orehe, bombone, oranže, makovo seme itd, v —_ Owens & Horton Store Main Street ALI DOBITE OBRESTI OD SVOJEGA DENARJA? ČE NE, ZAKAJ NE? Mi plačujemo 3% obresti. FARMERS & MINERS NATIONAL BANK Wm. J. BELL & CO. Pohištvo, prevleke in preproge ter linolei. 422 MAIN STREET ALLEN'S DRUG STORE Popolna zaloga Severovih zdravil. Forest City. Pa. Svoje božične potrebščine kupite pri - JOSEPH S - BAZAAR & COMPANY FOREST CITY PA. Vsem odjemalcem želimo vesele božične praznike in veselo Novo leto. S. and F. S T O R E Vesele božične praznike. JOSEPH CLOTHING & SHOE HOUSE 503 MAIN STREET G. A. Thorpe Splošna železnina, peči, hišna oprema, barve, olja itd. Napelujem cevi za vodo ip gorkoto. Najboljšo in najcenejšo moko, kakortudi različno žito dobite pri — JOS. MII.USZUSKY © \ Darovi za vsakega. Prodajalna božičnih darov, železnine, maj narekih potrebščin itd. BENJ. EICHHOLZER DOBITE VAŠO OBLEKO v "HUB" STORE Main Street Vesele božične praznike in srečno Novo leto želi vsem Dominick Frančiški CONTRACTOR ZALOGA LESA IN POTREBŠČIN ZA ZIDANJE. MICHAEL J. WALSH ZAVAROVALNICA ZA AVTOMOBILE IN PROTI POŽARU. Boro Building J SVOJE BOŽIČNE DAROVI kupite pri DAVID K R A S N G ZLATAR G e o. E. M a x e y Glavno zastopstvo zavarovalnine Moja posebnost je zavarovati avtomobile proti nesrečam; postaviti bond in zavarovati velika oltnja in proti tatvini. Boro Building BOŽIČNA POVEST V predmestni gostilni se je zgodilo par tednov pred božičem nekaj nenavadnega. Začela je tja zahajati dama, o kateri je bilo težko reči, kaj je. Vsa njena zunanjost je bila prijetna in vabljiva, okoli vratu je nosila črno boo in iz vsega se je dal sklepati, da je tujka, ki j»* zadnji čas nrselila v me-j-tu- Prihajala je v gostilno vedno sama in ni govorila z nikomer. —■■ Sedla je k samotni mizi. naročila obed, snedla, plačala in odšla. — To je začelo zanimati predvsem o-ne stalne goste, ki s zahajali v gost lion že več let in nLso bili navajeni na boljše g<*te. Gostilničarka sama se je zaeuotrebno, a kaj bi za stare ljudi... Govorili so tako, a vendar so nekje globoko v srcu čutili, da ni res. . . Zato se je kontrolor že prejšnje leto zaklel.- da ne bo obhajal božiča več sam v gostilni, pa naj se zgodi, kark<>+; hoče; tudi pisar subotnež je rekel, da pojde za praznike na deželo k svojim sorodnikom. kajti na sveti večer je v gostilni dolgočasno in človek nehote občuti zajpuščenost in samo-1 to. Tn res se je zgodilo, da je bil kontrolor povabljen na večA*jo J pri mladem uradniku, ki se je bil j to leto oženil, in pisar se je pri- j :>ravljal na odhod. Tako je spoznal tretji družab-1 tii kstalne mize v kotu pri peči. poslovodja Žogar, da bo sedel o praznikih sam v gostilni in je premišljeval o svoji žalostni usodi. — Kakorkoli je premislil, ni našel ne sorodnika ne znanca, ki bi pri njem praznoval sveti večer- — Zgodi se tako nehote, — je mislil sam pri sebi. V mladih letih je prišel z dežele v mesto, stopil je v službo v trgovini in potem so tekla leta kakor da ne hranijo zanj nikakega novega dogodka; bil je sicer dober človek, prihranil' si je nekaj denarja in je imel svo J jo stalno službo. Mislil je včasih na ženitev. pa ni srečal v življe- j nju žene. ki bi bila taka. kakor si : j^) je on predstavljal; morebiti jo j je srečal, pa je šel mimo in tako ; je zamudil vse. Sedaj