Imetnik "VII.
V	Gorici dn6 lO. septembra, 1899.
Stevilta
,.Primorski List"
izhaja vsaki 1., 10., in BO„ dan v mesecu. Cena za celo leto I gl. 50 n., za pol leta 75 n. Posamezne številke se dobivajo v tabakarnah: Nunske ulice in Šolske ulice po 6 nov.
I
I
PRIMORSKI LIST
<goučljiv list za slovensko ljudstvo na primorskem.
Vse sa vero, dom, cesarja I
Urednico in apraraiStre
mu je v Gorici, Numke ulice št. lO.— Nefran-kovana pisma se ne sprejemajo. Rokopisi se ne vračajo. UpravniStvo sprejema oglase in naznanila po pogodbi.
Odgovorni urednik in izdajatelj: J. Marušič.
Lastnik: Konsorcij .Primorskega Lista".
Tiska: Hilarijanska tiskarna.
Delegaciji, v katere volita obestran-ska državna zastopa svoje zastopnike, do danes še uisti zborovali. Delegaciji morati zborovati vsako leto ter se v nji dovoljujejo skupue državne potrebščine, pojasnuje vnanja politika in razgovarja o skupnih državnih koristih. V delegacijo pa volijo državni poslanci posameznih kronovin v razmernem številu svoje zastopnike. Tako volijo goriški drž. poslanci enega delegata. Delegati pa morajo biti voljeni v državnem zboru, ker v tem slučaju se vlada ne more poslužiti pa-ragr. 14. Da se izvrše volitve v delegacijo, mora vlada sklicati državni zbor.
Toda kaj bode z državnim zborom ? Ali bode mogoče izvršiti volitve v delegacijo ? To je vprašanje, okoli katerega se suče vse državniško modrovanje. Skoro dve leti so nemški zastopniki s pomočjo socijaldemokraskih poslancev preprečevali vsako redno delo v državnem zboru. Naš državni zbor je postal res prava4 spaka parlamentarnega življenja. Razsajanje in divjanje so nemško nacijonalni in mokraški poslanci prenesli na ulico, kar se že kaže v raznih protiavstrijskih pouličnih demonstracijah in napadih. O teh smo še govorili. A nemško-nacijonalni zastopniki, ki so ob času državnozborskih počitnic hujskali ljudstvo, tudi v novem državnozborskem zasedanju ne bodo mirovali. Z najhujšo obstrukcijo hočejo preprečiti volitve v delegacijo ter tako vlado spraviti v največjo zadrego. Ž njimi gredo socijal-demokraški poslanci- Ti na Dunaji 15 shodov, na katerih so izja-vili, da hočejo z najhujšo obstrukcijo preprečiti volitve v delegacijo ter sploh delovanje državnega zbora.
Treba torej nekaj ukreniti, da se obstrukcija prepreči. In kakor se na sploh zatrjuje, je pozval cesar barona Chlu-meckega k sebi, da čuje njegovo sodbo, kako bi bilo mogoče preprečiti napovedano obstrukcijo glede na volitve v delegacije ter spraviti dižavni zbor v tir rednega delovanja. Chlumecky je tudi takoj na t,o sklical na posvetovanje zastopnike liberalnega veleposestra. Splošne protiavstrijske demonstracije so gotovo vplivale tudi na zastopnike liberalnega veleposestva, da ne bodo hodili čez drn in strn z nemškimi nacijonalci. Tudi kr-ščansko-socijalna stranka je že izjavila, da se ne udeleži obstrukcije. A da se omogoči državnozborsko delovanje, treba pred vsem urediti jezikovno vprašanje, ker so ravno jezikovne naredbe bojno znamenje nemškim zastopnikom. A ravno to je oni gordijski vozel, kojega je težko razvezati. Ako se jezikovno vprašanje reši po željah liberalnega veleposestva in drugih nemških zastopnikov, nastane odpor pri onih strankah, ki imajo v tej zadevi odločilno besedo. Ako pa se jezikovno vprašanje reši pravično, bodo Nemci še nadalje divjali, ker njim je le do nadvlade, katero so dosedaj pod pokroviteljstvom raznih vlad uživali. Tudi ima baje vlada za slučaj, da se odpravijo jezikovne naredbe, pripravljeno za Čehe drugo odškodnino. A ta odškodnina, s katero bi se Čehi mogli zadovoljiti, bi gotovo izzvala nov upor na levici. Tem načinom ae pojde tako lahko.
V	ospredje javnega mnenja stopa tudi misel, da grof Thua odstopi ter ga nadomesti baron Chlumecky. Ako se to zgodi, pridejo na površje zopet Nemci, in pričeli bi stari časi, ko so Slovane pritiskali ob steno. Vr Avstriji je pač vse mogoče, in ni nemožno tudi tako plačilo Slovanom, da so vlado podpirali v naj-kritičnejših časih. In naj se to tudi zgodi, ali bode potem državnozborska kriza rešena ? Komaj! ?
Prvo delo liberalne vlade bi bilo, •da odpravi jezikovne naredbe ter tako potolaži razburjene duhove nemških Mi-luljnov. V najboljšem slučaju bi nemško liberalna vlada izdala kak jezikovni zakon, »eveda prikrojen po nemškem okusu.
Bi se pa s tem zadovoljili Slovani ? Nikakor ne! Naj se tudi nemškim liberalcem posreči pridobiti tudi Poljake, vendar bi odločilne večine v državnem zboru ne imeli. Čehi in Jugoslovani gredo gotovo v opozicijo. A tudi nemška katoliška stranka in krščanski socijalci ne morejo hoditi s tako vlado. Morebitni novi vladi bi torej manjkalo precej glasov do odločilne večine. V očigled vsemu temu skoraj ni verojetno, da baron Chlu-mecky že uastopi dedščino grofa Thuna, ki ima za seboj vsaj parlamentarno večino, čeravno ne more kot taka delovati. Kakor torej obrafomo-^vozel, ne pridemo do rešitve.
Sicer pa naj pride, kar hoče, mi se ne bojimo. Slabo se nam godi pod sedanjo vlado, katero podpirajo naši poslanci, slabše se nam je že zgodilo, in ako se nam bo še slabže godilo, ne bode nam upadel pogum, trdni kakor skala bodemo stali v borbi za svoje pravice. Vsak pritisk na Slovane bode jih le o-krepil ter ne bodo nikdar odnehali klicati po ravnopravnosti, dokler je ne dosežejo. To tirjamo in ničesar drugega.
Narodno gospodarstvo.
Vzorna pravila Reifeisenovili posojilnic.
Gospodarska organizacija se tudi pri nas že lerpo razvija, ter posebno posojilnice vrlo delujejo, ter si jih ljudstvo vedno več želi. zato v naslednjem objavljamo vzorna pravila Reifeisenovih posojilnic, po katerih pravilih naj se nove posojilnice snujejo, oziroma stara pravila popravijo.
Pravila se glase :
Podpisani osnujejo na podlagi zadružne postave dne 9. aprila 1873, drž. zak. šr. 70. in v smislu postav dne 1. junija 1889 in 11. junija 1894, drž. zak. št. 91 in III, zadrugo — in so "sklenili sledeča :
Pravila
za
registrovano zadrugo z neomejeno zavezo.
