Leto XI.
Hrastnik, 11. 4. 1975
Uredniški odbor: Matija Koritnik, Sihur Erna, Tržan Vera, Rudi Kirhmajer, Viktor Rački, Adi Zaletel, Jože Gerhard, Viljem Zaletel ml. Odgovorni urednik: Gerhard Jože. Uredništvo in uprava: Steklarna Hrastnik. Izhaja vsakega 5 v mesecu. Naslov: »Steklar« glasilo kolektiva Steklarne Hrastnik, tel. 814-622 — interno 63. Tisk in klišeji AERO kemična in grafična industrija. Po mnenju Republiškega sekretariata za informacije Ljubljana, je časopis oproščen davka od prometa proizvodov (Št. 421-1/72 z dne 11. 3. 1974).
JUBILEJ NAŠEGA PODJETJA-NOVA DELOVNA ZMAGA
Letos poteka 30 let od osvoboditve naše domovine izpod aku-patorja. Sočasno pa praznujemo tudi 30-letnico sindikata ter 25-letnico delavskega samoupravljanja. To so mejniki odločilnega
pomena v razvoju naše domovine in naše napredne družbene socialistične skupnosti.
Člani našega kolektiva pa smo to združili z redkim jubilejem, 115-letnico podjetja. Ob tej priliki smo srečno odprli nov obrat za proizvodnjo kozarcev z nogo — tako imenovanih kelihov.
Svečanosti ob tej priliki so se udeležili ugledni družbenopoltični delavci, med njimi: član CK ZKS Marjan Orožen, Olga Kastelic-Marjetka, predsednik občine Hrastnik Brane Milinovič, predsednik OK ZKS Samo Logar ter drugi.
Na otvoritvi novega obrata je imel slavnostni govor član CK ZKS Marjan Orožen, ki je med drugim dejal:
»Tovarišice in tovariši, spoštovani gostje, dovolite mi, da kolektivu organiizlacije združenega dela Steklarne Hrastnik iskreno čestitam k novi pridobitvi. Z izgradnjo tega novega obrata in modernizacijo tehnološkega postopka proizvodnje zahtevnega proizvoda je kolektiv dokazal, da želi nadaljevati prizadevanja za nenehni tehnološki in gospodarski napredek, ki jih je zastavila in v veliki meri tudi uresničila povojna generacija steklarjev.
Z današnjo svečanostjo se delovni kolektiv vključuje v praznovanje 25-tetnice delavskega samoupravljanja in 30-letn.ice osvo-
boditve Jugoslavije izpod fašističnega okupatorja.
V 30 letih svobode so delovni ljudje in delavski razred Jugoslavije spremenili podobo domovine v materialnem in družbenem po-
gledu. Močno «o narasle proizvajalne sile dela in razvil se je naš delavski razred. V njegove vrste in organizirano socialistično gospodarstvo so se vključili milijoni delovnih ljudi. Mreža šol, od o-snovnih do visokih, omogoča danes naši mladini potrebne pogoje za izobrazbo, ki se kvalificirano vključuje v proizvodnji proces in na druga področja v družbeni delitvi dela, ob sistemu družbene materialne pomoči.
Jugoslavija je s svojim gospodarskim, znanstvenim in obrambnim potencialom v svetu upoštevanja vreden dejavnik. Njene e-konomske in trgovske zveze segajo danes na vse kontinente. Predmet trgovinske menjave danes niso več le kmetijski, temveč v večji meri industrijski proizvodi.
Ves ta razvoj lahko spremljamo tudi skozi izgradnjo in razvoj delovnega kolektiva Steklarne, ki danes združuje že okoli 1.800 delavcev, z vrednostjo skupne proizvodnje skoraj 20 milijard starih din, kar za takšno proizvodnjo nikakor ni majhen dosežek.
Gotovo pa rezultati našega povojnega razvoja ne bi bili takšni, če se ne bi leta 1950 odločili za sistem delavskega samoupravljanja kot oblike dejanskega podru-žabljanja dela in rezultatov dela, ki naj omogoča in zagotovi ure-
sničenje stoletnega ideala delavskega razreda in komunistov — osvoboditev dela od izkoriščanja vseh in vsakogar, preraščanje dela in delavca v dominantno družbeno silo, v celokupen proces družbene reprodukcije in izgradnje novih, na socialističnih načelih temelječih odnosov med ljudmi. To načelo je:
V socialistični družbi pripada od skupnega rezultata dela vsakemu toliko, kolikor je kot posameznik ali kot skupnost vložil svojega ročnega oziroma umskega živega ali minulega dela v skupni rezultat.
Bili bi nestvarni, če bi trdili, da smo to načelo že uresničili. Toda še bolj nestvarni bi bili, če bi menili, da je to mogoče uresničiti brez samoupravljanja, brez aktivne vloge delavca samega. Socialistično samoupravljanje v Jugoslaviji je izraz zgodovinskih teženj delavskega razreda, ki ga je naša partija, Zveza komunistov bila sposobna dojeti in priklicati v življenje. Samoupravljanje je torej rezultat zavestne akcije in odločitve, istočasno pa je samoupravljanje šola razredne in u-pravljavske zavesti milijonov delovnih ljudi.
Slavnostni govor ob 115-letnici Steklarne in o njenem razvoju je imel direktor OZD Steklarne tov. dipl. inž. Maks Mrcina
Tovarišice in tovariši, Steklarna Hrastnik z današnjim dnem postaja v Jugoslaviji edini proizvajalec kelihov na visoko mehanizirani način. Nova proizvodna linija zmanjšuje udeležbo živega dela za 10-krat. Ta prihranek živega dela ne prihaja sam po sebi, temveč je posledica vlaganja minulega dela v to tehnologijo v e-nakern sorazmerju. Kolikor večji je vloženi delež minulega dela, toliko manjši je delež živega dela. Vendar ni samo to. V kombinaciji z večjo udeležbo minulega dela postaja živo, tekoče delo produktivnejše, plodnejše in manj težavno.
To spoznanje je bistveno za medsebojno urejanje razmerij delavcev, ki delajo na teh novih
strojih, ki so v nabavo teh modernih sredstev vložili svoje minulo delo v okviru razširjene reprodukcije.
Ta pridobitev pomeni novo spodbudo za masovnejšo proizvodnjo v povezavi s proizvodnjo, ki je delovno intenzivnejša. V takšni organizaciji, kot je Steklarna, je razmerje med eno in drugo proizvodnjo pomembno strukturno vprašanje, ki ga je potrebno obravnavati z vidika razpoložljivih delovnih moči in z vidika domačega in svetovnega tržišča. Delavčev cilj in zanimanje ni proizvodnja po sebi, ampak potrditev vrednosti njegovega dela na tržišču, kot družbeno koristnega dela. Ta interes v našem dosedanjem sistemu ni prišel do izraza. Bo pa prišel v novem sistemu plačane realizacije z vso ostrino in posledicami, če organi upravljanja in strokovni organi ne bodo poskrbeli, prek samoupravnega sporazumevanja, za maksimalno usklajevanje proizvodnje, za odpravljanje strukturnih problemov in za pravočasni, vnaprej dogovorjeni plasma na tržišču. To bo nedvomno dalo močne spodbude procesu nadaljnjega medsebojnega povezovanja gospodarstva, od proizvajalcev surovin do proizvajalcev končnih izdelkov, v asociacijo delovnih ljudi in njihovih temeljnih organizacij združenega dela, ki bodo sposobne postopoma prevzeti nase funkcije gospodarskega sistema, funkcije usklajevanja, usmerjanja, planiranja, skratka, ki bodo sposobne uveljaviti gospodarsko politiko na temeljih nove ustave in sklepov X. kongresa ZKJ.
Pojav nove, moderne tehnologije v tovrstni proizvodnji se bo
Zbrani množici je spregovoril član CK ZKS tovariš Marjan Orožen
moral pozitivno odraziti na enotnem jugoslovanskem tržišču. Pomenil bo možnost za nadaljnje u-veljavljanje kolektiva Steklarne (Nadaljevanje na 2. strani)
Otvoritev novega obrata za izdelavo kelihov je opravil Marjan Orožen,
član CK ZKS
JUBILEJ NAŠEGA PODJETJA-NOVA DELOVNA ZMAGA
se nikakor ne sme in ne more razlikovati od naše zunanje politike, ki uživa v svetu veliko zaupanje in ugled.
Ta pomembni dogodek, tovarišice in tovariši, pa bi bil gotovo še lepši, če se delovni kolektiv Steklarne skupaj z vsemi ostalimi proizvajalci stekla v Jugoslaviji ne bi nahajal v določenih gospodarskih težavah. Te se kažejo tako v pomanjkanju sredstev za hitrejši tempo vlaganj v racionalizacijo in modernizacijo, v določenem zaostajanju rasti osebnih dohodkov v primerjavi z življenjskimi stroški ter produktivnostjo dela, v stagnaciji oziroma zaostajanju vlaganj za izboljšanje delovnih in življenjskih pogojev znotraj tovarne in krajevnih skupnosti, kjer živijo, se izobražujejo ter kulturno udejstvujejo člani te velike, za hrastniško in sosedne občine izredno pomembne delovne skupnosti.
Takšen gospodarski položaj je prav gotovo tudi rezultat pomanjkanja dolgoročne orientacije, zapostavljanja vlaganj v strokovne kadre in izobrazbo, v izvore surovin in drugih subjektivnih slabosti in napak, pomanjkljivosti in nedoslednosti, s katerimi so se in se v tem kolektivu spopadajo vsi delovni ljudje, na čelu z Zvezo komunistov, sindikati ter organi samoupravljanja. Njihova prizadevanja na liniji zaključkov kongresov Zveze komunistov ter Zveze sindikatov zaslužijo ter dobivajo vso podporo organiziranih, zavestnih sil v občini in Zasav-
tovnem obsegu. Na to, če smo pošteni, vsi skupaj nismo bili pripravljeni. Nova razmerja v cenah, ki tudi v Steklarni povečujejo materialne stroške za 70 %, pomenijo, objektivno gledano, pritisk na nadaljnjo menjavo organizacije proizvodnje, notranjih medsebojnih odnosov, produktivnosti, boljše izkoriščenosti notranjih rezerv, vseh pogojev in mož-
no podjetja, njegov tehnološki in gospodarski razvoj.
Ob tej priliti so bila podeljena priznanja vsem podjetjem in firmam, ki so sodelovala pri razvoju in izgradnji Steklarne v zadnjih letih in predvsem pri investicijah novega obrata.
Na slavnostni seji skupščine podjetja so sodelovali tudi moški
(Nadaljevanje s 1. strani) na svetovnem tržišču tudi tam, kjer do sedaj še ni bil prisoten, pod pogojem, da bodo kadri, pred katerimi je naloga zagotoviti
Navzoče goste in člane kolektiva je pozdravil predsednik DS TOZD II. Albert Kapelar
prodajo te velikoserijske proizvodnje, dovolj dinamični, dovolj sposobni in dovolj iznajdljivi, ne da bi se pri tem ravnali po kapitalističnih in njim podobnih po-
Gostje z zanimanjem sledijo kulturnem programu, ki sta ga izvajala Steklarska godba in pevski zbor
Prepričan sem, da bo ta objekt v kolektivu Steklarne Hrastnik nadaljnja spodbuda v njegovih prizadevanjih za dosego prav takšnih in še večjih rezultatov, kot jih je dosegel v teh 30 letih svobode in v tem četrtsto-letnem obdobju samoupravljanja v novi socialistični Jugoslaviji, bratski skupnosti naših narodov in narodnosti.«
nosti prodaje na tržišču. To je objektivna zahteva po nadaljnjem prestruktuiranju, ki ima svojo gospodarsko in ne le kratkoročno špekulativno podlago.
Marjan Orožen, Kapelar Albert, Kastelic Marjetka in direktor OZD dipl. inž. Maks Mrcina v novem obratu
pevski zbor in pa godba na pihala Svobode II, kli so ob zaključku izvedli krajši kulturni program.
»PREJO«
Po ogledu novih obratnih prostorov, kjer je že tekla proizvodnja, so se vsi gostje udeležili svečane seje skupščine podjetja v veliki dvorani Delavskega doma na Rudniku.