mu je bilo že precej nad štirideset let in zde- i 10 se mu je. da je prepozno. I>ama. ki se je pojavila zadnje čase v gostilni, je takoj prvi dan vzbudila njegovo pozornost. — Toda skrival je svoje zanimanje pred tovarišema, ker ni hotel biti smešen. Zato je govoril o nji manj necro ona dva; mislil pa je na s\riv nem na neznanko več, nego je sam sebi priznal. Zdelo se mu je celo, da jo je nekaj dni prej srečal na uliei in da ga je mimogrede pogledala. Toda to je bila mogoča pomota, kajti on se že dolgo n* zanimal za ženske na uliei. Sicer pa Bog vedi, kdo je in odkod je prišla. . . Tudi zadnji dan pred božičem je prišla k obedu. Gospodje so sedeli sami v swjem kotu in nehote se je med njimi pojavilo vprašanje : — Kam pojde ona na večer? — Toda kdo bi se spraševal po skriv-nostih! Saj se niso z njo seznani-- 11 in jo le pri prihodu in odhodu površno pozdravljali. Po obedu sta se kontrolor in pisar poslovila, želela sta vesele praznike in odšla. Gospod poslovodja je sedel sam nemirno v kotu. Naenkrat se mu je zazdelo, da je ta kot pri peči zastarel in zaprašen in on sam se je v njem postaral in zabubil, da komaj samega sebe še pozna. Ali je to življenje? Ali niso bila iz-gubljena vsa ta leta. kar jih je preživel tu v samoti in zapuačeno-sti? Ai lni zamudil sreče, ki je šla . morebiti mimo T Dama je sedela pri svoji mizi. Ozrla se je nanj in za trenutek so se vjele njune oči. Zdelo se mu je, da mu je hotela nekaj povedati. Toda kaj? Nekaj dobrega, prose-čega. toplega, ljubeznivega je bilo ' v tem pogledu. Skoraj se mu je j zdelo, da bi vstal, šel k nji in se razgovarjal. Pa kaj bi delal ne-i umnosti! Dama je plačala, vstala i in odšla. Pri vratih je molče po-| kimala v pozdrav in je izginila. ; Tudi on je odšel. Sel je po ulicah z nekako negotovostjo, kakor da j je prišlo nekaj popolnoma novega v njegovo srce. Po ulicah je bilo živahno; vse je hitelo sem ter tja po prodajalnah, vsak je nosil s seboj pakete in darove, vse se je pripravljalo na nekaj radostnega in veselega. Vrnil se je v svojo trgov no na delo. Toda ure so bile I danes dolge in težke. Zakaj moti človeka pri delu enainista misel ? Zakaj se mu hoče danes ven na u-; lico, da bi gledal življenje? Alt pravzaprav, zakaj hoče na ulico? Da bi videl njo? Kje bi jo videl f Bog ve, kje hodi! jZakaj ni opoldne stopil k nji in se pogovoril? Končno je padel mrak; luči so zažarele po trgovini in po ulicah. In tam po oknih se je žarela posebna svetloba, ki ni vsakdanja. To je odblesk božičnega večera. Tam prebivajo srečni ljudje, ki se zbirajo krog božičnega drevesca. Tam je življenje, ki se lesketa danes v neki višji sreči, ki hre- j pene po nji tudi oni. ki vanjo nu! verujejo. Pozno zvečer je zapuščal gospodj poslovodja svojo pisarno in je od-j šel po ulicah. Mesto se je pomirilo i in čudno sveta tišina je plavala nad ulicami vse tja do visokih milijonov zvezd. Odšel je po svoji stalni poti proti gostilni, z neprijetno mislijo v srcu: — In celo danes ni drage poti i Celo ona dva sta se rešila, jaz pa! hodim tako. . . Iz podzemskih stanovanj an iz j pritličnih hiš so se kazale slabo beleče luči. Šel je mimo njih in mislil: — M-orebiti'je beda tam za temi okni, a danes prdde radost tudi med te ljudi. Tako je prišel do gostilne, zavil je vanjo in sedel na svoje mesto. Po