I.	Tvrdka, sedež in namen društva.
§ 1. Tvrdka zadruge se glasi : „
, registrovana zadruga z neomejeno zavtzo.“
Zadruga ima svoj sedež v § 2. Zadruga ima namen, razmere svojih članov v nravnem in gmotnem oziru zboljšavati; zlasti spodbujati varčnost in s švojim zadružnim kreditom preskrbavati svojim udom v gospodarstvu potrebna denarna sredstva
Ta namen dosega zadruga s tem, da
a) sprejema in obrestuje hranilne vloge in pa vloge v tekočem računu •,
b) pridobiva nadaljna denarna sredstva kolikor so za dosego zadružnega
smotra potrebna, s svojim zadružnim kreditom ;
c) daje svojim članom posojil«;
d) oskrbuje svojim članom inkaso;
e) oskrbuje svojim članom po meri teh pravil (§ 41) tudi gospodarske potrebščine in posojuje na gospodarske pridelke in preskrbuje skupno prodajo istih ;
f) razširja gospodarsko znanje s pri-rejanjom podučnih predavanj in razgovorov o gospodarskih zadevah;
g) podpira svoje člane s svetom v gospodarskih zadevah in
h) zabranjuje propad kmetskega stanu tudi s tem, da v zadružnem okolišču ležeča kmetijska posestva, ki so zvršilno na prodaj, po meri razpo-ložijvih kapitalij kupuje pod pogojem, daje opravičeuo upanje, prodati jih skupaj ali po deiih za u-godnejo ceno.
11.	Zadružna denarna sredstva.
§ 3. Denarna sredstva zadruge so:
a) zadružni deleži;
b) hranilne vloge;
c) vloge na tekoči račun;
d) zadružna izposojila;
e) rezervni zaklad;
f) pristojbine;
g) upravni prispevki.
111.	Začetek in nehanje zadružništva.
§ 4, V zadrugo se sprejemajo osebe, prebivajoče v
,ki se morejo vezati s pogodbami. Kdor želi vstopiti, mora se oglasiti pri načelstvu, katero dovoljuje ali pa odreka vstop. A sprejem zadružnika zadobi še-le tedaj pravno moč, kadar je podpisal pismeno izjavo, da vstopi v zadrugo, vplačal zadružni delež ter se vpisal v imeuik zadružnikov.
§ 5. Kdor ne izpolnuje dolžnosti v teh pravilih določenih, izgubi pravice zadružnika po sklepu načelstva, zlasti ako na škodo zadruge podkopava njen kredit in njeno dobro ime na kakoršen koli način. Razun tega izgubi članstvo vsak član v nastopnih slučajih:
a) ako je bil sodnijsko obsojen zadi kakega takega hudodelstva ali prestopka, da je z obsodbo po zakonu združena izguba občinske volilne pravice;
b) ako se preseli iz v § 4 določenega zadružnega okoliša;
c) v slučaju konkurza ali kuratele, in
d) v slučaju smrti člana.
Kdor želi izstopiti prostovoljno iz zadruge, mora naznaniti odpoved do konca novembra načelstvu pismeno in terjati od načelstva potrdilo odpovedi. Izstop pa velja le s potekom tistega leta. Zadružui deleži izstopivših zadružnikov se izplačajo štiri tedne potem, ko odobri občni zbor dotični letni račun. Do rezervnega zaklada in do drugega zadružnega imetja nima niti izključeni niti izstopivši zadružnik nobene praviee.
IV. Zadružni deleži.
§ 6. Vsak zadružnik mora vplačati eden zadružni delež v znesku in od načelstva določeno pristojbino (v-pisnino).
V. posojila.
§ 7. Posojila se dajo le zadružnžnii-kom in sicer :
a) na osobni kredit;
b) na zastave.
Posojila dovoljuje načelstvo.
§ 8. Posojila na osobni kredit se da. jejo proti dolžnemu pismu ali pa v tekočem računu. Menice so izključene,
V vsakem slučaju se mora razun izposojevalca zavezati še najmanj ena oseba, koje imovinske razmere dajejo za dovoljeno posojilo popolno varnost, kot porok in plačnik. Če treba, naj načelstvo zahteva več porokov.
Pri oženjenem izposojevalcu (izpo-sojevalki) se mora v vsakem slučaju poleg drugih porokov kot porok zavezati tudi soprog.i odnosno soprog izposojevalca ali izposojev«lke.
Vsi poroki jamčijo nerazdelno kot poroki in plačniki za vse zaveze iz zadevnega posojila.
Ni pa treba, da bi porok bil član zadruge.
Vsako posojilo na osebni kredit se mora najdalje v štirih letih vrniti.
§ 9. Posojila na zastave se dajejo:
1. na vrednostne listine;
2. na druge premičnine;
3. na zemljišča (hipoteke).
V slučaju zastave vrednostnih listin ali drugih premičnin, morajo se iste pred izplačilom posojila zadrugi izročiti in ostanejo v njeni shrambi toliko časa, da je posojilo popolnem plačano. Oseba, ki zastavi premičnine, mora v zadolžnici ali pa v posebni listini izjaviti, da zadevne predmete zastavi v varnost natanjčno ozna-čanega posojila ; od zadruge pa sprejme zastavni list, v katerem se mu potrjuje sprejem v zastavo izročenih predmetov.
§ 10. Načelstvo določuje visokost obrestij od posojil z ozirom na denarne in časovne razmere-
Visokost teh obresti s postranskimi pristojbinami vred (upravnimi prispevki, provizijami itd.) ne sme presegati visokosti obresti od hranilnih vlog za več nego 17a°/o.
Politični pregled.
Bar. Cklumecky pri cesarju v Išlu: Ta novica je pretresla vse politične kroge. Levičarski krogi si od tega obetajo, da bode kmalu konec Thunove vlade; ter vladne vajeti dobe v roke levičarji. Desniški krogi pa so celo mirni. Ker, ako je Chlumecky od vladarja sprejel kak nalog, more biti le ta, da naj s svojim vplivom služi interesom krone in monarhije. Tudi ni misliti na Chlumeckijevo vlado, ker bi nikakor ne mogel sestaviti zanesMive večine.
Baron Chlumecky je imel posvetovanje s zastopniki liberalnega veleposestva. Razgovarjali so se o vprašanju, kako priti v zbornici zopet do mirnega, resnega dela. O uspehu popolnoma molče. Govorijo, da je bil na dnevnem redu predlog, naj se odpravijo sedanje jezikovne naredbe in mesto njih potom paragrafa 14. uveljavi uoy jezikovni zakon. Toda brez Čehov se to ne more zgoditi. Ako pa bi se vsilil zakon po volji Nemcev, pa gotovo pojdejo Čehi v opozicijo.
Prvo železniško akademijo otvore s prihodnjim šolskim letom na trgovski akademiji v Linču.
Čehe na Dunaju vedno napadajo nemški narodnjaki. Organizirali ho celo nočno stražo, lu kjerkoli zasačijo kakega Čeha, takoj so po njem. Daleč smo že prišli z narodnim sovražtvoin !
Španjska kraljica-regentinja je obiskala v Lošinju svojega brata nadvojvodo Štefana. Bila je tudi v Voloski, Opatiji in Reki.
Sbod nemških katolikov v Neissi je med drugim sprejel tudi resolucijo: „naj se poučuje veronauk v ljudskih šolah v interesu vere in nravnosti vedno v materinščini. Ta resolucija je očitno naperjena proti pruski vladi, ki je prepovedala katehetom poučevati poljske učence veronauk v njih maternem jeziku. Prihodnji shod uemških katolikov bode v Bonnu."
Črnogorski knez in kneginja
sta obiskala sultana v Carigradu. Sprejem je bil povoljeu, in je sultan kneza in kneginjo ter spremstvo odlikoval z visokimi redi.
Srbija. Preiskava proti napadalcu Kneževiču je dognana. 16 oseb so pri preiskavi izpustili na svobodo, drugi pa pridejo pred sodišče, med njimi mnogi bivši ministri.