Uvodni slavnostni govor je podal direktor podjetja dipl. inž. Maks Mrcina. Orisal je zgodovi-
Z velikim zanimanjem so si gostje ogledovali izdelane kelihe
slovnih navadah ter običajih. Tudi na svetovno tržišče se moramo prebijati z našo marljivostjo, produktivnostjo in načelnostjo. Naše obnašanje pri sklepanju mednarodnih komercialnih poslov
Slavnostno sejo je vodil predsednik skupščine podjetja Tosič Savo
skih revirjih. Ta njihova prizadevanja kažejo, da se delovni ljudje ne morejo pomiriti ne z zastojem, pa tudi ne z »divjanjem« investicij in osebnih dohodkov v drugih kolektivih ali panogah, ki jim določene objektivne okolnosti omogočajo večji dohodek, kot pa je dejanski rezultat njihovega dela. Zveza komunistov Slovenije in vsi družbeni ter politični faktorji v Sloveniji si prizadevajo, da se prek samoupravnega sporazumevanja o razmerjih pri delitvi dohodka približamo načelu delitve po rezultatih dela.
Zaostreni ekonomski položaj proizvajalcev stekla pa odraža tudi nova razmerja na tržišču surovin in energije v našem in sve-
Gostje in nastopajoči poslušajo zgodovino steklarne, o kateri je govoril dipl .ing, Maks Mrcina
Novo skladišče
Julija lanskega leta smo se odločili, da na prostoru pri tovarniškem samskem domu zgradimo novo skladišče za gotove izdelke in kartone. Tak prostor za skladišče smo že dalj časa potrebovali. Vsi vemo, da primernega skladišča za kartone trenutno nimamo, in da se je pokazala glede na povečanje kapacitet predvsem
so prav tako tipski elementi, ki i-majo aluminijasto oblogo na zunanjih straneh, vmes pa je termoizolacijska snov. Iz istih plošč je izdelana tudi celotna fasada, ki ima vgrajena okna. Poleg tega je v fasado vgrajeno tüdi potrebno število velikih vrat, dimenzije 4,5 X 4 m s posebnim osebnim vhodom.
Skladiščna hala — polovica prostora
v TOZD-II potreba tudi za skladiščenje gotovih izdelkov. Sprostitev prostora v sedanjem skladišču je prepotrebna, če hočemo preiti na primerno odpremo vagonov. Pri tem je mišljeno, da vagone z gotovimi Izdelki nakladamo na višini sedanje nakladalne rampe. Prostor v tem delu skladišča pa bi služil kot pripravni prostor, na katerem bi kompletirali vagone z eno ali več vrstami blaga po nakladalnih nalogih, katere izdaja komercialni oddelek. Ostale etaže pa bi služile predvsem izdelkom ročne in polavtomatske proizvodje ter skladiščenju kozarcev z nogo. S tem bi dosegli to, da bi bil vsak izdelek pregledno in dostopno skladiščen. Samo novo skladišče ima naslednje dimenzije, dolžina znaša 60 metrov, širina 38 m in možna višina nakladanja 5 m. Tlorisna površina prostora znaša 2217 m2. Skladišče je izdelano iz jeklene nosilne konstrukcije, katero sestavljajo tipski elementi TRIMO. Streha je izdelana iz aluminijastih sendvič plošč. Sendvič plošče
Kot sem že omenil, je skladišče predvideno za velikoserijske izdelke IS strojev, stroja H-28 in stiskalnic. Poleg tega pa tudi kartonov.
Skladišče ima prostora za 2960 palet pri povprečni teži palete 400 kilogramov, to znese 1184 ton izdelkov. Pri tem moramo strogo upoševati standardno paleto in standardne kartone. Vsako odstopanje od palete in kartonov nam otežkoča potem manipulacijo ter povzroča lom in nered v samem skladišču.
Kot drugo je tu predviden prostor za 1148 palet kartonov dimenzije 1200 X 800 X 1500, kar pri povprečni teži palete 250 kg znese 300 ton kartonov. Za hitro manipulacijo in točen pregled moramo preiti tudi pri skladiščenju kartonov na paletizacijo. Od dobaviteljev bomo zahtevali, da nam odpremljajo kartonsko embalažo na paletah.
V kompleks skladišča je vključeno tudi 6 garaž z mehanično delavnico in prostori za administracijo skladišča.
Skladiščna hala — jeklena konstrukcija
Severna stran skladišča ima nakladalno rampo, ki je pod nadstreškom in ima površino 108 m2. Dovoz in odvoz izdelkov bo možen po dveh variantah:
I.	Vse izdelke serijske proizvodnje, ki ne gredo tekoče v odpremo, bomo vozili s kamionom pa-letizirane v novo skladišče in to v dveh izmenah. Dvoizmenski bo tudi obratovalni čas skladišča. V kolikor bo odprema teh izdelkov zahtevala vago ruski način odpreme, bomo določeno zahtevano količino izdelkov v določenem času pripeljali nazaj na vagonsko rampo.
II. Večje količine izdelkov, ki ne zahtevajo vangoske odpreme, bomo lahko naložili v samem skladišču. Prav tako bomo večje količine kartonov, ki prihajajo za našo uporabo, preusmerili na dovoz s karriionom direktno od proizvajalca v skladišče. Dnevne potrebe bomo na osnovi predhodnega zahtevka vozili v tovarno z lastnim kamionom.
Po zagotovilu izvajalca del bo skladišče pokrito v prvi polovici aprila, fasada in vse ostalo pa naj bi bilo končano do sredine meseca maja.
Kalšek inž. Franc.
Delovna konferenca članov Zveze borcev NOV spodnjega Hrastnika
Delovne konference ZB NOV spodnjega Hrastnika se je poleg velikega števila članov ZB NOV udeležila tudi delegacija Krajevne organizacije ZB NOV iz Dolenjskih Toplic.
V	obširnem poročilu tajnika KO je bilo prikazano delo krajevne organizacije ZB v obdobju za leto 1974. Krajevna organizacija ZB ima vključenih v članstvo še 121 članov ZB NOV, od tega števila je v delovnem razmerju v steklarni 30 članov in v kemični tovarni 11 članov, vsi ostali so v glavnem že upokojenci.
Celotno delo odbora je bilo u-smerjeno predvsem na skrb in pomoč članom ZB NOV, da se bolnim članom omogoči preventivno zdravljenje in da se kar največje število članov vključi pri realizaciji programa obujanja tradicij iz narodnoosvobodilne vojne.
V	letu 1974 je bilo tako omogočeno 21-dnevno zdravljenje v zdraviliščih 3 članom in 12 članom 10-dnevno zdravljenje, poleg tega pa je kolektiv steklarne poslal na 10-dnevno preventivno zdravljenje 12 članov ZB in kolektiv kemične 4 člane.
Pri Združenju zveze borcev Hrastnika je sedaj ustanovljen poseben sklad za preventivno zdravljenje borcev NOV, ta je formiran iz sredstev, ki jih vplačajo člani delovnih kolektivov po 10 din na leto.
Iz sklada pri Združenju ZB NOV je v letu 1974 koristilo preventivno zdravljenje skupno 23 članov ZB v toplicah, desetdnevno zdravljenje pa 107 članov, do-čim je 21 članov sprejelo denarni prispevek za kopanje v Laškem in -Podčetrtku.
Skupno je bilo v letu 1974 zbrano 106.347,50 din. Izdatkov je bilo pa 91.324,80 din. Pozitivna razlika se bo porabila za kritje stroškov v toplicah, ker so se cene od meseca avgusta znatno dvignile. Konferenca je ugotovila, da se spomeniki in spominska obeležja v glavnem v redu vzdržujejo, pripomba je le glede malomarnega odnosa do spomenika na Ani in spomenika na Dolu. Komisija za spomeniško varstvo ima obširen program dela za leto 1975, med drugim, da se ponovno obnovi spominska plošča padlim ali ustreljenim talcem, ki je bila na igrišču za Savo, da se uredi okolica centralnega spomenika in odkritje spominske plošče padlemu partizanu Maksu Senici.
Krajevna organizacija ZB je sodelovala pri vseh proslavah ali manifestacijah, ki so potekale v Hrastniku in izven njega. Tako so člani sodelovali pri sprejemu ku-
ričkove pošte v Hrastniku, množično se udeležili proslave napada Orjune v Trbovljah, z 21-član-sko patruljo smo sodelovali . na proslavi odkritja prapora II. bataljona UDV brigade v Gorah, pri odkritju spomenika na Zgornji Slivni, na proslavi zbora aktivistov Zasavja in Laškega v Hrastniku, Zbora IV. operativne cone v Gornjem Gradu, zbora UDV brigade v Črnomlju, odkritja spomenika Narodnemu heroju Rajku Menihu v kasarni v Celju in organizirali komemoracijo pred centralnim spomenikom v Hrastniku. Odbor krajevne organizacije ZB je sodeloval pri volitvah v SIS in pripravah za volitve v krajevni skupnosti in krajevne konference SZDL v spodnjem Hrastniku. Posebna skrb je bila posvečena pomoči borcem, ki so onemogli in potrebni pomoči. V letu 1974 je bilo v okviru občine izplačano samo za teren II, Hrastnik — 1. priznavalnina v letnem znesku 2.650 din, 15 enkratnih priznavalnin v skupnem znesku 4.700 din in 4 pomoči ob smrtnem slučaju v znesku 1.600 din. Poleg tega je komisija za zadeve borcev NOV dala prispevek za zdravljenje borcev v višini 25.000 din. Skupno je bilo v občini Hrastnik dano za pomoč in zdravljenje v letu 1974 198.949 din.
Konferenca in vsi člani ZB NOV se zahvaljujejo kolektivu steklarne in kemične tovarne za vso dosedanjo pomoč za kritje stroškov preventivnega zdravljenja borcev in za pomoč za delovanje Krajevne organizacije ZB terena H.
Konferenca je na zaključku sprejela zelo obširen program dela, ki obsega: naloge v zvezi z vključevanjem borcev pri razreševanju problemov naše socialistične družbe, naloge na področju socialno zdravstvenih vprašanj, reševanje zadev borcev, praznovanje 30-letnice osvoboditve, obletnice Svobod, 30-letnice sindikatov in 25-letnice samoupravljanja. Predvsem pa naloga, ki nalaga borcem dolžnosti v zvezi s splošnim ljudskim odporom v okviru kolektivov in občine.
Rigo
Čitajte
STEKLARJA

IZ DELOVNIH RAZMERIJ
(Nadaljevanje iz februarske številke)
Vprašanje: Ali je pravnove-ljavno, da delavski svet temeljne organizacije naknadno sistemizira posamezno delovno mesto?
Odgovor: Naknadna sistemizacija posameznih delovnih mest je protipravna in je treba vedno vsako delavno mesto najprej sistemizirati in šele potem objaviti oziroma razpisati.
Vprašanje: Ali mora temeljna organizacija vročiti samoupravni sporazum o medsebojnih razmerjih in druge samoupravne akte delavcem iz drugih republik v srbohrvatskem jeziku.
Odgovor: Temeljna organizacija združenega dela delavcem iž drugih republik ni dolžna vročiti samoupravnih sporazumov in drugih aktov v srbohrvatskem jeziku. Primerno pa bi bilo, da se tem delavcem njihove pravice in obveznosti na njihovem jeziku ustmeno predočijo.
Vprašanje: Ali je po zakonu obveznost delovne organizacije, da podvrže javnemu razpisu (reelekciji) poleg vodilnih delovnih mest tudi tako imenovana vodstvena delovna mesta, kot naprimer mojstrov, preddelavcev itd.
Odgovor: Po 1. odstavku 12. člena zakona o medsebojnih razmerjih se morajo le vodilna delovna mesta zasedati po javnem razpisu. To so tista delovna mesta, ki jih organizacije združenega dela določijo glede na organizacijo dela in glede na velikost organizacije kot takšne. Vodstvena delovna mesta, kot so mojstri, preddelavci, ni šteti za vodilna delovna mesta, če niso posebej določena kot vodilna in jih glede na to organizacija združenega dela ni dolžna zasedati po javnem razpisu in takšna delovna mesta tudi niso podvržena reelekciji.
Vprašanje: V dnevnih časopisih pogosto zasledimo razne razpise in objave delovnih mest, ki so docela nezakoniti. Kdo je odgovoren za objavljanje takih in podobnih tekstov in kdo naj to nadzira in sankcionira?