gostilni je še dišalo po kadilu in mize s obile z novimi prti pre>-grnjenje. Sobe so bile prazne, kaj/-ti že davno so dšli zadnji kmečki gostje. In kdo bi sicer sedel ta večer v gostilni, ko si vsak poišče svoj dom! In kdor nima "doma. j najde zavetje pri prijateljih. Gledal je mrzlo predse, pomislil na vse in zamahnil z roko. Par prezeblih potnikov je vstopilo a prvo sobo, — Nisem sam, — je pomislil. — mnogo nas je. Bog ve, kako obhajajo tisoči brez doma svoj sveti večer? Bilo je prijetno, da ni bil sam in bil je pripravljen plačati bogato večerjo vsakemu, ki bi bil prišel s ceste brez denarja. Res je prišel pred vrata berač. T'kazal ga je posaditi v kot in ga pogostiti; bilo mu je pri srcu lažje zaradi te dobrote. Kazalec na uri se je pomikal počasi : odbila je šele osma ura. Kje je polnoč?. . . Takrat se je zgodilo nekaj, kar je želel in pričakoval, pa si ni u-pal prizuat°!7 da želi in pričakuje. Vstopila je dama. Sedla je k svoji mizi. odložila boo. snela rokavice | in naročila večerjo. — Tudi ona, — je pomislil in J zdela se mu je v tem trenctku tako dobra in blaga. Prižgal si je j cigareto, da bi pomotil svoje ne-i umne misli. Po sobi je vladala muc na tišina. Dama je večerjala in zdelo se je. da hoče ostati dalje časa v gostilni. Bilo ji je neprijetno. da je sama in je zdaj pa zdaj pogledala okrog po sobi. Natančno se je slišalo tiktakanje ure. i Gostilničarka je par krat prišla v i sobo, da bi začela pogovor, a be j seda je zastajala in odšla je med I goste v prvo sobo. Tako je prešel čas in zdelo se j< da hoče dama oditi; ogrnila je čr no boo in se obotavljala, kakoi da si pomišlja. — Stopi k nji in izpregovori — je velel poslovodji notranj glas, in čutil je, kako mu je kr butnila v srce. Toda sedel je mirno in se ni ganil. Dama je plačala račun in odšla Ozrla se je z žalostnim pogledoir na samotno mizo v kotu pri peči in izginila. Gospod poslovodja je ostrmel --Ona odhaja? Kam? Zakaj — Mistil je, da bo počakala, do kler se ji ne bo približal. Obleke' i je svoj kožuh in je hitel za njo na ulico. Šla je počasi, kakor da n' nikamor namenjena. Ko je začuti la njegove korake za seboj, se n: ozrla; nedela je, da je on. Dohitel jo je in še vedno ni vedel, kaj na; stori. . . Obrnila se je sama an ga pozdravila s prijaznim smehlpjajem V tem trenutku se je zgodilo čude prečudno: podala sta si roke in nista našla besede, da bi se po zdravila. Naenkrat so se zasolzile njene oči, hotela se mu je iztrgat'' in pobegniti. Toda on jo je zadržal in rekel: — Pojdite z menoj nn za j, zunaj je mraz. grem z vami, a ne nazaj tja, ne tja — pojdiva naprej po ulicah — Ne, ne, — je odgovorila, — koder hočete, samo da bova pod zvezdami. Tako sta šla. Po ulicah sta šla po samotnih, zapuščenih, z razsvetljenimi okni ob straneh in naprej skozi drevored in skozi park in govorila sta, kakor da se poznata že dolgo — dolgo, in sta si povedala toliko lepega. Hotela mn je pripovedovati o svojem življenju — toda on jo je objel, kakor omamljen od čudne sreče in obstala sta sredi parka, kakor dve senci, ki sta se iskali in strnili v eno; pogledal ji je v oči in je za- gledal v solzah lesketajoče se zve-sde, ki so tiho plule nad njima kozi sveto noč. . . Od tam nekje je prišla Vera v ;rečo in radost in svet okoli se je zpremenil v neskončno pesem, ki