Antisemita Guerin-a v Parizu še vedno oblegajo. Kakor smo poročali je francoska vlada zaprla vodje protisemi-tov. Guerin izdajatelj lista „Proti-žid“ se je s svojimi tovariši zaprl v hišo ter se z orožjem v roki ustavlja aretovanju. Ker se ni hotel z lepa udati, ukazal je miuisterski predsednik policiji, da naj oblega hišo. Zaprli so vodovod ter tudi kanalov odtok. Hočejo ga z iakolo, žejo in silirajo prisiliti, da se uda. A do danes je vse zaman. Vlada noče s silo nastopiti, češ da noče življenja policajev staviti v nevarnost. V resnici pa se boji ljudstva. Boji se, da bo prvi strel, ki pade, znamenje k vstaji. Na tisoče ljudi oblega hišo. h omnibusov mečejo obleganim skozi okua kruh in živila, kir se jim tu in tam posreči. Vsekako pa je ta dogodek originalen, res vreden konca 19 stoletja.
Radi pokopane kanalske predloge v pruskem dež. zboru je vlada razposlala predsednikom okrožnico, t kateri zabičuje uradnikom, da so oni le zastopniki načrtov vlade in kralja, da ne smejo imeti samostalnega mnenja. Tudi je odstavljenih več višjih uradnikov, ki so kot poslanci glasovali proti vladni predlogi za zgradbo kanalov.
flrvatske trgovske zbornice so menda še jedine korporacije, ki tu in tam
hrvatski vladi in poslancem pokličejo v spomin njih dolžnosti. Tako zopet priredijo vse tri zbornice skupen shod, na katerem sestavijo spomenico članom re-gnikolarne deputacije, v kateri se bo zahtevala pravična razdelitev skupnih dohodkov in stroškov. Seveda, ta korak bržkove ne bo imel po voljnih vspehov, ker so hrvatski zastopniki sami ponižni sluge mažarskih zapovedoval cev.
Kaj novega po Slovenskem?
Na Kranjskem. V Mokronogu je umrl notar Stanko Pirnat, ki je bil nadarjen glasbenik. — V Rožnih ulicah v Ljubljani je nek Novak ustrelil natakarico Marijo Pirc, potem pa samega sebe. Novak je umrl, Pirc pa že ozdravela. —
V Št. Petru na Krasu je strela ubila 21 letno ženo. Strela je udarila v dežnik. Našli so jo, kakor bi bila še živa ; držala je v roki dežnik. — Znani čebelar M. Amhrožič iz Mojstrane je na čebelarskem shodu v Koloniji'na Nemškem dobil sre-berno svetinjo iii 30 mark. — V Podkraju na Vipavskem so Fr. Preglju pogorela gospodarska poslopja z vsemi pridelki, Jvriju Kobalu pa hiša. — V Novem Mestu so na smrt obsodili J. Zevnika, ki je umoril Jožefo Gruber v Spod. Suhem-dolu. — Iv. Bajde iz Hotiča je po dveletnem trudu izdelal lesen model biciklja, pri katerem ni treba verige. — Na Planici je slov. planinsko društvo otvorilo novo kočo. Tako je prav. Slovenske planine naj ostanejo last Slovencev ! —
Na Štajerskem. V dež. bolnici v Celju je um/i železniški uradnik. Goreči sveči pa sta zanetili ogenj, tako, da so našli drugega dne mrliča na pol sežganega. Lepo nadzorstvo! — Zdivjani nemški pobalini so se neko noč vozili iz Vitanja v Celje in celo pot iz revolverjev streljali v slovenske hiše in šipe lomili. Kdo torej izziva? (A kaj? Strah je bil ni mških pobov in zato so si z revolverji korajžo delali! Stavec). — V Laporju je pogorel kmet Št. Kac. Njegov triletni sinček je pod kolarnico zakuril. Nesrečni gospodar pa je zbesnel in hotel otroka vreči v ogenj, ko bi mu ga ljudje ne bili iztrgali iz rok. — Pri volitvah za gor-njeradgonski okrajni zastop je propadla kat. narodna stranka. Zmagal je Bračko, ker so se nekateri volilci na volišču izneverili. — V’ Celju se napadi na Slovence in poštene Nemce še vedno nadaljujejo. — Gospodarska organizacija se čudovito širi po Spodnjemštajerskem. Tako je prav! —
Na Koroškem. Zadruga v Siučivasi je dobila 2000 gld. državne podpore. — 16. t. m. pride cesar v Celovec. — Na rojstni dan cesai j a ni iz razmestnih poslopij celovških vihrala ni jedna zastava. — Političen shod pri Sitarja na Brodu seje ob dobri udeležbi prav sijajno vršil. —
V Blačali je šla 68 letna žena v skedenj po sena. Padla je tako nesrečno, da je na mestu obležala mrtva. — V Paterni-jonu je pogorelo 9 poslopij.
K* Y1€S.
Občni zbor delavskega društva v Gorici je preložen zarad obletnice umora Nj. veličanstva cesarice.
Osebne vesti. Začasni glavni učitelj na učiteljski pripravnici v Kopru g. Franc, Figžgar je imenovan stalnim učiteljem in okr. šolskim nadzornikom za goriški okraj, in za slovenske Sole v Gorici in v gradiščanskem okraju. — Profesorjem na hrv. gimnaziju v Pazinu je imenovan g. Fr. Jošt, suplent v Ljubljani.
__________LISTEK._______________
„ JBoff pomagaj!“
„Hej, Marijana !*, reče kmet svoji ženi, * danes bodeva se peljala takoj po jožini v mesto. Kupiti si morava več račjj. Za ram zjutraj odrineva iz mesta in ob 10. uri sva že lahko doma !“
Ko je gospodar to govoril, stal je pred hišnimi vrati, in njegova žena je anažila pri vodnjaku kuhinjsko posodo.
Tone, ki je nekdaj služil v tej hiši, jt šel ravno mimo in šlišal, kaj je rekel gospodar svoji ženi. Takoj mu šine slaba inUel v glavo in govori sam seboj : »Znane ao mi vse Čummate in sobe. Vem tudi kje ima gospodar spravljene svoje denarje in druge dragocenosti. Priliko hočem porabiti u
I,	Po noči ko so vsi trduo spali, pride tiho na dvoriče. Pas ni lajal, ker ga je poznal. Tone j« dobro vedel, da je okno nad vrati navadno slabo zaprto. Skozi okno se je prišlo lahko na hodnik in jjo tem v spalnico gospodarjevo, v katerej je bila majhna
C. kr. namestnik grof Goiiss si je ogledal Baško dolino. O njegovem pohodu smo prejeli iz Podbrda naslednji dopis:
Vtorek, 29. avgusta, doletela je tudi nas Podbrdce sreča, da smo videli od obličja do obličja njegovo ekscelenco, c. kr. namestnika iz Trsta. Vsprejeli smo ga strogo uraduo: občinsko starešinstvo pred glavnim slavolokom, domači g. župnik in še en duhovnik pa za slavokom. Nagovora, s katerima je poštar in podžupan podbrdski, g. Torkar, nagovoril namestnika sta bila res jedrnata in krepko povedana, tako, da sta namestnika nekako razočarala.
K temu je pripomogel, seveda, tudi pogumen nastop ne samo g. Torkarja, ampak tudi drugih mož, ki so stali za njim kot prave skale s Porezna iu izpod Črne prsti. — C. kr. namestnik ni odbil nobene prošnje, ne glede na cesto čez Petrovo brdo, ne glede na širjenje domače cerkve, ampak je celo obljubil, da bo z ozirom na cerkev podpiral vsako prošnjo. O deželnih poslancih in deželnem zboru je bilo vse tiho. — Tako je g. namestnik:
„Vaš up je šel po vodi,
Le jadrajte za njim 1“
Grof Goess je odrinil na Koroško, kjer v hladu preganja nasledke tržaške vročine in krepi živce.