Odgovor: Individualni poslovodni organ je odgovoren za za-
konitost dela in za izpolnjevanje z zakonom predpisanih obveznosti organizaciji združenega dela.
Vprašanje: V sestavi delovne organizacije imamo 4 temeljne organizacije in organizacijo skupnih služb. Ali je primerno, da odloča o pridobitvi in prenehanju lastnosti delavca v združenem delu en organ, ki je oblikovan po delegatskem načelu in šteje sedem članov?
Odgovor: Po 4. členu zveznega zakona delavci v temeljni organizaciji združenega dela urejajo medsebojne pravice in obveznosti in glede na to tudi v temeljni organizaciji uresničujejo te pravice
in obveznosti. Po 7. členu zveznega zakona s samoupravnim sporazumom o združevanju v delovno organizacijo lahko delavci temeljnih organizacij v njeni sestavi enotno uredijo pravice in obveznosti o tistih vprašanjih, ki so skupnega pomena iz medsebojnih razmerij. Sodimo, da pridobitev in prenehanje lastnosti delavca v združenem delu ni zadeva, ki bi se urejala za celotno delavno organizacijo enotno in -ni primeren za odločanje o pridobitvi in prenehanju lastnosti delavca v združenem delu le en organ za vse temeljne organizacije in organizacije skupnih služb, temveč mora imeti vsaka temeljna organizacija in organizacija skupnih služb svoj organ.
Vprašanje: Na objavo prostih . delovnih mest so se prijavili delavci iz druge temeljne organizacije v sestavi iste delovne organizacije. Ali je dopusten dogovor med temeljnimi organizacijami, da se takih delavcev ne sprejme, ker bi druga temeljna organizacija bila zaradi tega oškodovana?
Odgovor: Takšen dogovor med temeljnimi organizacijami združenega dela ni dopusten, ker preprečuje delavcu po 160. členu zvezne ustave zagotovljeno svobodo dela, to je svobodno izbiro poklica in zaposlitve.
Vprašanje: Ali mora imeti delovna organizacija vodilna delovna mesta?
Odgovor: Vsaka organizacija združenega dela, med njimi tudi delovna organizacija, mora imeti
individualni poslovodni organ oziroma predsednika kolegijskega poslovnega organa. Ni pa dolžna imeti tudi drugih vodilnih delovnih mest.
Druga vodilna delovna mesta določi glede na organizacijo in glede na obseg delovne organizacije.
Vprašanje: Kdaj je neko delovno mesto prosto delovno mesto, če je na njem zaposlenih več delavcev, delovno mesto pa je eno?
Odgovor: Delovno mesto je deloma prosto takrat, če ga ne zasedajo vsi delavci, Id bi ga morali zasedati in je treba glede na to tudi takšne primere prostega delovnega mesta za enega ali več delavcev objaviti oziroma razpisati.
Vprašanje: V delovni organizaciji s temeljnimi .organizacijami je za vse enotna kadrovska služba. Ali je možno, da je na ravni delovne organizacije en organ za kadrovsko politiko, ki sprejema prijave na prosta delovna mesta, preverja delovne sposobnosti ipd.?
Odgovor: V delovni organizaciji z več temeljnimi organizacijami lahko kadrovska služba skupnih služb opravlja dela v zvezi s kadrovskimi zadevami za več temeljnih organizacij združenega dela in pošilja zbrano dokumentacijo posameznim ustreznim organom po temeljnih organizacijah, da odločajo o pridobitvi in prenehanju lastnosti delavca v združenem delu.
Vprašanje: Izbrani kandidat za delovno mesto je po pregledu samoupravnih sporazumov izjavil, da soglaša s pravicami, hoče pa nastopiti delo, ne da bi podpisal izjavo. Ali se lahko takšen kandidat sprejme na delovno mesto?
Odgovor: Izbrani kandidat, če želi pridobiti lastnost delavca v združenem delu, mora podpisati izjavo, da soglaša s 'pravicami in dolžnostmi, ki jih določa samoupravni sporazum o medsebojnih razmerjih delavcev v združenem delu (3. odst. 13. člena zveznega zakona). Ce prijavljeni kandidat tega ne stori, ne more pridobiti
lastnosti delavca v združenem delu in ne more biti sprejet na delovno mesto.
Vprašanje: Organizacija združenega dela ima več temeljnih organizacij in samoupravno skupnost skupnih služb. Vsaka delovna organizacija in skupne službe imajo svoj samoupravni sporazum o medsebojnih razmerjih delavcev v združenem delu. H kateremu sporazumu naj da direktor organizacije združenega dela pismeno izjavo, da soglaša s pravicami in dolžnostmi, določenimi v sporazumu oziroma po katerem sporazumu direktor uveljavlja svoje pravice iz medsebojnih razmerij?
Odgovor: Po 4. odstavku 13. člena morajo biti izbranemu kandidatu in s tem tudi direktorju organizacije združenega dela hkrati vročeni samoupravni sporazum o medsebojnih razmerjih delavcev v združenem delu'ter drugi samoupravni sporazumi, ki urejajo pravice in obveznosti delavcev v temeljni organizaciji. Direktor organizacije združenega dela bo najpogosteje vključen v samoupravno Skupnost skupnih služb. Glede na .to, in ker se pravice in obveznosti direktorja urejajo tudi s samoupravnim sporazumom o združevanju, bodo direktorju vročeni samoupravni sporazumi skup-'nih služb in samoupravni sporazum o združevanju organizacije združenega dela kot celote.
Vprašanje: Vsako nezasedeno delovno mesto še ni prosto, ker v tem primeru lahko delovna organizacija čaka na štipendista, delavca, ki pride iz JLA itd. Takšna nezasedena delovna mesta ni treba objavljati. To velja tudi zato, da delavca, ki si je z izrednim študijem pridobil višjo izobrazbo in smo ga brez objave prostega delovnega mesta razporedili na delovno mesto, za katero se je izobraževal.
Odgovor: Delavca, ki je že bil v medsebojnem razmerju delavcev v združenem delu in ki sd je v tem času z izrednim študijem pridobil višjo izobrazbo za nezasedeno delovno mesto, je moč razporediti na to delovno mesto brez objave. Le, če bi šlo za vodilno delovno mesto, je treba takšno delovno mesto ustrezno razpisati.
Veliko število članov kolektiva in gostov si ogleduje z velikim zanimanjem popolnoma avtomatiziran obrat za izdelavo kelihov
Moški pevski zbor DPD SVOBODA II med izvajanjem svojega sporeda
V letu 1975 dosledno izvajanje začrtanih smernic
Resolucija o družbenoekonomskem razvoju in neposrednih nalogah v letu 1975 predstavlja o-ceno dosedanjega razvoja, ki izhaja iz analize uresničevanja ciljev in nalog, ki so postavljene v srednjeročnem planu družbenoekonomskega razvoja občine Hrastnik. Letna resolucija pomeni podrobnejšo opredelitev nalog v o-kviru srednjeročnega plana, pred-
Priznanje inž. Sorgu za dolgoletno sodelovanje pri izgradnji vseh talilnih objektov, posebno pa za izgradnjo linije za proizvodnjo kozarcev z nogo
vsem pa konkretizacijo tistih nalog, ki jih je potrebno v letu 1975 uresničiti. Ker se procesi razvoja nadaljujejo, medsebojno pogojujejo in povezujejo, pomeni usmeritev razvoja v letu 1975 praktično nadaljevanje sprejete politike v letu 1974 s tem, da je opozoriti na manjša odstopanja od začrtane politike srednjeročnega razvoja, kakor tudi od ciljev stabilizacije. Resolucija.ne nakazuje razvoja na vseh področjih, ampak opredeljuje le osnovne usmeritve in naloge za nosilce planiranja in gospodarjenje v letu 1975.
I. OCENA GLOBALNIH REZULTATOV
DRUŽBENOGOSPODARSKEGA RAZVOJA V LETU 1974
Srednjeročni družbeni plan razvoja občine Hrastnik v času 1971 —1975 se izvaja v okviru danih možnosti in značilnosti tako domačih kot tujih vplivov. V obdobju izvajanja srednjeročnega družbenega plana občine Hrastnik je zaznamovana določena družbena aktivnost, ki je dobila svoj odraz v listinah ZKJ in ZKS in v sprejetju ter izvajanju ustave. V okviru krepitve samoupravnih pravic delavcev v združenem delu so se oblikovale TOZD in OZD, v procesu ustanavljanja so samoupravne interesne skupnosti tako za področje gospodarstva kot družbenih dejavnosti, kar vse omogoča, da bo postalo združeno delo nosilec ustvarjanja, usmerjanja in delitve dohodka v okviru TOZD in širših oblik povezovanja dela in sredstev. Dani so tudi pogoji, da bodo delavci v združenem delu
prek delegatskih razmerij oblikovali v večji meri tudi ekonomski sistem in razvojno politiko na vseh ravneh.
Kljub nekaterim neugodnim razvojnim usmeritvam bodo v pretežni meri začrtana predvidevanja družbenega plana uresničena. To velja globalno ocenjeno za vse panoge gospodarstva v naši občini.
V	letu 1974 je kljub spremljajočim težavam, posebno še na področju industrije, prišlo do nekaterih premikov v gospodarskih gibanjih. Čeprav so bile z resolucijo predvidene stopnje porasta družbenega proizvoda po stopnji 7— 8 %, zaposlenost med 2—2,5 %, produktivnost dela med 4 in 5 % in osebna potrošnja med 5 in 5,5 odstotka, kar je znatno več kot v letu 1973, so se te stopnje nekoliko povišale, zlasti pa zaposlenost, ki je porasla za nad 4 %, dočim je osebna potrošnja zaostala za, predvidenim porastom, kar je približno v skladu z ostalimi porasti, kot so produktivnost, rentabilnost, ekonomičnost itd.
Na hitro rast zaposlovanja je v občini vplivala konjunktura v gradbeništvu, nekaj pa tudi v industriji, kjer je visok delež delovnih mest, za katere ni potrebna poklicna usposobljenost. Produktivnost dela se je v globalu povišala na predvideno stopnjo resolucije, individualno pa je pri nekaterih delovnih organizacijah pod predvidevanji.
V	minulem 1974. letu je bil o-snovni problem, kako zagotoviti dinamično gospodarsko rast, ki bi temeljila na večji učinkovitosti celotnega gospodarjenja in na kvalitetnih dejavnikih razvoja v občini. Investicijska vlaganja v gospodarstvu še niso dala svojih efektov, ker se ponekod zaključujejo v letu 1975. Hitrejši razvoj je v določeni meri omejevalo tudi pomanjkanje razvojnih programov v posamezni delovni organizaciji, kajti obstoječi razvojni programi imajo značaj investicijskih programov, kar pa ne zadostuje za srednjeročni ali dolgoročni program razvoja delovne organizacije.
Realni osebni dohodki na zaposlene so na območju občine nekoliko stagnirali oziroma so naraščali počasneje od povprečnega porasta v republiki, kar je bilo približno v skladu z. ekonomsko resolucijo za leto 1974, če to stvar analiziramo globalno. Pri nekaterih individualnih delovnih organizacijah pa so bila stališča resolucije prekoračena, saj je v nekaterih delovnih organizacijah o-sebni dohodek hitreje naraščal, kot pa družbeni proizvod.
S sistemom družbenega dogovarjanja in samoupravnega sporazumevanja o splošni in skupni porabi je bil kljub začetnim težavam in pomanjkljivostim dosežen pomemben vsebinski napredek v realiziranju ustavnih načel o svobodni menjavi dela med delavci v temeljnih organizacijah združenega dela in drugimi občani in delavci na področju družbenih dejavnosti.
Ob pozitivnih rezultatih, doseženih v letu 1974, posebno glede dinamike gospodarske rasti, investicij in produktivnosti dela, sto-
pamo v letu 1975 pod vplivom nekaterih negativnih pojavov in tendenc.