je odmevala od src do neba. . . Ko je drugo leto sedel gospod ooslovodja v svoji prijetno zakurjeni sobi poleg svoje lepe žene n je pred njim v kotu stalo božično drevo, je prijel njene roke in jih začel poljubljati: — Ali se spominjaš. — je govoril, — kako je bilo na ta večer? — Da. — je govorila ona s smeh Ijajem, — a ti bi me bil pustil oditi, ko bi se ne bila jaz obrnila. — Ne, ne vem. kaj bi bil storil tisti večer, — je rekel on, bil je to tako čuden slučaj. — Ne slučaj, dragec moj, — jo rekla ona, — jaz sama sem prišla, da te Tešim, ker sem vedela, da si sam. — In jaz si nisem upal. — Da. da, taki ste moški, da se sami bojite sreče. . . — Ne sreče, ne sreče, — je popravljal on, — ampak Bog ve, česa. Ženske recimo. . . — In ko bi ne bila prišla, bi še danes sedel sam tam v kotu pri peči in jaz bi hodila Bog ve kod. — Molči, molči, — je rekel on in jo privil k sebi. Sedela sta tako in gledala zamišljeno v božično drevo pred seboj. Zdelo se jima je. da se tam med vejami nekje smehlja njima nav proti lep otroški obraz. . . ALI STE ŽE NAROČILI KOLEDAR ZA LETO 1924? Rojaki v Little Falls, N. Y., podpirajte podjetja, ki oglašujejo v našem listu Največja zaloga moških in dečjih oblek v centralnem delu države New York POSKUSITE IN PREPRIČAJTE SE. The Grogan Store, Inc. Little Falls, N. Y. * WEST END DRY GOODS STORE * VSE PO NAJNIŽJIH CENAH Najboljie perilo in obleke, suknje za otroke, čevlji za otroke in ženske. vsakovrstna božična darila. vsakovrstne igrače VSE PO POŠTENIH CENAH 52 W Main Street— Zapadno od poštnega urada. VESELE BOŽIČNE PRAZNIKE PRIDRUŽITE SE BOŽIČNEMU KLUBU — PRIHODNJI BOŽIČ BOSTE IMELI DENAR Herkimer County Trust Company Little Falls, N. Y. y zalogi imam Postavite se za DOCK ASH PEČI BoŽiČ. Prodajam vsakovrstne peči. kupite dobro uro na odplačila ITT.KPA^yi DELA Plačali boste $3 na roko in po SI na teden za dobro Elgin. Walthaiu. Illinois ali Smith Bend uro. * J-J obroki brez posebnih stroškov. i r« w «ain s, HAROLD J. DUBOIS 105 w. Maui St. 568 Main Street VSE ZA DOM. M. CLAUSE 622 E. Main Street LITTLE PALU3, N. T. DAPPc^£va°&el STANDARD PLUMBING & HEATING COMPANY sveže in umetne cvetlice. 40 W. Maint Street Tel. 479 iv>?on 792 / 6 M.in street K^n avtomatične peči na olje za vsako hiao. MALONE & O-ROURKEI KEMP F S-OVA PRODAJALNA MtTZTKAUJ Avtomatični klavirji, Sonora, Victrola in Brunswick gramofoni. Izb orna plumb ar j a. „ ... v_ . Popolna izbira Victor plošč. Pridružite se Xmas Klubu. N. ANN STREET LITTLE FALLS & DOLGERVILLE. N. Y.__ E. E. VAN GORDER G. A. OPPEL & SON Little F?tlS NttM Bank Prodajalec gramofonov in ploščantih rekordov. zlatarja in optiki Plačuje 4% obresti na popravljam gramofone. Pridite po božične darila. Illoge. 543 ALBANY STREET _ II H. GODIN W.F.COURTNEY fihlplrp 71 mnttp in fantP Nizke cene. Perilo in drugo *a otroke in ženske. mm za moSKC in lame. Zimske suknje po znižanih cenah. Yijolme in druge godbene Rogers Ash Inc. NGLAN & FITZGERALD vkuPite p™™ ZAVAROVALNICA IN RAZNOVRSTNE PEČI NAST0V1ZASTAVJALN1C1 982 MAIN street ' ZEMLJIŠKA PISARNA in — Kadar hočete kupiti liišo, KUHINJSKE POTREB- JOSEPH FURL AN . ,., , i -i. i. ^___ * 259 PC. I NT AVENUE pridite ter se oglasite pri SCINE. SLOVENSKA. MFffMTCA in nas v Burrell poslopju, — GRACERUA Little Falls, N. Y. E- Main Street