Komisija v bivši Catinellijevi vojašnici. V četrtek od 10. ure predpoldne pa do 5 V4 pop. nepretrgoma je bila v prostorih bivče vojašnice komisija, katere naloga je bila dognati, je li poslopje ugodno za slovensko šolo na sploh ali ne. Kot zastopniki slovenskih starišev so bili v komisiji dr. Rojic, svetnik Vodopivec in šolski vodja Hrovatin. Navzoči so bili višji inženir Woitichowsky, svetnik Czermak iz Trsta, dež. šolski nadzornik vit. Klodič, okr. zdravnik dr. Zenkovich, potem župan z dvema svetovalcema. Na sporedu je bilo 8 točk, glede katerih se je preiskovalo poslopje. Magistrat je zadnje dni nekaj popravil, vobče, pa ni zadostil ministerskemu ukazu.
Komisija je sestavila zapisnik. Kaj in kako, e tem nihče ne ve.
(Glede omenjene zadeve smo od odlične strani prejeli naslednje vrstice:
S 16. septembrom začnejo spet naše mestne ljudske šole. Naši goriški Slovenci se bojo od magistratovcev spet silili, da bi pošiljali svoje otroke v za šolo vseh meščanskih otrok najneugodnejši kraj ob periferii mesta, v Cattinelli-jevo kasarno. Tu se nam vsiljuje vprašanje, ali mislijo res tam na magistratu, da se morejo vspešno braniti meščanskim Slovencem, kterih je veliko število narodno zavednih posestnikov, uradnikov in sploh veljavnih družin, da bi f»e podučevali tudi v slovenskem jeziku ? Nas ne malo ogrevajo vedne razžalitve narodnosti, naj že pridejo od te ali one strani, ker mi take razžalitve narodnosti, (judovska maža!) smatramo kot to, kar so: edino kot surovost najnižje vrste. Ali pa menijo gospodje, ki letos sedijo na kuruličnih stolih „del patrio consiglio,“ da mora biti zmi-raj tako ? Naj le malce pomislijo na upravo mestnega premoženja! Res je, da v obče se še precej misli na to, da bi si mestna blagajna opomogla. Pa to se ne godi toliko na obtežbo naših meščanskih Slovencev in Italijanov, kot vecjidel na obtežbo naših okoličanov, ki vsi so Slovenci, in pa na obtežbo v mectu stanuječih najemni* kov, ki so spet |le večjidel Slovenci, in katerim se namerava naložiti še tako zvaui „aoldo pigioue.tt In pri vsem tem mestui dolg rase že v milijone! Iu od
Skrinja, ki je shranjevala denar in dragocenosti kmetove.
Tonetu je bilo vse dobro znano. Saboj je prinesel vse potrebno orodje, da bi vlomil vrata v spalnico. Čudil se je, ko je našel vrata v spalnico nazakljenje-na; odpre jih in se splazi tiho v sobo. Sedaj prižge svojo svetilko, posveti po sobi in posluša. Bilo jo vsa mirno in tiho. Vr sobi je bilo vse tako, kakor ne kdaj. Pred posteljami so bile modre zavese. Skrinjica je stala še vedno na svojem starem mestu. Toue postavi svetilko na mizo. Z malo sekiro odpre Skrinjico, posveti in si ogleda reči, ki so bile v njej. Tu s6 ležale težke srebrne žlice, zlata verižica in lepa srebrna tobačnici.
Stal je, gledal in premišljeval, kaj bi vsal. Najprej vtakne v žep par srebr-nih žlic, potem zlato verižico in sle In j;ft potegne iz Skrinjice tuli tobačnico. Tobačnica je bila lepo, dragocsno dalo. Gospodar jo je podedoval pi svojem starem očetu in jo rabil samo ob zelo slovesnih prilikah.
teh morajo posredno plačevati obresti večidel le Slovenci. Gotovo pa je kot “amen v očenašu", da kapital bojo morali plačati le meščanski posestniki in med temi najbolj „il puor contadin.*
Ta, ki od narodnih prepirov ne Čuti ne dobička ne veselja, bo prej ali slej (iu tu slavni magistrat blagohotno svarimo!) bo kot volilec v mestni zastop razumel, „che la barcia comunal si dev rinnovi e cambia i barciajuoi, parce, che altrimenti va in fond!“, in bo volil može, „che no sparagnin alla spina dellis scuelis slove-nis, ma alla coccoma deli’ amministrazion la al Magistrat! Ne moremo verjeti, (la prav vsi gospodje pri magistratu so nevešči zgodovine, ki nam kaže, da že od časov cesarice Marije Terezije se dela v Avstriji na to, da bi imeli vsi državljani enake pravice, iu da to načelo je zdaj izrečeno v osnovnih postavah naše države ; gleiches Racht fiir Alle ! Goričani vendar ne bojo proti izobrazbi Slovencev ! Če pa bi bili, bi se postavili v nasprotje z državo Avstrijo, iu če jih ta zapusti, pripusti dosledno tudi prosto rabo „reciprocitete“ in njen nasledek bi bil narodne rapresalije in vsestranski bojkot! Česar Bog Goričane varuj! Ured. *)
Vpisovanje učeecev v šole bo v Gorici: 1.) za I. gimnazijalni razred 11. in 12. spet. od 9.—12. ure predp. Prinesti morajo: krstni list in spričalo obi-skalno tiste šole, v kteri so laui bili Sprejemna skušnja bo 14. sept. ob 8. uri predpoldne. Vsi drugi, ki so že bili na gimnaziji, ali ki so že naredili skušnjo za I. gimn. razred, se morajo dati vpisati do 16. sept. Š dska maša bo 18. septembra; 2.) za pripravljalnico dn6 15. septembra ; 3.) za vadnico in žeusko izobra-ževališče: 13. in 14. septembra za te, ki so že obiskovali vadnico in izobraževa-lišče. Prinesti morajo zadnje spričalo.
Za te, ki niso še obiskovali vadnice, je upis 15. sept., vsakikrat od 8.—12. ure predp.
Prinesti morajo: krstni list, zdravniško spričevalo, spričevalo o cepljenji koz, zadnje spričevalo domače šole.
Š)lska maša bo 16. septembra ob 8 uri. Poduk začenja 18. septembra ob 8. uri.
V	AIpjzijevišče sprejeli so se naslednji učenci na novo: Jarc Fr., Peric Fil., Vidič Rud., Pitamic Alf., Gruden Rera., Laščak Rud., Mišigoj Ant., JRustja And., Zimac Miha, Berce Jos.. Švagelj Fil., Gorkič Fr., Hrobat Rud., Tušar Leop., Bele Vene., Stepančič Leop., Može’ič Karol, Fakin Jos., Pišot Iv. in Bla-žina Emil.
Vabilo. Vljudno vabim vse zava-rovalvalnice za g»ved&, da odpošljejo po enega ali dva zastopnika k posvetovauju za „Pravila zveze društev za promet, rejo in zavarovanje živine.“ Načrt pravil je pripravljan.
Posvetovanje se bo vršilo v goriški čitalnici v četrtek dne 14. septembra ob
11.	uri zjutra. — BI. Grča.
Okrajna učiteljska konferenca je bila v Gorici 30. avg. pod predsedništ-vom ces. svetnika g. Fr. Vodopivca. G. nadzornik je podal pregled in razvoj našega šolstva o I začetka do danes. G. Vodopivec je bil nad čatrt stoletja okrajni nadzornik. Na tej konferenci se je g. nad-
*) Naj bi avstrijski Furhni ne izgubili ugleda pri naših visokih krofih, katerega jin> je pridobil za časa oblegovanja Turkov pred Dunajem kapncinec pater Maroo d' Aviano iz Furlanskega, ki je leta 1641 bil velika tolažba n vsi ljubljeni cesarski rodovini. Pa tedaj Italijani iu Furlani niso še nagajali Slovanom, ker ni bilo še prismojenih narodnih prepirov, kar kaže vzajemno delovanje obeh narodov (p d’Aviano —Sobieski) pri rešitvi Dunaja. (Korektor.)