V letu 1975 bo treba razreševati in preusmerjati skladno z republiško resolucijo in dokumenti ZKJ in ZKS tudi nekatere negativne gospodarske pojave in tokove, ki so v pretežni meri odraz notranjih gospodarskih razmer. To se nanaša predvsem na povečanje naporov, da se poveča izvoz in čimbolj racionira uvoz, kar bo i-melo lahko svoje posledice na stopnjo gospodarske rasti. Za zagotovljeno gospodarsko rast pa bodo morali vsi nosilci v letu 1975 sprejemati take odločitve glede tekočih in tudi dolgoročnih usmeritev in ukrepov, ki bodo prispevali k vzpostavljanju večjega ravnotežja v družbeni reprodukciji in zagotavljanju skladnejšega razvoja, pri čemer mora organizirano združeno delo postopno prevzeti vse tiste naloge in odgovornosti, ki jih predvideva ustava.
DRUŽBENOEKONOMSKI RAZVOJ OBČINE V LETU 1975
Ob upoštevanju temeljnih razvojnih usmeritev v SER Jugoslaviji in v SR Sloveniji za obdobje 1971—1975, problemov in tendenc v tekočem družbenoekonomskem razvoju ter uresničevanju nove ustave, sklepov X. kongresa ZKJ in VII. kongresa ZKS ter sklepov
4.	seje predsedstva CK ZKJ in 10. seje predsedstva CK ZKS in na o-snovi dolgoročnih ciljev skupne politike ekonomskega in socialnega razvoja v letu 1975 je težišče politike družbenoekonomskega razvoja v letu 1975 usmerjeno na:
—	nadaljnje uveljavljanje samoupravljanja na vseh področjih združenega dela;
—	dinamično gospodarsko aktivnost, ki temelji na kvalitetnih osnovah o poudarku na izvajanju prednostnih nalog na področju gospodarstva in družbenih dejavnosti ter v postopno odpravljanje osnovnih vzrokov nestabilnih gospodarskih gibanj, kar naj prepreči nadaljnje naraščanje stopnje inflacije in prispeva k zmanjšanju nesorazmerja med uvozom in izvozom;
— povečanje reprodukcijske sposobnosti gospodarstva in obvladovanje vseh oblik porabe v okviru razpoložljivih sredstev.
Poglavitni problemi, ki jih bo morala v letu 1975 opraviti ekonomska politika, so praktično dolgoročnega značaja in izhajajo iz strukture našega gospodarstva, ki je preveč vezano na uvoz in mar-sikod neustrezne delitve narodnega dohodka, v kateri se poslabšuje delež sredstev za razširitev materialne osnove združenega dela. Ti dejavniki, ki se jim pridružuje še vrsta faktorjev kratkoročnega značaja, povzročajo nestabilnost v naših gospodarskih tokovih, poglabljajo nesorazmerja v blagovno denarnih odnosih in kljub doseženim pozitivnim tendencam v razvoju na nekaterih področjih zmanjšujejo realne rezultate naporov za doseganje hitrejšega gospodarskega razvoja v stabilnejših razmerah.
Zato bodo ukrepi ekonomske politike kot tudi napori združenega dela samega, v letu 1975 u-smerjeni v doseganje dinamične gospodarske rasti in v postopno odpravljanje osnovnih vzrokov nestabilnih gospodarskih gibanj.
Gospodarska rast bo pogojena predvsem z naraščanjem izvoza in z dinamično investicijsko aktivnostjo, medtem ko bodo druge oblike skupne in splošne porabe naraščale počasneje od družbenega proizvoda. Izvajanje take politike bo omogočalo krepitev reprodukcijske sposobnosti gospodarstva.
Leto 1975 bo moralo biti leto vsestranskega varčevanja in racionalnega obnašanja na vseh področjih in na vseh ravneh, zla-
sti pa v smeri zmanjševanja stroškov poslovanja. Vsi nosilci družbene in gospodarske aktivnosti morajo sprejeti svoje programe varčevanja in ukrepe za njihovo izvajanje. Na vseh ravneh je treba ponovno proučiti investicijske načrte in programe ter jih prilagoditi razpoložljivim sredstvom. Organizacije združenega dela morajo zagotoviti racionalnejšo porabo surovin in reprodukcijskega materiala ter večje izkoriščanje zmogljivosti, izboljšanje organiza-
V letu 1975 dosledno izvajanje začrtanih smernic
(Nadaljevanje s 5. strani) cije dela in povečanje produktivnosti dela ob učinkovitejši izrabi delovnega časa in večji disciplini.
V	svoji aktivnosti morajo organizacije združenega dela upoštevati načelo: več in kvalitetneje proizvajati in več izvažati, katere imajo pogoje, da lahko izvažajo.
Zastavljene naloge in usmeritve morajo upoštevati delavci v združenem delu ter vsi drugi nosilci razvoja in družbeni dejavniki, ki bodo sprejemali in izvajali konkretne akcijske programe in plane na svojem delovnem področju. Za uspešno uresničevanje zastavljenih ciljev bo potrebna tudi polna podpora in aktivno sodelovanje vseh družbenopolitičnih organizacij.
Proces prenašanja pravic in nalog od države na združeno delo bo sicer dolgotrajno, vendar moramo težiti za tem, da bodo vsi ukrepi ekonomske politike v smeri, kot jih nakazuje nova ustava.
Na gospodarskih področjih posebnega družbenega pomena in na področjih družbenih dejavnosti je treba v letu 1975 še nadalje pospešeno uveljaviti in razvijati samoupravne interesne skupnosti, v katerih se naj popolnoma uveljavi neposredno usklajevanje neposrednih interesov med nosilci in porabniki storitev ter načrtovanje razvoja in združevanje dela in sredstev za ta namen.
Poglobiti je treba samoupravno usklajevanje prizadevanj temeljnih organizacij združenega dela in krajevnih skupnosti pri zagotavljanju delovnih in življenjskih pogojev delavcev skladno z njihovimi celovitimi kratkoročnimi in dolgoročnimi interesi. Posebno na podlagi združevanja sredstev iz svojega osebnega dohodka morajo delavci in občani v krajevni skupnosti v občini prevzeti v svoje roke politiko razvoja delovnega in življenjskega prostora.
Sistemske rešitve in na tej podlagi skupna razvojna politika v merilu SFR Jugoslavije kot tudi v SR Sloveniji morajo izhajati iz interesov delavcev v temeljnih organizacijah združenega -dela in iz ustavnih določil. Zato moramo spodbuditi hitrejše in učinkovitejše sporazumevanje združenega dela o razvojnih usmeritvah zlasti na področjih, ki jih družbeni dogovor o pripravljanju družbenega plana SFRJ za leto 1976 do 1980 ter globalni okviri in možnosti razvoja SR Slovenije za obdobje 1976—1980 ugotavljajo kot prioritetne.
Samoupravno sporazumevanje združenega dela v skupni razvojni politiki mora biti podlaga za družbene dogovore o nalogah vseh družbenopolitičnih skupnosti.
V	letu 1975 bomo sprejeli plane samoupravnih skupnosti za obdobje 1976—1980 ter oblikovali oz. aktualizirali srednjeročne razvojne programe temeljnih organizacij združenega dela in širših oblik združenega dela. To je nedvomno ena od osrednjih družbenih in gospodarskih nalog v letu 1975, saj moramo prav s samoupravnim in družbenim planiranjem oblikovati čvrste in dolgoročne temelje našega hitrejšega in stabilnejšega družbenoekonomskega razv;;'?.. -Zr.to moramo u-krepati tako, da bodo postali de-
lavci in občani nosilci razvojne politike. Samoupravno sporazumevanje in družbeno dogovarjanje mora postati instrument oblikovanja in usklajevanja razvojnih usmeritev v združenem delu in v vsej družbi, pri čemer bodo, odigrale pomembno vlogo samoupravne interesne skupnosti kot nosilci planiranja na področjih širših družbenih interesov. Storiti moramo vse, (ja bo široka družbena mobilizacija ob oblikovanju planov zagotovila uresničitev u-stavnega koncepta o sočasnem integralnem in kontinuiranem planiranju kot eni temeljnih funkcij združenega dela in kot pogoja za skladni ekonomski, socialni in prostorski razvoj celotne družbe.
NALOGE NA PODROČJU
GOSPODARSTVA
IN DRUŽBENIH DEJAVNOSTI
Ocene gospodarske rasti v letu 1975 slonijo na možnostih za povečanje proizvodnje v obstoječih in novih proizvodnih zmogljivostih in na pričakovanem povpraševanju na domačem trgu ter na možnostih za povečanje izvoza ter boljšem izkoriščanju razpoložljivih zmogljivosti. Izhajajoč iz tega, da se bo družbeni proizvod celotnega gospodarstva občine predvidoma povečal za 21 % nominalno, mora gospodarska rast temeljiti predvsem na večji produktivnosti dela ter boljšem izkoriščanju razpoložljivih zmogljivosti. Dati je treba predvsem večji pomen lastni ustvarjalnosti uvajanja stimulativnega nagrajevanja ter stalnega izpopolnjevanja znanja, kadrovski strukturi zaposlenih, ter obenem izboljšati izkoriščanje delovnega časa zaposlenih ter povečati delovno disciplino.
Uveljavljanje novih družbenoekonomskih odnosov na osnovi samoupravljanja in družbenega načrtovanja ter usmeritev na prednostne naloge pomeni tudi za družbene dejavnosti bolj neposredno povezanost in soodvisnost z razvojem gospodarstva. Samoupravne interesne skupnosti morajo upoštevati to usmeritev na prioritete v svojih programih in finančnih načrtih ter pomagati delavcem in delovnim organizacijam, da se bodo ustrezno povezovali, skrbeli za čim večjo racionalizacijo in hitrejše odpravljanje, nesorazmerij tako med družbenimi dejavnostmi in. gospodarstvom kot tudi znotraj družbenih dejavnosti.
Za realizacijo srednjeročnega programa stanovanjske izgradnje je potrebno pospešeno nadaljevati z gradnjo stanovanj, pretežno v družbeno usmerjeni gradnji. Zgrajenih bo okoli 80 stanovanj.
Za komunalno gospodarstvo je treba zagotoviti skladen razvoj potrebnih spremljajočih komunalnih objektov in naprav.
V okviru družbenih dejavnosti bo v letu 1975 dana prioriteta predvsem vzgoji in izobraževanju ter. otroškemu varstvu.
Prek delavske univerze je potrebno nadaljevati z dopolnilnim izobraževanjem. Na področju kulture je treba pospeševati domačo kulturnoumetniško ustvarjalnost, ki ohranja in krepi tradicijo in pridobitve osvobodilnega boja in socialistično preobrazbo naše skupnosti.
Na področju zdravstvenega varstva ima prednost urejanje osnovnega zdravstvenega varstva s ciljem, da bi zagotovili čim bolj e-nake možnosti občanom pri uveljavljanju zdravstvenega varstva, ki prispevajo k izboljšanju produktivnosti dela, zmanjšanju izostajanja z dela in zmanjšanju delovne invalidnosti.
Na področju ljudske obrambe bomo v letu 1975 razvijali in dograjevali koncept priprav na splošni ljudski odpor. Pri tem bodo med glavnimi nalogami organiziranje ljudske obrambe v krajevnih skupnostih in organizacijah združenega dela ter usposabljanje odborov za ljudsko o-brambo. Čimprej bo moralo gospodarstvo tako na domačem, predvsem na tujih tržiščih vlagati posebne napore za uspešno realizacijo, kajti le z večjo produktivnostjo in z boljšim izkoriščanjem proizvodnih kapacitet in z boljšo organizacijo bomo zmanjševali delež materialnih in drugih proizvodnih stroškov, kar bo neposredno vplivalo na porast sredstev za reprodukcijo. Racionalnost poslovanja se mora odražati tudi v iskanju optimalnih vlaganj v zaloge in ostala obratna sredstva. Izdelati je treba analizo vzrokov in razlogov, ki so do-
Celotni dohodek	610.000	906.500
Porab. sredstva	349.000	561.900
Dohodek	261.000	320.600
Družbeni proizvod	266.300	362.700
Bruto OD	168.000	210.000
Zaposleni	4.455	4.540
Izvoz v 000 $	4.900	7.500
Spremembe . v gospodarski strukturi, ki jih je treba začeti izvajati v letu 1975 za postopno odpravljanje osnovnih strukturalnih neravnovesij, da omogočimo v prihodnosti boljšo oskrbo vseh vrst materialov zahtevajo še nadalje zadržano rast realnih o-sebnih dohodkov za rastjo produktivnosti dela ter počasnejšo rast osebne, skupne in splošne porabe za rastjo družbenega proizvoda. Sredstva za osebne dohodke in sredstva za skupno in splošno porabo bodo rastla za 3 odstotke točke pod minimalno rastjo družbenega proizvoda, kar pomeni, da bo skupna rast vseh. treh oblik porabe za 10 % nižja od nominalne rasti družbenega proizvoda.