Prodaja na vse kraje doma »uieno me- j ___________+ WobM#- I SMALLENS ] ROY weaver KOVTH ČEVLJEV Po,*° V*E ** ELEKTRIKO no\ 1h c t.V L*j±,v suknje, obleke, srajce, Zaloga električnih potrebščin. Popravljam tudi vtare. Ji Kil ,4 in BLUZE telephone 312 j 50» EAST JEFFERSON STREET NIKJER TAKO CENO! OoremitB »vuj dom z elektriko. VESELE PRAZNIKE VAM ŽELI — ROJAKI POVEJTE SVOJEMU TRGOVCU, DA NAJ OGLAŠUJE V FRANK MASLE, Zastopnik "G. N." LISTU "GLAS NARODA". _*_ "__• 1_- _" ______ PECI, KUHINJSKE PECI IN GRELCI, ZIDANE PEČI John Waldvogei & Son 556 Jtfain Street LITTLE FALLS, N. Y. ALLEN & BOWERS OBLEKE ZA MOŠKE IN FANTE. Največ, Tear morete dobiti za svoj denar. BURNEY BROS. to'ROURKE & HURLEY železoina in športne čista zdravila ' predmetje. zdravniški recepti J. R. TAYLOR & COMPANY "The Winchester Store1' puške in mitnicija — pyrex tn aluminium roba SPLOŠNA ZALOGA ŽELEZNI NE. 543 E. Main Street Little Falls, K. T. Posebna razprodaja JOHN E. LEWIS MOŠKIH OBLEK IN ST7KEN3 ZLATAR _ _ Pridite in razkazali vam bomo za Bozic. ». , ... npjvecjo božično zalogo v mestu Velika zaloga oblek in sukenj za ■ otroke po najnižjih cenah. .. ____ Kupite svoje potrebseme za M. L. 60LDST0NE C. B. SMITH ELECTRIC Nasproti hotela Richmond. COMPANY I Phone 549. 310 SECOND STREET H. c. BELLINGER I WiBcox Watts & Co.l 622 E. Main Street ZAVAROVALNICA ^ E C I Telephone 119 j ŽELEZNINA KROVSTVO 16-18 W. Main St., Little Palls "Suha Amerika.'' ^»^ Gospodarska in ^ocijalno - po- f Klicna slika Združenih držav se j< v zadnjih petindvajsetih letih zelo izpremenila. Prebivalstvo dežel«* je nara^llo od osemdeset Da st-xjeset milijonov. Največja iz-prememba, s katero je dosegla A-merika takorckoč rekord vseh rekordov. pa jx*»ku>, da se na radikalen način odpravi tisoč in tisoč let stare pivske navade potom uvedbe zvezne prepovedi izdelovanja, transporta, trgovine in prodaje žganja, vina in piva. Pri tem je treba upoštevati naslednje: 1. - Alkoholno vprašanje v A-meriki je staro skoro dvesto let. Benjuanin Franklin, ki je bil poleg (Jeorge Washingtona in Abrahama Lineolna pač najmočnejša zgodovinska o>ebnost Amerike, je bil abstim-nt po prepričanju. — Trgovina s .sužnji je bila v svojem bistvu trgovina z alkoholom. Ladje, obložene z rumom in žga-i;jem. so odhajale iz Zapadne Indij«' t«-r Severo-ameriških južnih dr/a v na zapadno obal Afrike, od-ktwb-r so prinašale s seboj v zame-no za žganje črne ljudi — sužnje. 2. — Hoj za prohibicijo v ožjem smisla traja že več kot sto let. Tozadevno zahtevo se je prvič dvignilo leta 1">20. Uporabilo se je wa tozadevna majhna sredstva kot sistem lieene, dovoljenje za točenje pijač le proti visokim pfri-atojbinara, krajema glasovanja glede vprašanja, če naj bo sploh dovoljena prodaja opojnih pijač-Vveljavljeni so bili tudi velikanski davki na pijačo, kajti eela četrtina zveznih dohodkov je obstojala iz takih davkov, a vse to se j*1 izkazalo le kot predhodnik in svetovna vojna s svojo propagando proti mnogim Nemeem v Ameriki. ki ao varili pivo ter impor-tirali vino. je morala razgreti duhove Amerikaneev, katerim se je vedno jtondarjalo: — Pošljite žito. katero porabite za žganie. v Evropo. Na ta način je bila dosežena d vet retjinska večina v senatu in poslanski zbornici za sprejem o sernnastega amendmenta k zvezni uatavi. Od oseminitiridesetih posameznih držav je postalo suhih 32 že pred letom 1919. Kot demokrat ni bil Wilson prijazno razpoložen proti tej kampanji. Kepublikanei to je zastopniki severnih držav, so se zavzemali za prohšbieiflo v splošnem. Demo- j krati iz južnih držav, pridelovalci j koruze in drugega žita, so bili pa nasprotni popolnemu osušenju dežele. Zamrli predsednik Harding! je bil pristaš prohibicije. 