Tone odpre tobačnico; bila je znotraj pozlačeni in šj nekaj tobaka je bilo v njej. Takoj vzama sčipec tobaka, ki je bil star in suh. Komaj ga je ponosljal, že je začutil mično ščagatanje. Drgnil si je z roko nos; ščegetanje ni hitelo ponehati. Najraje bi si izroval nos, ko bi bilo le mogoče.
.Kaj, ko bi ma kdo Čul, ako kihnem?*, misli sam pri sebi. V tem tre-notku kihne močno. — „Bj? p.imigaj!" začuje se glas, ki je prišel od one strani, kjer so stale postelje, pred katerimi so bile modre zavede. „ Kdo je neki tukaj?*, mrmra Tone. »Opoludne sem videl gospodarja in gospodinjo, ko sta se p3t]ala v masto. Kd6 je rekel: rB>g pomigaj!"?“
Tone je začel oi strahu trepetati, u l! so postali ledeno mrzli. Tiho položi reči, ki jih je vkradel, nazaj v Skrinjico, vzame svojo svetilko in se splazi tihi in v strahu po prstih U soba in bsži, kolikor so ga nesle noge. Celo svoje življenje pa ni zvedel, kaj in kako je bilo z onim „Bog pomagij !*
zornik poslovil od učiteljstva ter izročil vsakemu članu svojo sliko v spomin. Učiteljstvo pa mu je darovalo krasno zlato uro.
V okr. šolski svet sta bila izvoljena Ig. Križman in Ant. Bajc.
Znancem in prijateljem naznanjamo žalostno vest, da je vmrl v Bar-kovljah 31. avg. mladi g. kaplan Ivan Pittuel po dolgi in mučni bolezni. Poslali so ga tje za laškega pridigarja; pa trud je bil brezvspešen, kajti Lahov v Bar-kovljah ni. „Edinost“ hvali umrlega kot poštenjaka iu pravičnega do Slovencev. N. v. m. p.!
V Devinu so odprli 4. t. m. šolo „Lege naz.“ s tiho sv. mašo, katero je imel č. g. Geat, laški kateket iz Tržiča. Po maši blagoslovil je oni gospod Legino poslopje. „Lega“ ima tudi »otroški vrt“.
—	Kje so pa Slovenci obtičali, da niso odprli zopet „otr. vrta“ ? Ali so ga oblasti res prepovedale ? Gospoda, ki ste ga ustanovili, potrudite se, da se ga zopet odpre!
Vzgojišče za deklice (internat) čč. šolskih sester v »Narodni šoli“ družbe sv. Cirila in Metoda v Št. Ruperta pri Velikovcu se priporoča p. n. slovenskim starišem. V hiši je trirazredna ljudska šola; v njej se posebno gojš ženska ročna dela. — Šolsko leto se začne dne 16. vinotoka t. I. Oglasila naj se blagovolijo vposlati do konca meseca kirnovca Sc. Šolskim sestram v St. Rupertu pri Velikovcu.
Vodstvo družbe sv. Cirila in Metoda.
Vabilo. Dne 10 t. m. se snide v Gorici, o priliki zborovaja učiteljske „Zaveze“ učiteljstvo iz vseh slov. poterajin, da se posvetuje iu sklepa v blagor in napredek našega šolstva.
Pri tej priliki se priredi tudi slavnosten končert, ki obeta sodeč po pri-pripavah, izvanreden užitek.
Prijatelji učiteljstva se toraj naju-Ijudneje vabijo, da se udeleže koncerta
V	kolikor mogoče velikem številu ; s tem najbolje dokažejo svojo naklonjenost in ljubezen do vsestransko in neumorno delujočega učiteljskega stanu.
Kdor čuti z nami. naj.pride v nedeljo večer med nas !
Pripravlljani odboi.
Telegrami za pomoč: brezplačni. Trgovinsko ministerstvo je v sporazumu z železniškim ministerstvom določilo, da so vsi telegrami za pomoč brezplačni. Isto* tako morajo železnice ob požarih gasilna društva s posebnimi vlaki brezplačno prevažati.
Tržaški magistrat je iz nravstvenih ozirov v 24 gostilnah odpravil žensko postrežbo. V Trstu sploh treba velikanske metle, da se pomete vsa nesnaga.
Morskega volka so vjali v Lukovem, v hrv. Primorju. Volk je nad 5 metrov dolg in 2000 kg. težak. Pošast so na parniku „Velebit“ pripeljali na Reko na ogled.
Napad na škofa. Rimski listi poročajo, da je prejel te dni galipolski škof msgr. Ricciardi po pošti škatljo z napisom- „Frutti secchi*, posušeno sadje. Škof, seveda, celi stvari ni posebno zaupal ter je izročil škatlo nekemu stražniku, naj jo odpre. Ko je pa ta mož privzdignil pokrov, izvilo se je iz škatlje deset živih gadov, katere so z naj večjo težavo zopet zaprli in odstranili.
Židovski prazniki in nedelja. Lepe razmere so rea na ogerskem. Oger-ski listi poročajo, da so na višji realki v Rabi pretrgali pismene zrelostne izpite zaradi židovskih praznikov, a ustne so nadaljevali v nedeljo. (Hm; ali se bliža Antikrist na Ogrsko ? — Stavec.)
Bilo pa je tako. Gospodar je dal ključ od spalnice svojemu^ hlapcu, stari, zvesti duši. Hlapec, ki j* hotel jeden-krat na mehkem spati, je šel zvečer v gospodarjevo spalnico in se vlegel v njegovo posteljo, ne, da bi o tem kedo k^j vedel.
Ko je Tone kihnil, je rekel hlapec v spanju: „Bog pomagaj!“, kaker je bil navajen, ne da bi se zbudil.
Vsakokrat, kadar je hotel Tone kaj slabega storiti, se je spomnil na oni Bog pomagaj!- in je slabo opustil.
V	teku časa je postal delaven človek, kar popreje nikdar ni bil. S pridnostjo in varčnostjo si je prihranil nekaj denarja, s katerim si je kupil majhno posestvo. Kedar je sadel v mraka pred hišo na zeleno pobarvani klopci se svojo ženo in so se otroci igrali v travi, seje čutil zelo srečnega in zadovoljnega in je večkrat vsktiknil: „Da, Bog mi je pomagal
Str. 103
Zborovanje »Učiteljske Zaveze" prepovedano!
Prošnje za kmet. šolo na Grmu.
Prilagati je prošnji a krstni list, b domovinski list, c zdavniško spričevalo, d spričevalo dovršene ljudske šole, e cepljenih koz, / spodobnega obnašanja, g premoženjskih razmer. Šolsko leto začne 8 novembra t. 1.
Tržaški Nemci vedno drzneje dvigajo svoje glave. Mnogo tržaške trgovine je že v nemških rokah, zato pa so tudi ošabni. Sedaj sicer podpirajo Italijane v boju proti Slovanom, a ko se bodo čutili dovolj močne, bodo samostojno nastopili, Slovenci morajo biti toraj pripravljeni. Mi smo že pisali o važnosti Trsta za Slovence. Zganiti se treba o pravem času! Pred vsem treba trdne gospodarske organizacije. Samo lepe besede nas ne bodo T6Šil6.
Pomilostil je presvetli cesar Antona Zancolicha, kojega je tržaško sodišče radi umora obsodilo na smrt. Majvišje sodišče mu je prisodilo dosmrtno ječa. Prepeljali so ga v Gradiško.
Komisijski ogled bode dne 25. t. m. ob 9. uri ob Soči v Plaveh radi polaganja turbin za električno razsvetljavo v Gorici. Kdor ima braniti kake pravice, na.' ne zamudi komisije.
Zgorelo je v sredo po noči gospodarsko poslopje Marcuzzi-ja. v Pierisu. Škoda znaša okoli 30.000 gld. Bil je zavarovan.