Organizacije združenega dela naj pri razporejanju prirasta dohodka hitreje povečujejo sredstva za razširjeno reprodukcijo kot sredstva za osebne dohodke, saj se bodo v skladu z načelom ob predvideni rasti produktivnosti dela za okoli 2 % realni osebni dohodki na zaposlenega v povprečju povečali za blizu 1 %. Morebitno višjo rast produktivnosti dela od predvidene pa bo sprem-
slej vodili do visokih deležev vlaganj v zaloge in izdelati akcijski program za njihovo znižanje.
Razmere v strukturi delitve bruto dohodka so postavljene na naslednjih načelih:
—	povečati je treba reprodukcijsko sposobnost gospodarstva,
—	realni osebni dohodki se morajo povečati, vendar izpod rasti produktivnosti dela,
—	sredstva za družbeni standard v okviru bruto osebnih dohodkov morajo v skladu s političnimi odločitvami rasti hitreje.
V okviru delitve dohodka bo možno povečati reprodukcijsko sposobnost gospodarstva s tem, da bodo pogodbene . obveznosti in sredstva za pokrivanje osebnih potreb zaposlenih rastli počasneje od rasti bruto dohodka.
Ob predpostavki realnega porasta družbenega proizvoda v družbenem sektorju za okoli 3,9 % ter ob oceni rasti cen za okoli 23 % se predvideva, da bo porasel bruto dohodek družbenega sektorja gospodarstva nominalno za okoli 21 °/o, nominalni osebni dohodki pa za okoli 15 %. Taka gibanja v delitvi dohodka komaj omogočajo, da bi naraščala sredstva gospodarstva za reprodukcijo kot sta amortizacija in poslovni sklad za okoli 18 %.
1,105.000	114,6	122,0
715.000 '	161,0	127,2
390.000	122,8	Ì21,4
439.000	136,3	120,9
240.000	125,0	114,3
4.600	101,9	101,3
■ 9.000	153,0	120,0
ljala tudi ustrezna višja rast realnih osebnih dohodkov. V kolikor bo splošna raven cen in življenjskih stroškov višja za okoli 23 % ter zaposlenost za okoli 1,3 %, bo sklad bruto osebnih dohodkov nominalno rastel za okoli 15 %, torej izpod rasti družbenega proizvoda.
Organizacije združenega dela, ki zaradi objektivnih pogojev gospodarjenja povečujejo dohodek počasneje, morajo ohraniti stopnjo akumulacije na spodnji meji, ki je dogovorjena s samoupravnimi sporazumi.
Sredstva za skupno porabo iz družbenega sektorja bodo v letu 1975 nominalno naraščala za 3 % počasneje od nominalne rasti družbenega proizvoda družbenega sektorja gospodarstva.
V letu 1975 bo rast splošne porabe za 6 % počasnejša kot nominalna rast družbenega proizvoda «l družbenega sektorja gospodarstva, kar pomeni nadaljevanje že v letu 1974 sprejete in izvajane politike. Za pokrivanje te porabe se bodo zbirala sredstva iz davkov, taks, od premoženja, dočim (Nadaljevanje na 15. strani)
PREDVIDEVANJA DRUŽBENOEKONOMSKEGA RAZVOJA V LETU 1975
Elementi
1973
Leto
1974
Indeks
1975
74/73
75/74
Svetovni dan invalidov v Hrastniku
nem govoru orisal pomen mednarodnega dne invalidov. Proslavi je prisostvoval tudi sekretar Republiškega odbora društva Invalid tov. Štajner. Nekaj misli ob svetovnem dnevu invalidov, ki jih je podal predsednik društva Invalid Hrastnik:
»Če se s tega mesta obrnem ponovno na prisotne z geslom »Ne izolacija — temveč vključevanje«, imam v mislih zaposlovanje telesno ali duševno prizadete osebe, ki prvič išče svoje delo, ali ko je tako hudo prizadet, da ne more delati v rednih delovnih pogojili, bi se za take moralo -najti ustrezno delovno’ mesto in se morali zavedati, da tudi delavec — invalid prav tako prispeva k ustvarjanju dohodka po njegovih sposobnostih na ustreznem delovnem mestu.
Mednarodni dan invalidov ni le praznik invalidov, temveč je praznik vseh. delovnih ljudi, ki nam ne daje samo pravice, marveč tudi dolžnost. Dolžnost vseh zdravih pa je, da sprejmejo geslo »Vključevanje —ne izločevanje« kot svojo nalogo in dolžnost proti vsem invalidom.
Včasih nam pridejo na uho stavki, ki ne posredujejo zgolj neko misel, pač pa silijo k razmisleku. in dejanju.. Rečemo jim, da so to gesla, ki naj bi vodila naše ravnanje, da so to besede, ki preverjajo naša sedanja dejanja, pa tudi besede, ki naj bi jih spremenili v nova dejanja.
Nekaj takšnega je tudi v letošnji paroli za mednarodni dan invalida: NE IZOLACIJA — TEMVEČ INTEGRACIJA! Misel, izrečena v tej paroli — poslovenimo jo lahko tudi takole.: »vključevati — ne izključevati« — se dotika izredno pomembnega vprašanja med družbo in invalidom, vprašanja, ki je temelj sodobne socialne politike do invalidov. Gre za to, da mora družba osveščeno in skrbno ravnati vprid tistega svojega dela, ki je pri svojih življenjskih sposobnostih oškodovan in potrebuje pomoč, vendar ga mora sprejeti kot enakopravnega in v njej vključenega, ne pa izločevati v posebne, ločene življenjske prostore.«
Tov. predsednik je nadaljeval: »Le ob vse večjih zahtevah našega gospodarstva in družbenega življenja moramo in smo dolžni invalidi prispevati svoje. Vključevati invalide v vse vidike življenja skupnosti z namenom, da se jim omogoči normalen življenjski razvoj in potek, to je življenje, ki se ne ločuje od načina življenja neinvalidnih ljudi.
Danes še ni družbene skupnosti, ki bi se lahko pohvalila, da geslo .vključevati invalide v družbo1 zanjo ni več nujno. Tudi pred nami je še precejšen kos poti do tistega dne, ko bomo lahko dejali, da smo premagali vse ovire, ki so ostale na poti vključevanja invalida v družbo, in zatrli vse sile, ki so invalide potiskale v izolacijo. Prizadevati se za vključevanje invalidov pomeni tudi upoštevati in spoštovati želje, težnje in nagnjenja invalidov. Iz naše zavesti pa tudi iz zakonodaje je treba izbrisati ostale dobrodelnosti in priznavati, da je vse, kar invalidi potrebujejo za življenje, njihova pravica, in da morajo imeti te pravice vsi invalidi. Le na ta način
lahko pridemo do tistih ravnanj, ki invalida dejansko vključujejo v življenje družbe. Le na ta način lahko, postane geslo ,vključevati — ne izločati1 resničnost našega časa.«
Na slavnostni proslavi je društvo Invalid Hrastnik podelilo ne-
STRELJANJE	
	Krogov
1. strelska ekipa Steklar	673
2. SDI Hrastnik	634
3. strelska ekipa Rudnik	
Hrastnik	630
Telesno prizadeti otroci invalidi in starši so z navdušenjem spremljali kulturni program svojih vrstnikov
kaj priznanj sindikalnim organizacijam, najbolj prizadetim invalidom pa so bile podeljene denarne podpore.
Predstavniki športnega društva »Invalid« Hrastnik so razglasili rezultate športnih srečanj invalidov v kegljanju, streljanju in šahu.
Rezultati športnih srečanj ob dnevu Invalidov:
SAH
Točk
1.	sindikat TKI Hrastnik 5,5
2.	sindikat steklarne	4
3.	ŠDI Hrastnik	2,5
Za prva osvojena mesta so bili podeljeni prehodni pokali. Najboljši posamezniki so prejeli spominsko darilo, in to: v kegljanju Kovač TKI (114 podrtih kegljev),
»Ne izolacija — temveč vključevanje« je geslo letošnjega svetovnega dne .invalidov. S to gesto sta tudi društvo »Invalid« in
Predsednik društva telesnih invalidov Hrastnik tov. Anton Mlakar je imel slavnostni govor ob mednarodnem dnevu invalidov
športno društvo »Invalid Hrastnik« pripravila celotedenski program z namenom, da pri tem vključi vse invalide v aktivno sodelovanje na športnem in kulturnem področju.
Zaključek invalidskega tedna pa je bil dne 23. marca 1975 's centralno proslavo, ki je bila v delavskem domu v Hrastniku. Celotni kulturni program so izvajali učenci osemletke šole heroja Rajka iz Hrastnika in učenci posebne šole iz Hrastnika, ki so tudi v avli delavskega doma pripravili razstavo svojih izdelkov.
Poleg pevskega zbora, recitatorjev in mladih glasbenikov je sodeloval na proslavi tudi ansambel »Odmev« iz Hrastnika. Za res kvalitetno pripravljen program so bili nastopajoči nagrajeni z večkratnim aplavzom.
Uvodni govor na proslavi je podal predsednik društva »Invalid« Hrastnik in predsednik občinske konference socialistične zveze tov. Marko Orožen, ki je v pozdrav-
Namestnik predsednika občinske konference SZDL Hrastnik Marko Orožen je v pozdravnem govoru orisal pomen mednarodnega dne invalidov
V kulturnem programu so sodelovali učenci posebne šole in šola Heroja Rajka iz Hrastnika
KEGLJANJE
Kegljev
1.	sindikat steklarne	550
2.	sindikat TKI	504
3.	sindikat Rudnik Hrastnik	475
4.	SDI Hrastnik I. ekipa	461
5.	SDI Hrastnik II. ekipa	453
6.	ženska ekipa	380
7.	sindikat Jutranjke Dol	363
8.	SDI Hrastnik III. ekipa	357
v streljanju Jože Vavtar II, Rudnik (178 krogov), v šahu Lešenjak Anton TKI (2 točki).
Za osvojeno drugo in tretje mesto so bile podeljene spominske plakete.
Praznovanje svetovnega dneva invalidov je bilo s tem počaščeno v zadovoljstvo vseh invalidov. Kritično pa lahko ponovno ocenimo, da med invalidi na proslavi nismo videli predstavnike podjetij in sindikatov, kar nam lahko da misliti ob geslu: »NE IZOLACIJA — TEMVEČ VKLJUČEVANJE«.	Rigo
Skupščina samoupravne interesne temeljne
kulturne skupnosti
V začetku marca je bila redna skupščina samoupravne interesne temeljne kulturne skupnosti ob-, čine Hrastnik. Skupščini je prisostvovala večina delegatpv in vsi predstavniki družbenopolitičnega življenja v naši občini.
Poleg sprejema zaključnega računa za leto 1974, je skupščina sprejela tudi delovni in finančni načrt za to področje za leto 1975.
Največ razprav se je nanašalo predvsem na financiranje in delovni načrt ter na obnavljanje in vzdrževanje športnih objektov. U-vodoma je treba zapisati, da je za telesno kulturo v občini letos namenjenih 0,40 7o od bruto osebnih dohodkov občanov (osnova je plan bruto OD za občino 27,7 milijarde S-din). V celoti naj bi telesna kultura v občini v letu 1975 razpolagala z okrog 132 milijoni S-din. Po večurni razpravi je skupščina sklenila, da bo v letu 1975 ta sredstva razdelila takole: tekmovalni šport 365.000 din, splošna telesna vzgoja 150.000 din.
rekreacija 50.000 din, kadri 180.000 din, vzdrževanje objektov 178.000 din, funkcionalni izdatki TTKS
30.000	din, skupne službe SIS
120.000	din in delež republiški te-lesnokulturni skupnosti 220.000 din.