3. — Ženske, cerkve in šole so ' dobavile glavni del agitatorjev za i prohibicijo ter tudi dale na razpolago največja sredstva. World j Women Christian Temperence l~-nion je imela ravno toliko dolarjev prispevkov kot članov, namreč en milijon. Preostali denar je i dobavila veleindustrija, ki se je I zavzemala za higijensko* izboljšanje položaja svojih delavcev ter s tem tudi za njih večjo delovno I sdo. Kronos žre svoje lastne o- j t roke, kajti kapitalizem in tehni- j ka sta prva ustvarila povodenj j alkohola. 4. — Pretvorjenje izdelovanja ' pijoe ter njih prodaje na drobno v industriji, ki je bila prosta alkohola, se je moglo izvršiti le potom neizmerne prosperitete, ki sel se pojavila jw> sklenitvi premirja. Ta prosperityje prevzela takoj vse delavce, ki so izgubili vsled "U-veljavljenja prohibicije delo, vse prostore in transporte ter izpolnila vrzeli med oglasi listov, v ka- i terih se je precej oglašalo razne pi j jaee. Splošna javnost je kazala le ma- j lo simpatij do salonerjev, ker jih j ,;e osebno le malo cenila in ker so bili taki salonerji pogosto naravnost katdinarske eksistence. V vseh oseminštiridesetih državah <(* zaprte vse gostilne, vse prodajalne opojnih pijač, vse pivovarne in vsi žganjekuiti. Nobene tozadevne reklamne slike ni na kolodvorih in na ulicah. Nobenega oglasa v listih, ki bi vabil na uživanje opojnih pijač. Nikjer ne vili človek težkih vozov, obloženih > pivom- Noben vlak in nobena ladja ne prevaža ve čopojnih pijač. ladja ne prevaža več opojnih piše mrtva, a umira. Tihotapstvo sicer cvete, kot je cvetelo v Evropi tekom svetovne vojne. Cene pa so naravnost nedosežne za nižje in srednje sloje prebivalstva. Le malo pijanih ljudi vidi sedaj človek na cestah. nam poroča švedski pisatelj Helmar Key, ki nikakor ni naklonjen prohibiciji, da je videl v pristanišču Philadelphiji v Mornariškem domu mornarje, k: so se dolgočasili z igranjem domine ter se potikali okrog zamazanih bUjardnih miz. ne da bi imeli najmanjše upanje, da dobe pijačo, potem dokazuje ta vtis v večji meri dobre strani prohibieije kot pa nasprotno. Italijanski delavci velikanskih avtomobilskih tvornic Henry Forda v Detroit u, ki .so zapretili, da j se bodo vrnili domov, ee ne bodo i dobili navadnega vina, so stali ns | eni strani, a njim nasproti so stali milijoni fnih, ki se ne morejo od časa do časa napiti niti skrivaj z žganjem, katero bi kupili na skri vaj ali pa napravili sami doma. To pa radi tega. ker jih kontroli-! rajo njih žene, in ameriške žene znajo kontrolirati svoje može. V isto svrho spada tudi ugovor, da je oropala postava nižje sloje njih edinega užitka, dočim dovoljuje bogatim, da pijejo na skrivnem, ker zmorejo zahtevane cene. Večina ljudi, katere poberejo na uli-j cah pijane, obstoja iz inozemcev. priseljencev (?). Povprečni Ame-rikanee pa stoji na stališču: — Dolžnost vsakega pravega demokrata je. odpovedati