Umrl je v Gradiški bivši tajnik tržaške kupčijske zbornice, vitez Edv. Bujatti. Pokojnik je večkrat kandidiral v skupini mest za državni zbor ter so zanj glasovali tudi Slovenci.
Rusk učenjak. V Gorici biva že nekaj časa ruski učenjak, državni svetnik in vpokojeni profesor, g. Aleksander Vasiljevič Suworov. Izdal je v Trstu 1. 1897 „slovensko-ruski slovar" od A-G.
Nesreča. V nedeljo popoldne se je peljal v koleselju po Tržni ulici mlade-neč. Na vogalu Semeniške ulice je nerodno zavil ter padel s koleselja, si zlomil roko in se pretresel.
Nezgoda na nabrežinskem kolodvoru. Ignacij Suban je na igal kamenje na železniški voz. Težak kamen se mu je zdrsnil, ga vrgel na tla ter mu padel na prša. Kamen mu je strl nekoliko reber. Prepeljali so ga v tržaško bolnišnico.
Istrski in tržaški italijanski listi danzadnem napadajo presvetla škofa Mahniča in Sterka, kakor tudi slovansko duhovščino, češ, da hočeta poslovaniti cerkev v Istri. Napadajo pa oba škofa tako nesramno, da bi slovenski list, ako bi tako napadal škofa, ki res zatira lirvatski jezik v cerkvi, ne gledal dolgo belega dne, O tem bodemo še govorili.
»Jeruzalemsko romanje" je naslov knjigi, ki jo je spisal profesor bogoslovja č. g. Jožef Zidanšek. V tej knjigi popisuje potovanje v sveto deželo. Knjiga je pisana poljudno in razumljivo. Obsega 207 stranij ter se dobiva v tiskarni sv. Cirila v Mariboru, mehko vezana po 40 kr., trdo po 50 kr. in v platnu po 65 kr. (pri vseh s poštnino vred.) Čisti prebitek je namenjen družbi^ sv. Cirila in Metoda.
„Responsorije“, ki se pojejo pri službi božji, je izdalo lavantinsko ceci-lijansko društvo. Gg. organistom jili kar najtopleje priporočamo. Dobivajo se pri cecilijanskem društvu in v tiskarni sv. Cirila v Mariboru po 20 kr. s poštnino ured
Dolina, 4. sept. 1899. Po prizadevanju podpisane zadruge, razpisalo je visoko c. k. ministerstvo za poljedelstvo, z odlokom št. 18012 z avg. t. L, za mladeniče hrvatske ali slovenske narodnosti iz Istre, ki hote obiskovati kmetijsko šolo na Grmu dva štipendija po 120 gld., in ki hote obiskovati kmetijsko šolo v Gorici pa dva po 100 gld,
Ker je kmetijski stan opora vsem stanovom, ker ravno ta stan potrebuje silno strokovne izobrazbe, zlasti v sedaj-nem čašu, ko mu iz vseh strani preti por -guba, ter da bo mogel z drugimi stanovi tekmovati, nadeja se podpisana, da bode tudi naslovljen... prav gotovo delovala v to, da se in tamoinjega kraja oglas« prosilci za imenovane štipendije. Dalja, ako nočemo, — in to je prepotrebno. — Slo vani v Istri doseči svpjo kmetijsko loto, dokažemo ravno s tim, ko ae mnogo prosilcev oglasi, da se za njo brigam« iu jo res potrebujemo.
Nat&nčneji pogoji so razvidni it i^. glasov. Pojasnila radovoLjno dajejo tn#i vodstva omepjenih šel.
Podjetnega delovanja se strani naslovljene pričakuje.
Okraj«a kmetijska zadruga v Dottiri Predsednik : -Pangerc 4. r.
Italijanski manever. Iz Ricm&nj se poreča, da je 27. t. m. tamošnji župan noau po hišah4nabirat podpise za prošnjo,
da bi se občini Ricmanje in Boljunec združili s Trstom. To je gotovo italijanska zvijača proti okoličanom, ki prosijo za ločitev od Trsta in ustanovitev posebnega okrajnega glavarstva. Ali se res še dobe v slovenskih občinah tako kratkovidni župani, ki tišče v italijansko žrelo P
Kam gre denar? Iz Kopra poročajo „Edinosti“ : Neka žena je prišla v prodajalnico ter zahtevala svilen robec. Trgovec ceni robec 3 gld., žena mu ponudi tri krone. Trgovec se razsrdi in ženi priloži zaušnico. Žena gre tožit, trgovec mora plačati 5 gld. globe v blagajnico za uboge Nekaj časa pozneje se trgovec pritoži prvemu meščanu v Kopru, da je moral za zaušnico plačati 5 gld., a meščan ga potolaži: „Nič Vam ne bodi žal, saj petak pojde za „Lega nazionale“. In vendar je v Kopru mnogo revežev! Ali je to pravično ?
Nesreča. V Dolenji nemški vasi pri Trebnjem je pri posestniku Megliču prešič, ki je slučajno prišel z dvorišča v sobo, potegnil 2 leti starega , dečka iz zibeli in mu odgriznil tri prste |desne roke, levo uho in del levega lica. Otrok je nekaj dni potem umrl.
Ogromen pristop h katoliški veri. Iz Bagdada se poroča, daje 50.000 Nestori-janov in 30.000 gregorijanskih Armencev prestopilo v katoličko cerkev. Schonerer-jeve odpadnike ta prirastek znatno od-vaga. ,
Čuden klobučar. V Švici je nedavno temu umrl nek klobučar po imenu Arx Mož, ki je imel jedno največih tovarn za klobuke v Švici, sam pa je hodil vedno
—	brez klobuka iu golorok, celo v največjem mrazu.
400 doktorjev v enem dnevu. Na Japonskem doktorji nimajo več posebne veljave, kajti ondi jih je skoraj več kakor nedoktorjev. 10. julija t. 1. so v Tokiju vpričo mikada promovirali 440 vseučiliščnikov. Promotor je profesor Kikuči. (Ali je to ziiHminje velikega napredka. ali pa velika — ironija. Stavec).
Pes dobrotnik. V Londonu je končal te dni pes, ki je bil pravi dobrotnik tamošnjega ubožnega ljudstva. Pes je bil iz pasme Neufundlauder in mu je bilo ime „Lion“. Bil je v službi nekega zavetiščaza ženske iu otroke. Vsako jutro je prišel v. mesto s hranilnico na vratu in je hodil po hišah. Korakal je po stopnicah v najvišja nadstropja in pred vsakimi vrati zalajal. Ljudje so že vedeli, kdo je in so mu odprli ter dali svoj prispevek v njegovo vratno pušico. Po cesti je šel ta filantrop mirno svojo pot brez brige za ljudi in živali. Ljudje so ga sami ustavljali, da so spuščali svoj obolus v pušico. V sviijem nastopanju je bil zares pravcati junak za uboge. Imel je znanje v vseh visokih krogih. Kadar je, zagledal voz princezinje velške, z«čel je tako ganljivo lojati pred vozom, da se je morala ustaviti in mu izročiti — seveda znatno svoto. V enem mesecu je „Lion • nabral 12000 gld. Na večer je prišel lačen domov, ker se ni dotaknil nikjer nobene jedi. Doma je posrebal svojo juho, potem pa šel zopet kar za zabavo po hišah, go-stiluah, kavarnah itd. ter zopet nabral lepih svot. Vsak dan je obiskal tudi svoje posebne prijatelje med otroci, katerih je imel vse polno po mestu. Ta prijatelji so že dobili novčič od svojih starišev, da so mu spustili v pušico. Po noči je pa stražil pod zavetiščem. Njegova smrt je vzbudila veliko žalost mej ubogimi zavetišča asila, pa tudi mej prebivalstvom širnega Londona, ker ga je vse rado imelo. Dobro, da je zapustil nekaj potomstva.