Glede na staro dejstvo, da telesno kulturo vse preveč gledamo samo skozi tekmovalni šport, se je diskusija ravno tu ustavila. Glede na razpoložljiva sredstva in glede rta razdrobljenost športnih panog v naši občini, kjer v določenih panogah le peščica ljudi porabi precejšnja sredstva, so komisija za tekmovalni šport in člani izvršnega odbora, dali skupščini v razpravo (!!) 3 variante financiranja tekmovalnega športa v letu 1975.
Po prvi varianti bi še nadalje financirali 12 klubov v smislu tekmovalnega športa, po drugi varianti bi v tem smislu dali prioriteto perspektivnejšim klubom, po tretji pa bi ustanovili enotno društvo »Hrastnik« s svojimi sekcijami.
POZIV TEMELJNIM SAMOUPRAVNIM ORGANIZACIJAM IN SKUPNOSTIM, DA NAROČIJO GLASILO SKUPŠČINE SR SLOVENIJE ZA DELEGACIJE IN DELEGATE
Skupščina SR Slovenije je v začetku letošnjega leta začela izdajati »Poročevalca« kot uradno glasilo za obveščanje delegacij in delegatov temeljnih samoupravnih skupnosti in organizacij. Njegova naloga je na zgoščen način in pravočasno posredovati skupnostim in delegacijam skupščinsko gradivo, o katerem delegati odločajo v zborih, in zagotoviti še druge pomembne informacije iz dela skupščine, njenega izvršnega sveta in upravnih organov. Poleg tega bo »Poročevalec« po dogovoru med Skupščino SFRJ in skupščinami republik in pokrajin prinašal na enak način obdelano tudi njeno gradivo, saj izhajata obe skupščini iz enotne delegatske osnove. »Poročevalec« bo izhajal dvakrat na mesec, po potrebi tudi v posebnih številkah.
Gre potemtakem za glasilo, ki pomeni v celotnem sistemu informiranja delovnih ljudi in občanov in njihovih skupnosti in delegacj enega izmed osnovnih pogojev za njihovo, delo tako v delegacijah kot v konferencah delegacij, v občinskih skupščinah, v republiški skupščini in Skupščini SFRJ. Z njim si bodo delegacije pomagale pri opravljanju dolžnosti, ki jim jih nalagajo delovni ljudje in občani, in pri uresničevanju njihove pravice, da so obveščeni 6 vsem, kar je predmet razpravljanja in odločanja v skupščinah.
Upoštevajoč dosedanje izkazane potrebe in izkušnje, stališča družbenopolitičnih -organizacij, predvsem pa ustavno določilo o tem, da so temeljne skupnosti dolžne zagotavljati pogoje za uspešno delo — in obveščenost sodi med take bistvene pogoje, sodimo, da smo s skupnimi močmi Skupščina SR Slovenije, Skupščna SFRJ in temeljne skupnosti dolžni zagotoviti, da se ti pogoji uresničijo tudi na ta način, da bo »Poročevalec« redno na voljo vsem, ki ga potrebujejo.
Zato pozivamo delavske svete temeljnih organizacij združenega dela, svete krajevnih skupnosti, vodstva samoupravnih interesnih skupnosti, vodstva družbenopolitičnih organizacij, občinske skupščine in druge interesente, da se nanj naročijo, in sicer da naročijo toliko izvodov, kolikor je po njihovem potrebno za zadostno informiranost njihovih skupnosti in delegacij.
»Poročevalca« naročite na naslov: Skupščina SR Slovenije, Šubičeva 4, 61000 Ljubljana. Začasna letna naročnina znaša 80 din. »Poročevalec« bo na voljo tudi v prodaji po 3 din za redno številko. Prosimo za natančne naslove skupnih in posamičnih naročnikov.
PREDSEDSTVO SKUPŠČINE SR SLOVENIJE
IZVRŠNI ODBOR REPUBLIŠKE KONFERENCE
SOCIALISTIČNE ZVEZE SLOVENIJE
IZVRŠNI ODBOR PREDSEDSTVA REPUBLIŠKEGA
SVETA ZVEZE SINDIKATOV SLOVENIJE
Iz razprav delegatov, nekaterih predstavnikov klubov po skupščini in nekaterih drugih je bilo zaslediti, da je s takšnim predlogom (!) izvršni odbor nameraval nekatera društva ukiniti. Vsi ti, ki so tako govorili, se niso zavedali, da temu ni tako. IO je imel s svojimi predlogi v mislih vse najboljše, predvsem pa je bil to le predlog! IO je pričakoval, da bodo delegati na skupščini predlagali boljši predlog. Po vseh teh zapletih in razpletih je tako skupščina sprejela prvi predlog izvršnega odbora. Vseh teh 12 klubov bo tako moralo (!) delati v mejah možnosti, katere so izglasovali delegati, četudi marsikje ne bo dovolj sredstev, da bi izvedli svoj zasnovani program. Žal pa je treba tudi poudariti, da tudi finančni programi in delovni programi nekaterih društev niso povsem realni, kar se je pokazalo že iz samih izjav nekaterih na skupščini.
S tem se IO ne opravičuje za svoje predloge, temveč je z vso resnostjo sprejel sklep skupščine in bo skušal delovati čim natančneje po teh sklepih.
O pristopu k skupnim službam SIS smo se dogovorili že prej, zato je bila vsaka razprava o tem odveč. Zavedati se je pač potrebno, da bo treba svoj delež sredstev dati za te službe, saj bodo v korist telesni kulturi, ker smo se tako dogovorili in odločili.
Sredstev za gradnjo novih objektov iz teh virov ni. Primanjkovalo bo tudi sredstev za minimalno redno vzdrževanje že obstoječih, upati pa je, da bo komisija za objekte delala po sklepih skupščine in da se bodo s temi minimalnimi sredstvi obnavljali res tisti objekti, ki so popravila najbolj
potrebni in ki nosijo glavno breme telesne kulture. Delegati so ponovno razpravljali o delovanju šolskih športnih društev. Delo teh društev bo treba poživiti, saj delo v teh dveh društvih pomeni o-snovno telesno vzgojo. Tu je ostalo še nekaj nerazčiščenih vprašanj v odnosu TTKS in šole do ŠŠD. Glavni problem pa je vsekakor ta, da ni dovolj kadrov.
V preteklih letih so vaditelji in trenerji prejemali minimalne honorarje direktno od svojih klubov. Te nagrade so bile za enako delo večkrat zelo različne, zato je v letu 1974 skupščina TTKS sprejela pravilnik o nagrajevanju trenerjev in vaditeljev in jih tako vsaj v določeni meri postavila v enak položaj. Poleg tega so v preteklosti klubi izplačevali v večini primerov honorarje trenerjem, ne da bi plačevali prispevke, zato je ta oblika, ki je uveljavljena že v večini občin sprejemljiva, kar je pokazalo že preteklo leto v naši občini. V okviru te postavke pa so tudi sredstva za izobraževanje kadrov, saj vemo, da le-teh v občini primanjkuje in da si jih bomo le na ta način lahko pridobili.
O programih ostalih dejavnosti večali manj ni bilo bistvenih pripomb, čeprav vemo, da je bilo v preteklem letu premalo storjenega na področju rekreacije. Tu nas čaka še velik zalogaj dela in vztrajnosti.
Kljub nekaterim klubaškim tendencam in tradicionalizmu pa je vseeno čutiti korak naprej, še večji korak pa bomo naredili, če bomo enotnejši in složnejši! Več podpore pa bo treba dati tudi izvršnemu odboru TTKS in njegovim komisijam.
Zbor varčevalcev v Hrastniku
V Hrastniku je bil zbor varčevalcev Ljubljanske banke podružnice Trbovlje — ekspoziture v Hrastniku. Zbora se je udeležilo lepo število varčevalcev, ki so s svojimi predlogi vsebinsko obogatili zbor.
Na osnovi poročila je razvidno, da število varčevalcev v našem kraju iz leta v leto narašča, kar ima velik pomen za varčevalce same, industrijo, kakor tudi banko. Poleg rednih varčevalcev pa se vse bolj uveljavlja tudi .varčevanje med otroki na šoli; zaenkrat še vedno zaostaja način varčevanja s prenosom osebnih dohodkov zaposlenih na hranilne račune. Pa tudi ta akcija je v teku, ki sicer zahteva dolgotrajnejše priprave, vendar je kljub temu pričakovati, da bodo do konca letošnjega leta tudi to nalogo rešili, vsaj tako so zatrjevali predstavniki banke.
Dosedanji zbori varčevalcev so bili predvsem posvetovalnega značaja, z novo sarhoupravno organiziranostjo bančništva pa bodo tudi ti zbori pridobili na kvaliteti. Vsaka revirska občina ima svoj svet varčevalcev Ljubljanske banke podružnice Trbovlje, iz Zasavja pa so zbori za svet varče-
valcev pri Ljubljanski banki v Ljubljani izvolili svojega predstavnika, in to Janka Savška iz Trbovelj. Prek njega pa bodo lahko varčevalci direktno vplivali na nekatere poslovne odločitve banke, kar pa je nova samoupravna kvalitetna pridobitev na tem področju.
V naslednji številki bomo objavili nekaj podrobnosti o prenosu osebnih dohodkov na hranilne račune, kakor tudi nekatere druge podrobnosti o varčevanju.
Janez Strgaršek

DOPISUJTE V NAŠ LIST

Pogovarjali smo se...
PAVLIC FRIDO,
dežurni oljnih in butanskih naprav
Današnjega sogovornika sem o-biskal na domu. Zmotil sem ga, ko je ravno ves vnet igral namizni tenis. Seveda lep dan, kar prijetno, in malo rekreacije se tudi prileže. Čeprav sem prišel zaradi tegale pogovora, pa sl vendar nisem mogel kaj, da se mu nisem pridružil. Saj veste, malo rekreacije.
Vsa preznojena sva se potem premestila v dnevno sobo in najin pogovor je stekel. Moram pa povedati, da ni bil ravno navdušen nad mojim predlogom. Pravi, da bi raje odigrala še kakšno partijo kot pa tole. Pa ni nič pomagalo.
Rodil sem se tu, na Brnici pred 30 leti. Šolo sem obiskoval na Dolu. Po končani osnovni šoli sem se šel na Komunalno učit za ključavničarja — kovača. No, tam sem ostal samo 9 mesecev, nato pa nadaljeval z ukom v steklarni. Tu sem potem ko sem se izučil tudi ostal. Kot vidiš še danes.
Dobro, ampak prej nisi bil dežurni?
Ne. Najprej sem delal v delavnici. Šele leta 1969, ko je prešla dežurna služba na štiriizmensko delo, pa sem se premestil na to delovno mesto.
Kako to, da si se odločil za to delovno mesto?
Ne vem točno, kako bi rekel, toda odločilnega pomena je bil višji osebni dohodek.
Pa je bilo to dovolj? Kajti delo ob praznikih, nedeljah in podobno, večini ni ravno pri srcu.
Res je, da delo ob praznikih in podobno ni nikomur pri srcu. Ravno tako tudi meni ni. Vendar so ^dostikrat še druge stvari bolj važne. Takrat sem se ravno poročil, denarja pa tudi nisem imel odveč. Zato mi je prišel prav vsak dinar. Pa kaj biti govoril.
Sedaj si že kar lep čas na tem delovnem mestu? Kako ti gre, si se privadil?
Seveda sem se. V začetku je bilo malo težje. Potem pa se človek privadi določenemu redu in niti ne pomisli, ali je nedelja ali ponedeljek. Malo težje je ob praznikih, posebno za novo leto.
Res je. Včasih človeka zamika družba in še kaj. Kot kaže, pa ti to ne predstavlja kakšno posebno težavo.
Včasih že. Toda v glavnem kar gre.
Bi zamenjal delovno mesto?
Težko, mislim pa, da verjetno ne.
Tvoje delo je precej samostojno, predvsem v popoldanskem in nočnem času, oziroma izmeni. Kakšne so tvoje dolžnosti?
Naš delokrog je precej jasen in točno napisan. V glavnem pa skrbimo za nemoteno delovanje vseh oljnih in butanskih naprav. Včasih se zgodi, da moramo res hitro in učinkovito ukrepati.
Da, to pa res. Vaše delo je kar precej nevarno? Se ti je že kdaj kaj pripetilo?
Nekoč pred leti me je kar precej nevarno opeklo, vendar sem se še pravočasno odmaknil.