se najbolj priljubljenim užitkom, da zavaruje pred bedo stotisoče in celo ' milijone. f>. — Ne smemo pozabiti, kakšno ! veliko vlogo igra v Ameriki jav-| no mnenje in kakšen vpliv izva-i jajo cerkve na to javno mnenje. Posledica tega je. da se mora vsak družabno in moralično zavzeti za prohibicijo in si nikdo ne drzne jasno nastopiti proti njej. Zdravniki se pogosto pritožujejo. da škodi starejšim in slabotnim ljudem pomanjkanje čaše vi na ali piva ter trdijo, da je ustvarilo pomanjkanje alkohola pogo-k, liasujejo z drobnim peskom i pota, pritrdijo z žico visoko plavajočo repatieo in prižgo za pro- i -ojnim papirjem večno luČco, ki daje mistično razsvetljavo. Marsikje delajo nakit za božično drevesce roditelji sami na skrivaj. da presenetijo malo deco. —-Marsikje pa si otroci skupaj z ro-litelji okrase drevesce s papirnimi verižicami in pisanimi svečkami. Roditelji napečejo keksov in j celo bonbonov, otroci pa jih obešajo sami na vejice. Poezija je morda manjša, a veselja je več. — K or končno Jezušček res ne utegne več sam pripravljati vseh drevesc in ima dovolj dela, da pravočasno raznese darove. Tudi za božično drevo se moda izpremmja. Včasih se je zdelo najlepše drevesce v eni barvi, čisto belo, čisto rdeče, čisto modro, čisto zeleno. Zdaj je modno pisano božično drevo. Pisane figurice ^o dandanes posebno modne na božičnih drevescih. Zdi se, da hočejo ljudje prestaviti jaslice na božične smrečice in jelke. Tudi figurice iz volne in blaga (baletke, Turke, zamorce, pajace) obešajo danes na drevesca poleg1 svečk, papirnih verig, zlatih in srebrnih niti, orehov, lešnikov, snežnih kep-češarkov, primerno pozlačenih ali s kredo pobeljenih. Najbogatejš' otroci imajo na božičnih drevev eih majcene žarnice za električno luč, svetla prosojna jabolka, hru ske, polmesece, zvezde iz bisernega stekla, ledene sveče iz stekla itd. Dvomimo pa, ali naprav-Ijajo to razkošno in rafmirano 2 vso mogočo tehniko okrašena drc-vesca otrokom toliko iskrenega veselja, kakor skromna božična drevesca po srednih iu malih meščanskih obiteljih. Revež je vsak«* ga daru vesel, bogataš pa je razvajen in blaziran; zato mu ne napravi ja radosti nobena rec vež. —* Vse ima, zato nima želja. Zato je Božič v 1st in i praznik, ki prinaša največ radosti po skromnih domovih. — j f«* ! First National Bank Čez zimsko polje pelje me korak pravkar z gore "Ave" Odzvonilo. zdaj- . . iz vasi mi zadiši kadilo — in v sladke misli m« zagrne mrak. j j Oh, kje so časi, ko sem bil enak; ko dete za očetom sem hodilo [)o hiši vsej, molilo in škropilo, lišeči me objemal je oblak. . .! * [11 iz temine stopajo po vrsti obrazi dragih mojih mladih let — n zdi se mi, da sam -otrok sem j spet, la boža mati z milimi me prsti, la na kolenih pri očetu spet sedim ki v šali mi v obraz iz pipe puha dim. . . n. 3 kje so leta, kje so oni časi?! A duša še sedaj miru ne da si n v rodnih krajih, kot da sem na tujem >am v sveti noči, čisto sam potujem. Sam v nočni temi solnčne slike snujem kot lepših ni. . . Naenkrat krik za-či;jem: ^o dece so srebrnozvočni glasi. Zasveti luč se, že sem v prvi vasa. In v nizki sobi vidim kup otrok pred jaslicami zbranih v polukrog, a babica o Jezuščku jim pravi. Pozorno stiska glavica se h glavi :n iz oči plamti jim ogenj čist. In zdi se mi: Nad nami čuva Krist!