Razpis službe kravarja. „Illu-strierte Wiener Ejtrablatt" je prinesel sledečo notico: „V Abernu je bil pred kratkem razpisan natečaj za mesto kravarja. Za to mesto je bilo določeno plačilo 21 novcev na teden od vsake glave. Ker ja pa število krav, ki jih goui kravar vsaki dan na pašo, presegalo število 150 glav, je tudi kravar prišel na lep denar vsak teden, namreč okoli 30 gld. ali 4.50 na dan. Naravno je, da se je za to mesto pobrigalo mnogo prosilcev (kakih 30) med temi celo nek bivši trgovec in eden absolriran tehnik. Seveda so občiuaiji izročili to važno mesto domačemu človeku, ki ni absolvtran tehnik, pač pa zanesljiv pastir.
Listata« »red. G. M. V. v Branici. Za dafcj« dolk) prepozno. C« mogoče, pride.
1 m
RAZPIS.
Na slov. oddelku deželne kmetijske šole v Gorici začne se dne 8. novembra t. 1. nov dvoletni tečaj.
Razpisanih j« e prostih mest (hra-
na, stanovanje, kurjava in svečava brezplačno). Prošnje je doposlati šolskemu vodstvu do 15. oktobra t. 1.
Da se učenec sprejme v šolo, mora dokazati:
a) da pritrdijo vstopu v šolo stariši ali varuh;
b) da je prosilec dovršil 16. leto (le če je kedo telesno posebno krepak, sprejme se tudi po dovršenem 15. letu, če ga vodja, kateremu se ima predstaviti prej nego prošnjo vloži, za sprejem za sposobnega spozna);
c) da je lepega nravnega vedenja;
d) da je prosilec z dobrim uspehom dovršil ljudsko šolo;
e) da je telesno sposoben zvrševati navadna kmetijska dela;
f) da je dovolj izobražen, kar je dokazati s sprejemnim izpitom-Kolekovani prošnji je priložiti: krstni
list, zadnje šolsko spričevalo, spričevalo ubožnosti, zdravniško spričevalo. župan-stveno spričevalo glede nravnega vedenja in izjavo starišev ali varuhovo, da so zadovoljni, da prosilec vstopi v kmetijsko šolo.
Sprejmejo se tudi plačujoči učenci, kateri pa morajo priložiti prošnji tudi izjavo starišev ali varuhovo, da se obvežejo plačati za učenca po 10 gld. v predplačilih mesečnih rokih v denarnico učencev (tudi plačujoči učenci dobivajo stanovanje, kurjavo in svečavo).
Vsak učenec mora seboj prinesti: jedno odejo, vsaj dva para rjuh, vsaj dva para spodnjih hlač. 2 navadni in 2 boljši srajci, 6 parov nogovic, jedno vsakdanjo in jedno praznično obleko, česalo, ščetko za obuvalo in jedno za obleko.
Za snaženje perila mora vsaki sam skrbeti.
Učenci stipendijsti, kateri izstopijo brez tehtnega uzroka (t. j. ne radi bolezni ali družinskih razmer, kjer bi moral učenec zapustiti zavod) pred končanem tečajem iz šole, morajo povrniti štipendij oziroma troške za hrano.
Teoretičen pouk je vsak dan od 8. do 12. ure dopoldne in poučujejo se:
I.vo leto: spisje, računstvo, zemlje-pisje, geometrija in risanje, fizika, kemija, živalstvo, rastlinstvo, rudninstvo, posebno kmetovalstvo, čebeloreja in sviloreja.
II.go leto : spisje, računstvo, knjigovodstvo, zemljemerstvo in risanje, posebna rastlinogoja, živinoreja, živino-zdravstvo, kletarstvo, vinstvo, sadjereja, gozdarstvo in zelenjedogoja.
Praktične vežbe so poleti od 3. do 7., po zimi od 1. do 6. ure popoldne.
Vodstvo slov. oddelka deželne kmetijske šole.
V	Gorici, dne 25. avgusta 1899.
Vodja:
V. Dominko.
! * Po naredbi c. in kr. vojnega mini-terstva z dne 22. julija 1895 1., se morejo oni vojaki, ki so dovršili to kmetijsko šolo, ter mislijo gospodariti na svojem posestvu, oziroma na posestvu svojih starišev, poslati na trajni dopust uže po dovršenem drugem vojaškem letu, če so zadostili vojaškim zahtevam in so se dobro obnašali. Učenci te kmetijske šole morejo toraj koncem druzega leta prositi za trajni dopust in sicer proti izkazilu odhodnega šolskega spričevala.!
Nova delavnica
cerkvenih posod in orodij.
Gorica, maglstratna ulica št. 8.
Podpisani vsoja si naznaniti preč duhovščini, da je odprl novo delavnico cerkvenih orodij in posod ter se priporoča za narocbe svečnikov, svetilnic itd. v vsa-kovrstui kovini in v vsakem slogu po najnižjih cenah.
Ker še nima ilustrovanih cenikov, pošlje po želji preč. duhovščini obrise raznih posod in orodja.
Priporoča se tudi za popravljenje rabljenih reči, jih zopet posrebri in pozlati, tako da dobijo prvotno stanje.
Izdeluje strelovode po najboljših iz najdbah ii> popravlja že rabljene.
Vdani
Franc Leban
s r e b r a r
Štev. 571 op.
Razglas.
Naznanja :a, da
JAVNA DRAŽBA
zastavil II. četrtleta t. j. mesecev
aprila, maja in junija 1898
začne v
ponedeljek, dne 11. septembra 1899.
in se bo nadaljevala naslednje četrtke in ponedeljke.
Od ravnateljstva zastavnce in ž njo združene hranilnice.
V	Gorici, dne 10. avgusta 1899.
rainimmiiii
Teodor Slabanja
srebrar
ulici Mi 12. — gorica, — n]jCi Morsiii 12
uljudno priporoča veleč. duhovščini svojo znano dalavnico za napravljanje novih in ponavljanje starih cerkvenih posod in orodij kakor tudi strelovode najboljših iznajdeb po uajnižjih cenah, da se ue boji konkurence.
Da si pa morejo tu-^ di bolj revne cerkve naročiti cerkvenega kovinskega blaga, olajšuje jim to zgorej omenjani s tem, da jim je pripravljati blago, ako mu potem to izplačujejo na obroke. Obroke si pa preč. p. n. gospod naročevalec sam lahko določi.
Pošilja vsako blago poštnine prosto !
Pozor
JL*r«<m_n. amevilcaiMika kolema
fŠIBI81
Najbolj« ii najlažje tekoča kolesa sveta! Snov in delo sta nedosegljiva.
Jamči se za dve leti.
Glavni z a »|t ep n i k
A. Ij E K S. FFEFFJEH
v Solkana.
V GORIM: Sarpl Komel,	ulica	it.	8.
V TRSTU: Anton Škrl, nlica S*n Lazzaro št. 6;
Pafljnj, »}i$a j^ljfl piQcqlo it. 3.
V LJUBLJANI: Ernit Sp*il, Turiški trg št- 1.
Gussi in
Str. 104
PEIMOESKI LIST
Ed. Pavlin,
v GS-orici
v Nunskih ulicah št. 10.
nasproti postilne „Belega Zajca" usoja priporočiti preč. duhovščini in sl. občinstvu svojo veliko zalogo nagrobnih vencev vsake vrste, rož za cerkve, palm, Šopkov za nove maše in poroke, voščenih sveč, mrtvaških oblek, rakev vsake velikosti, zlatih čerk, lesenih stajal za palme, zlatili loncev, svilnatih trakov vsake Širjave in barv, črno rumenih, trobojnic bisernih vencov, papirja (manšete) za Šopke, papirja v vsakih barvah za izdelovanje cvetlic.
Beleta in črnega papirja in zlatih nog za rakve, zlata za olepšanje.