Kako pa greš drugič, mislim po takem primeru, zopet v bližino butana?
Ne vem, kako bi ti rekel. Malo te že ima, vendar to kar hitro mine.
Poleg tega da je to delo precej nevarno, so še kakšne druge težave?
O kakšnih posebnih težavah ti ne bi mogel reči. Je pa res, da tako kot drugje, tudi mi nismo brez težav. Primanjkuje nam predvsem ključavničarskega orodja, pa tudi nekaj najnujnejših nadomestnih delov bi lahko imeli pri roki.
Ce pustiva to. Ali morda veš, kakšna je naša dnevna poraba?
Tekočega butana porabimo približno 9 ton, kurilnega olja pa blizu 50 ton dnevno.
Z novim obratom bo ta poraba nekoliko večja?
Da. Ko sva že pri novem obratu, pa bi rad povedal nekaj. Zdi se mi, da pri nas novim stvarem posvečamo preveč pozornosti, tako, da dostikrat zanemarjamo staro. Tudi tokrat ni dosti bolje. Naprave v starem obratu so bile v tem času precej zapostavljene, tako da bi bila potrebna kar precejšnja popravila.
Pa ste kaj ukrenili?
Obvestili smo in še obveščamo pristojne.
Je to dovolj?
Dovolj? Nekatere stvari se že popravljajo, druge se še bodo. Vse skupaj pa se mi zdi nekam počasi.
Še nekaj bi te rad vprašal. Zdi se mi, da ste dežurni nekako odstranjeni od dogajanja v podjetju in da rajši stojite nekako ob strani?
Res je, da smo precej neaktivni. Čeprav ne vem pravega vzroka, zdi se mi pa, da je takemu odnosu krivo tudi štiriizmensko delo. Da pa smo malo leni, je pa tudi res.
Kako pa potem sploh spremljate dogajanja v podjetju?
V glavnem prek našega glasila Steklar in pa oglasnih desk.
Je to dovolj?
Ne vem, mislim, da ni.
Si morda član kakšnega samoupravnega organa?
V naši TOZD sem član kadrovske komisije.
Preden končava samo še nekaj. Imaš mogoče kakšen odgovor na nezastavljeno vprašanje?
Čeprav mi je rubrika »pogovarjali smo se ...« zelo všeč, pa bi rad videl, da ne bi bil njen gost.
(Nadaljevanje iz prejšnje številke)
V tem zares žalostnem času je tudi ribiško udejstvovanje zelo upadlo in skoraj do kraja zamrlo. Prvič zato, ker sama okupacijska oblast ni izdajala večjemu številu ribičev dovolilnic, in drugič, ker je bilo zelo nevarno in tvegano se izpostavljati ribičem ob bregovih rek, ker so stalno pokalo bombe in granate.
In vendar beležimo v tem času nek velik premik v lovljenju rib. Namreč ribiči tedanjega časa so po malem le začeli zamenjavati stare vrvice iz konopca s celuloznimi trakovi, ki so jih začeli Nemci prodajati po nekaterih trgovinah.
Ti celulozni trakovi so bili široki 1 cm ter so bili namenjeni le za pletenje košaric.
Ker je v tem obdobju Benčina začel loviti že z lakšom, so nekateri dovzefnejši ribiči, ki do takrat niso mogli priti do laksa, pa se jim je ta zdel bolj »tnobel«, začeli te trakove enostavno razpolavljati z noži, škarjami ali z brivskimi žileti. Domiselni Velej Jože pa je celo izumil napravo, s katero je štirikrat razpolavljal te trakove. Usluge je seveda napravil le nekaterim ribičem.
Zopet moramo Benčini obračati posebno pozornost. V tem času je celo znane sulčarje presenečal s prvim Haincom, med tem ko so oni še vedno lovili sulce izključno le s piškurji ali cofi. Prve sulce pred vojno naš dobro znani ribič na gumijastem cofu je bil ujel že Krajšek Jože. Ta prvi Kainc je bil izddlan v Steklarni Hrastnik in ga je napravil znani čizeler Podlunšek Avgust po nekem vzorcu, katerega je prinesel Benčina iz Litije.
Tako je to navse žalostno obdobje okupacije vseeno pogojevalo nešteto novotarij ter hkrati omogočalo hitrejši prehod od navadne vrvice od konopa k laksu in s tem tudi k bolj športnemu načinu lovljenja. Zdaj je bilo mogoče loviti tudi tiste vrste rib, katere je prej ribič lovil le še na sake. In to je privedlo do tega, da so po tem ribiška društva v povojnem času sake sploh ukinila ter zahtevala od ribičev zgolj še športno udejstvovanje s trnki.
Ta prehod je bil sicer precej boleč za vrsto ribičev, ki se nikakor niso mogli ločiti od starega načina lovljenja in so še dolgo za tem tarnali in obkojovali prastari način lovljenja s križaki.
Ko sedaj zaključujem to' obdobje, ki je prineslo nešteto novotarij, ki so pogojevale sodobnejši in humanejši način lovljenja, ne bo odveč še izraziti besedo zahvale vsem tistim vrlim starim ribičem, ki so dolga desetletja nesebično prenašali svoje izkušnje iz roda v rod in s tem omogočili poznejšim rodovom popolnoma svoboden razmah.
Ne vem zakaj toda tukaj je Frido kar utihnil. Morda je temu kriva skromnost ali pa si je želel revanža za zeleno mizo. Pa mu ga nisem dal. Mogoče kdaj drugič. Pa nasvidenje in hvala za pogovor.
Pogovarjal se je J. Premec
Po končani drugi svetovni vojni v letu 1945 je ribištvo v Hrastniku zopet nanovo oživelo.
Se po vojni je kratek čas izdajala ribiška dovoljenja občina. Toda na žalost je bil redek ribič, kateremu se je nasmehnila sreča, da bi potegnil kakšen plen iz skoraj do tal uničene reke. To stanje se je začelo spreminjati šele z naslednjim, letom.
V septembru leta 1945 je izšel pri ministrstvu za kmetijstvo in gozdarstvo zakon o ustanavljanju takoimenovanih ribiških zadrug v Sloveniji. Da so že predčasno obstajala podobna ribiška društva v Ljubljani in Celju, nihče izmed ribičev v revirjih ni vedel.
Ta društva so se po novem zakonskem določilu o ustanavljanju Ribarskih zadrug takoj preimenovala v Ribarske zadruge in si na tej podlagi začele lastiti pravico do vodovja, ki je spadalo pod njihovo območje.
Tako si je ljubljanska zadruga lastila celotno porečje Save in celjska zadruga Savinjo — seveda z vsemi pritoki, rokavi ter potoki. Novico o taki razdelitvi, odnosno prilaščanju celotnega vodovja je prinesel v revirje, odnosno v Hrastnik zopet Benčina, ki je bil slučajno prisoten na nekem takšnem posvetu v Celju.
Ta novica se je na hitro raznesla po revirjih, ki je do kraja razburila vse ribiče v Zasavju, v katerem imenu so si ti gospodje iz Ljubljane in Celja prilaščali tudi njihov kos vodovja.
Tako se je na pobudo tovariša Krivica, ki je bil tajnik na okraju Trbovlje, začela akcija zasavskih ribičev za ustanavljanje lastne ribiške zadruge v Zasavju s sedežem v Trbovljah.
Na podlagi te Krivičeve pobude je bil sklican v Trbovljah širši sestanek vseh ribičev v Zasavju, na katerega je bil tudi povabljen predsednik ribarske zadruge Ljubljane tov. Gotič. Na tem sestanku je bila glasno izražena želja vseh zasavskih ribičev, da bi ustanovili svojo lastno in veliko ribarsko zadrugo, s sedežem v Trbovljah. Tako se je na podlagi teh pobud in izraženih želja ribičev Zasavja že vršil prvi občni zbor te nanovo ustanovljene Ribarske zadruge ZOJ s sedežem v Trbovljah. Občni zbor se je vršil v gostilniških prostorih v gostilni Ocepek na desnem bregu mostu v Trbovljah v maju leta 1946. Udeležili so se ga skoraj vsi ribiči Zasavja. Iz Hrastnika pa naslednji ribiči: Peršič Anton — starejši, Lameger Rudolf, Kotnik Matija, Maurer Viktor — starejši, Maurer Vili. Keiner Ivan, Plaznik Jože in Hubert, Benčina Emil, Bajda Franc; Stoklasa Edo, Jeran Nace, Krajšek Jože ter Selan Edi in Oprešniik Anton.
ZGODOVINA RIBIŠTVA IN RIBIŠKE ORGANIZACIJE V HRASTNIKU
Iz dela Občinske skupščine —
V mesecu marcu 1975 je zasedala občinska skupščina prvič po določilih novega Statuta občine Hrastnik. Dosedaj (razen enkrat) je zasedala skupaj z vsemi zbori. Novi statut občine pa določa posameznim zborom njihovo področje in delo. Glede na predložene točke dnevnega reda, ki jih je predložil Izvršni svet
Priznanje gospodarski organizaciji Trimo Trebnje za dolgoletno sodelovanje pri izdelavi razne tehnološke opreme ter za izpolnjevanje terminov pri izgradnji skladiščne hale za Savo
Skupščine občine Hrastnik, je bilo sklicano skupno zasedanje, zasedanje zbora združenega dela in zbora krajevnih skupnosti, ter ločeno zasedanje zbora združenega dela.
Na zasedanju zbora združenega dela, zbora krajevnih skupnosti in družbenopolitičnega zbora Skupščine občine Hrastnik, ki je bilo 28. marca 1975, so bili sprejeti naslednji pomembnejši sklepi:
1.	Sprejeta je bila. informacija Izvršnega sveta Skupščine občine Hrastnik a poteku akcije za podpis družbenih dogovorov o skupni in splošni porabi za leto 1975 in o podpisu družbenih dogovorov s strani izvršnega sveta Skupščine občine Hrastnik,
Iz družbenega dogovora o skupni porabi (financiranje SIS v republiki in občini) za leto 1975, je razvidno, da se le-te na podlagi sprejetih programov financirajo po naslednjih stopnjah.
Interesna skupnost Stopnja Prispevek 1
1.	Občinska skupnost
otroškega varstva	0,60
2.	Občinska izobraževalna
skupnost	4,46
— za solidarnost	0,79
3.	Občinska skupnost
socialnega skrbstva	0,58
4.	Občinska kulturna
skupnost	0,59
5.	Občinska telesnokulturna
skupnost	0,40
Nekaj važnejših določil iz družbenega dogovora o splošni porabi (republiški in občinski proračuni) za leto 1975:
Novost v dohodkih je predvsem v tem, da v letu 1975 občinski proračuni ne bodo imeli dohodkov iz bruto osebnih dohodkov kot v letu 1974, ko je bila v naši občini ta stopnja v višini 0,20 %. Tako se bodo proračuni občin v letu 1975 financirali predvsem iz vseh vrst davkov in taks s to spremembo, da se davki v vseh občinah SR Slovenije poenotijo
in konkretno v naši občini davki od kmetijstva, obrti, maloprodaje, alkoholne pijače v stopnji ne bodo večji kot v letu 1974. Ker tako zbrana sredstva v posameznih občinah ne bodo zadoščala za kritje dovoljene porabe, se bodo sredstva po podpisanem družbenem dogovoru vzajemno prelivala iz drugih občin (po načelu vzajemnosti), kjer bodo lastna sredstva presegla dogovorjeno porabo.
Izdatki se naj bi povečali za 24,1 % predvsem za delo državnih organov, obrambnih potreb, družbenopolitičnih skupnosti, krajevnih skupnosti, po potrebi in pa možnostih pa tudi za komunalno dejavnost in drugo.
Ocena za občino Hrastnik
Glede na to, da se proračun ne bo več financiral iz davka na osebne dohodke in ker v občini Hrastnik ni razvita obrt, trgovina, gostinstvo, pa tudi davki od kmetijstva so minimalni, se ocenjuje, da bomo zbrali ca. 50 odstotkov potrebnih sredstev, drugo polovico pa bomo vzajemno dobili iz drugih občin po podpisanem dogovoru. Podrobnosti pa so, oziroma bodo razvidne iz gradiva za sprejem proračuna za leto 1975.