Vse po najnižjih cenah
Opozarjam tudi da tiskam črke na derilo in sprejeman vsa v to stroko spadajoča dela.
Mm fiiiili
Vrtna ulica 8 — GORICA — Via Giardino 8 priporoča
pristna bela In črna vina iz vipavskih furlanskih,
briških, dalmatinskih in isters ki li vinogradov.
Dostavlja na dom in razpošilja po železnici na vse kraje avstro - ogerske monarhije v sodih od 56 litrov naprej. Na zahtevo pošilja tudi uzorce.
Cne zmerne. Postrežba poštena.
C. kr. privil kroji vsnknleremu zazum-Ijivi krojiti obleke vsake mode. Dobivajo se
$
v moji zalogi Cinguli, mašne kupe zavrtnice za festito dohovščino.
trgovec na Travniku Štev. 22. I. Nats.
Bogata zaloga vsake vrste blaga, gotovih oblek, perila in vseh spadajočih priprav za obleke vsakega stanu.
Novo blago došlo za spomladansko in letno sezono iz avstrijskih in angleši kih tovarn Dolivajo se novi patentiran-hlačniki na pasih; ni treba več gumbov, teve liločniki so jako pripravni.
Sprejemajo se naročila za izdelovanje oblek, tudi za dame fineje vrste po vsakateri zahtevajoči modi.
Kdor ukupi pri meni blago muje prosto dati delati kjer hoče, ker pri meni je delo nekaj draže, ker se siva večinoma z rokami. Blago in izdelane obleke so tako po ceni da ceneje ni mogoče zahtevati Obleke za dečke od 3 do 10 let stanejo 1 gld. 50 kr.
e m
I
VINARSKO IN SADJARSKO DRUŠTVO ZA DRDA
V
$ <i a i c i.
prodaja naravne in pristne briške pridelk
po zmernih cenah.
pristii briških vid : rizlinga, modre frankinje
in druge.
Sedež društva je v Gorici, ulica Barzellini št. 20.
Anton Kuštrin
v gosposki ulici št. 23, v hiši g. dr. Lisjaka,
priporoča častiti duhovščini in slavnemu občinstvu v mestu in na deželi svojo trgovino raznih potrebščin n. pr.: kavo: Santos, Sandomingo, Java, Cejlon, Portoriko in druge. — Olja: Lucca, St. Angelo, Korfu, istersko in dalmatinsko. — Petrolij v zaboju. — Sladkor razne vrste. — Moko številko 0, 1, 2, 3, 4, 5. — Več vrst rajža. — Miljsveče prve in druge vrste, namreč po V* kila in od 1 funta.
Razpošilja blago na vse kraje. — Cena primerna. — Postrežba točna.
leti Milj
pekovski mojster na Komu v Gorici
zvišuje naročila vsakovrstnega peciva, tudi najfinejega za nove maše in godove, kolače za birmo in poroke itd.
Vsa naročila zvršuje točno in natančno po želji gospodov naročnikov. — Priporoča se za nje svojim rojakom v mestu in na deželi najuljudneje.
razpošiljatve iz glavnih pridelkov od 5. litrov naprej (prosto Gorica).
Olj'.} jedilno fino	32	krajcerjev
„	dalmatinsko	36	„
„	istersko	40	„
„	namizno J.a	44	„
„	„	najfinejše	48	„
„	„	extra	56	„
„	„	specijalitetno	60	„
„ Poseb. za cerkveno luč 38	„
Anton Širca Gorica, nunska ulica 12.
oooooooooo
igrva slovenska trgovina z železjem
KONJEDIC & ZAJEC
prej	Darbo
GORICA — pred nadškofijo št. 9. — GORICA
 -----------
Priporočata po najnižih cenah svojo bogato zalogo najboljšega štajerskega železa in pioščevine raznega obrtnijskega, poljedelskega, vinograd-t>kega in pohišnega orodja. Prevzemata naročila za vse stavbe in podjetja. Olavna zaloga za Gorico in okolico izdelkov c. kr. priv. tovarne; pri* poznano najboljih kotlov od g. Nussbaum-a r Ajdovščini po tovarniških cenah.
Edina zaloga najboljega koroškega acalon in terescian jekla. — Zaloga Portland in roman cementa. — Česar ni v zalogi priskrbi se nemudoma.
Kupujeta staro železo in kovine po najvišji ceni!
Vsako naročilo izvrši se nemudoma in vestno!
Anton Obidid,
čevljar
v Sem e niški ulici št. 4 v Gorici,
priporoča se za raznovrstna naročila po meri
za gospe in gospode.
Naročila se izvršuje hitro
Priporoča dalje tudi svojo.
Odlikovan fotografski atelier
Alf, 1111!®
v Gorici
na Travniku št. 11,
poddružnica v Trstu na Akvedotu štev. 25 priporoča se svojim rojakom y mestu in na deželi.
4.
A 5.
NOVA. ZALOGA.
Mošnički za denar od 10 kr. nayzgor, listnice (Brieftasclien), ta-bačnice, žepnice za smodke in svalčice (cigarete).
Žepni nožiči od 15 kr. navzgor.
Umetnih cvetlic obstojni deli in svilen papir.
Pergamenten papir za zavijanje masla, pravi po 70 in 90 kr. kil. Sv. podobe, tudi s slovenskim napisom v polah in prirezane, 100 od 30 kr. navzgor.
Vpisovalne knjige raznovrstne velikosti in debelosti od 4 kr. do 12 gl. komad.
Molitveniki (mašne knjige) od 12 kr. do 4 gl. komad.
Sicer pa so v zalogi raznovrstne pisarniške in šolske potrebščine tekmovalnih (konkurenčuih) cenah.
Za naročila priporoča se najuljudneje
Gr. ZjIKAJR.
Gorica, dne izdanega lista.
@
Odlikovana tovarna
in velika
zaloga vsakovrstnega pohištva
Ivan Doljak
v Solkanu pri Gorici, nasproti gostilne Mozetiča (Droč).
Prevzema vsako naročilo v mizarski ali strugarski stroki od priprostega do najličnejšega izdelka.
Izdeluje točno in po najnižjih cenah,
da se ne boji nikake konkurence.
BOGATO
ZALOGA
preskrbjena zaiioga / Kuiantnap^ežba7| Yseh, k mizraski
obladkov (remeša) I BH j	in
v najrazličnejših ji	a	|	strugarski	stroki
vrstah.	II	||	spadajočih	potrebščin.
I
@1^-*
4P
-d*
Mirodiluica (drogerija)
u Tržni ulici v poslop. okrož. sodišča je bogato založena
z blagom najboljše vrste'
ter more na drobno in debelo po-skromnih cenah postreči kmetovalcem in obrtnikom, gospodarjem in gospodinjam in vsem zasebnikom, ki potrebujejo mii odilniškega blaga.
Posebno se priporočamo ce.kveniin oblastim, županstvom, uradom, šolskim vodHtvom, društvom, javnim in priv. zavodom, tvornicam, mojstrom, trgovcem, živinozilravnikoiu, pirotehnikom itd. Priporočamo zlasti barve suho in oljnate, aniline in lesna barvila zi\ obleko, bronze; pokosti (lake), sušilo, kit, zamazko, votlič, razne krede, fini cement portlandski, čopiče, ščeti oteruče na noge, šablone, zamaške, ^obe, milo ; sveče, užigulice, petrolej; najfinje žveplo in bakreni vitrijol; cevi in druge reci, iz kavčuka (galoše); razne soli, zdravilna zelišča, mineralne vode cedike (.gume), cerkveno kadilo ih kot primeso
 	dišeči	siorakt;	razna č>stila, gladilu in
mazila; | re i-ase ia kilo, obvežem dingo kiiurgicuo opiavi, pogačo za pBe: toaletno milo in drago lepodišeče blago (parfumerije) , potrebščine xa fotog i»l>jo itd.