Ob koncu samo še informacija, da bodo samoupravne interesne skupnosti iz naše občine prispevale iz svojih sredstev ca. 3,000.000 din za skupne potrebe v republiškem merilu za financiranje nekaterih" republiških ustanov in za solidarnostno prelivanje drugim občinam (tistim, ki s stopnjo 29,60 % iz bruto OD ne morejo pokriti svojih osnovnih potreb samoupravnih interesnih skupnosti v letu 1975).
Po drugi strani pa bo Hrastnik za proračun prejel ca. 3 do 4 milijone din od drugih občin, ker Hrastnik s svojimi dohodki ne more pokriti dovoljene proračunske porabe.
Sklepi-Sklepi-Sklepi-Sklepi
2.	Pri obravnavi in sklepanju o proračunu občine Hrastnik so delegati vseh treh zborov sprejeli naslednje sklepe:
—	Sprejet je bil proračun občine Hrastnik za leto 1975, kot ga je predlagal Izvršni svet Skupščine občine Hrastnik.
—	Sprejet je bil odlok o proračunu občine Hrastnik, ki razpolaga v letu 1975:
—	s skupnimi dohodki v znesku 10,429.288 din
—	razporejenimi dohodki
v odstotku	55.000	din
—	razporejenimi dohodki
v določenem	znesku	10.247,500	din
—	nerazporejenimi dohodki
v znesku	126.788	din
V SR Sloveniji se oblikuje splošna poraba za leto 1975 na podlagi družbenega dogovora o splošni porabi v SR Sloveniji v letu 1975, ki je sklenjen v skladu z resolucijo o družbenoekonomski politiki in razvoju SR Slovenije in zakona o financiranju splošnih družbenih potreb v družbenopolitičnih skupnostih.
Po določilu 19. člena podpisanega družbenega dogovora o splošni porabi v SR Sloveniji v letu 1975 (financiranje proračunov) se za kalkulativne dohodke občin za prvo polletje 1975 štejejo in obračunavajo tisti dohodki, ki jih planirajo občinske skupščine v svojih proračunih. Do 15. avgusta pa je zadolžen sekretariat za finance, da na podlagi podatkov o realizaciji dohodkov občinskih proračunov v prvem polletju 1975 in meril iz družbenega dogovora izračuna kalkulativne dohodke občin v letu 1975. Iz tega izhaja, da so planirani dohodki le začasni in bodo dokončno določeni po izračunu sekretariata za finance SRS. V kolikor bo prišlo do odstopanja med občinskim in republiškom izračunom, bo potrebno v drugem polletju 1975 izvršiti rebalans proračuna.
Na področju zbiranja davkov družbenopolitičnih skupnosti pripadajo za financiranje splošnih družbenih potreb naslednji dohodki:
1.	davek iz dohodka temeljnih organizacij združenega dela,
2.	davek od osebnega dohodka iz delovnega razmerja,
3.	davek od osebnega dohodka iz kmetijske dejavnosti,
4.	davek od osebnega dohodka iz samostojnega opravljanja obrtnih in drugih gospodarskih dejavnosti,
5.	davek od osebnega dohodka iz samostojnega opravljanja intelektualnih storitev,
6.	'davek od osebnega dohodka iz avtorskih pravic,
7.	davek za dohodek od premoženja,
8.	davek od premoženja,
9.	davek na dobitke od iger na srečo,
10.	posebni občinski davek od prometa proizvodov in storitev,
11.	davek na promet nepremičnin,
12.	takse
—	upravne takse
—	sodne takse
—	komunalne takse,
13.	denarne kazni,
14.	drugi dohodki določeni z zakonom.
Planirani lastni dohodki iz vseh vrst davkov so nekoliko nižje planirani od realiziranih v letu 1974. V preteklem letu so vse občine v SR Sloveniji predpisale še davek od osebnega dohodka iz delovnega razmerja po stopnji 0,20 %. Iz tega vira dohodkov je bilo za splošno porabo realiziranih 388.860,43 din v letu 1974.
Po družbenem dogovoru o splošni porabi v SR Sloveniji so se izvršni sveti dogovorili, dahe vrste davščin v letu 1975 ne bodo predpisane. Zato iz tega naslova niso planirani dohodki za splošno porabo.
Posebnega občinskega davka od prometa alkoholnih pijač smo v letu 1974 realizirali v višini 1.726.496,85 din ali 80 % od planiranega. Zato v letu 1975 predvidevamo povečanje le za 10 %.
Stopnje posebnega občinskega davka od prometa alkoholnih pijač so v letu 1975 nespremenjene in se_ plačujejo od litra, ražen od močnih žganih “pijač in piva, pri katerih se obračunava prometni davek od nabavne vrednosti ter se predvideva manjše povečanje, saj se količinska prodaja ne povečuje, celo upada .
Po spremenjenem zakonu. o uvedbi republiških davkov in taks je davek od skupnega dohodka občanov in davek na dediščine in darila, dohodek republike in ne občine.
Razni dohodki upravnih organov so planirani le v višini 25.000 din oziroma 32 % od realizacije iz leta 1974. Ta vir dohodkov se znižuje iz razloga, ker se v letu 1975 sredstva na vpogled (ävista sredstva) pri SDK, podružnica Trbovlje obrestujejo le po 0,05 % obrestni meri od prejšnje 1 % obrestne mere.
Samoprispevek občanov
3.	Delegati vseh treh zborov so sprejeli poročilo o zbiranju krajevnega samoprispevka in prispevka delovnih organizacij za gradnjo objektov negospodarskega značaja.
Iz poročila je razvidno naslednje:
Ob koncu meseca decembra 1974 so minula tri leta, ko smo se z referendumom izrekli za samoprispevek za gradnjo objektov negospodarskega značaja. Na referendumu smo glasovali za prispevek za dograditev oziroma nadzidavo osnovne šole na Dolu pri Hrastniku, za razširitev oziroma dozidavo dodatnih šolskih prostorov v Hrastniku na Logu in za gradnjo zaprtega kopališča prav tam.
1.662
12.356
2.187
1.595
1.634
1.108
samoprispevek občanov
V tem času, to je od uvedbe ^arrioprispev-ka, pa do konca leta 1973 je bila izvršena .nadzidava dolske šole in s tem pridobljene tri nove učilnice z ustreznimi kabineti ter ostalimi spremljajočimi pomožnimi prostori, istočasno pa izvedena popolna adaptacija te šolske zgradbe, ki je bila za časa vojne močno poškodovana. Zgrajena je bila nova dodatna sodobna šola z dvanajstimi učilnicami v Hrastniku na Logu. Vsaka od učilnic ima tudi svoj kabinet, poleg tega pa še vrsto ostalih spremljajočih pomožnih prostorov, kot so prostor za tehnični pouk, za glasbeno vzgojo, kuhinjo* zbornico in kot najvažnejše, da je-bila obstoječa šola narodnega heroja Rajka in na novo zgrajena šola priključena na javno toplovodno omrežje. Končno so bili urejeni tudi prostori za pomožno šolo, ki je do 30. novembra 1973 poslovala na Frtici, od 1. decembra 1973 dalje pa so vsi učenci osnovne šole iz Hrastnika ta-korekoč pod eno streho.
Skupni stroški nadzidave pri dolski šoli so znašali 2,522.000 din, gradnja dodatnih šolskih prostorov na Logu na je veljala 12,056.952,10 din.
Ko smo se ob koncu leta 1971 odločili za uvedbo samoprispevka, smo po tedanjih približnih predračunih ocenjevali, da bodo znašali skupni stroški gradnje šole in zaprtega kopališča na. Logu okoli 10,250.000 din, danes pa že vemo, da je samo šola na Logu stala več. Iz tega lahko zaključimo da bo strošek za gradnjo zaprtega kopališča tudi večji, kot je bil predviden ob uvedbi samoprispevka. Čeprav je položaj takšen kot je, ni bojazni, da bazena ne bi zgradili. .Splošno znano je, da so
Predstavnik Steklarne Hrastnik podeljuje priznanje predstavniku TOZD Elektro Trbovlje za dolgoletno sodelovanje pri izgradnji montažnih del na visokonapetostnih napravah
cene gradbenega materiala in storitev v zadnjih letih občutno porasle, z njimi pa tudi osebni dohodki zaposlenih, pokojnine, Invalidnine itd., vendar ne v takšni višini oziroma ne tako skokovito. Oglejmo si dejansko stanje iz leta 1971 in danes, pa bomo prišli do realnega in logičnega zaključka.
Ob koncu leta 1971 smo izračunali, da bomo zbrali iz 1 % samoprispevka od neto osebnih prejemkov iz delovnega razmerja in iz pokojnin naslednja sredstva:
Leto	Predvideno, da bomo zbrali din	Zbrano je bilo din	Indeks porasta
1972	750.000	1,145.000,00	152,60
1973	840.000	1,468.000,00	174,70
1974	940.000	1,895.000,00	201,60
Od skupno zbranih sredstev v letu 1972 v višini 1,145.000,00 din so prispevali oziroma vplačali delavci, ki so zaposleni v rednem delovnem razmerju 81,32 %, upokojenci 15,19 odstotka, kmetje 1,39 % in ostali 2,1 %.
Od zbranih sredstev v letu 1973 v višini
1,468.000,00 din pa so prispevali oziroma vplačali zaposleni v rednem delovnem razmerju 79,47 % od skupnega zneska, upokojenci 16,43 odstotka, kmetje 1,02 %, obrtniki 2,64 %’ delavci zaposleni v tujini 0,31 % in ostali 0,13 odstotka in tako dalje.
Iz gornjih podatkov je razvidno, da je bilo v letu 1972 zbranih za 52,60 % več sredstev kot je bilo predvideno, v letu 1973 za 74,70 % več, in v letu 1974 za 101,6 % več, kot je bilo predvideno. Dalje lahko, ugotovimo da je bilo-v letu 1973 zbranih za 28,2 % več sredstev kot v letu 1972, v letu 1974 pa za 29 % več kot v letu 1973. Ta odstotek nam pove, da so se v povprečju v letu 1973 za toliko povečali osebni dohodki nasproti letu 1972, v letu 1974. pa za 29 %, kar pa ni popolnoma točno, ker se število plačnikov samoprispevka iz leta v leto povečuje.
Končno tudi vidimo, da je bilo v treh letih zbranih za 78,20 % več sredstev kot smo načrtovali ob uvedbi samoprispevka.
V času, ko smo se odločili,, da bomo vsi prispevali sredstva za gradnjo šole in zaprtega kopališča, je bilo povedano, da bodo tudi delovne organizacije z območja občine prispevale sredstva v te namene. Tako je bilo sporazumno sklenjeno z delovnimi organizacijami, da bodo prispevale 0,8 % sredstev od ustvarjenega dohodka preteklega leta. V ta namen je bil .sklenjen pismeni samoupravni sporazum, s katerim so se vse delovne organizacije zavezale, da bodo prispevale sredstva za gradnjo teh objektov.
Predvidevali smo, da bo znašal prispevek delovnih organizacij po stopnji 0,8% iz dohodka:
v letu	1972	749.500.—	din
v letu	1973	815.000,—	din
v letu	1974-	853.000.—	din
Skupaj v treh letih	2,417.500.— din
Zbranega pa je bilo:
v letu.1972 1,054.407,00 din ali 40,6 % več, v letu 1973 1,415.909— din ali 73,7 % več,
v letu 1974 pa le 1,164.204.— din ali 36,5 % več, kot je bilo predvideno ob času uvedbe referenduma.
Tako so delovne organizacije prispevale skupno 3,634.520.— din ali 50,3 % več, za leto 1974 dolguje TOZD in OZD še 1,293.966.— din in za leto 1973 še 3.090,00 din.
Dejanski izračuni so bili opravljeni na podlagi, zaključnih računov delovnih organizacij, to je iz leta 1971, 1972 in 1973. Iz razpoložljivih podatkov je bilo ugotovljeno, da bi morali zbrati v treh letih več sredstev, kot pa je bilo zbranih. Ustvarjeni dohodek delovnih organizacij se je znatneje povečal kot smo predvidevali .in tako bi morali iz naslova 0,8 odstotka dohodka zbrati v treh letih naslednja sredstva:
Leto	Plan din	Zbrano din	Indeks
1972	1,319.655,60	1,054.407,00	80,00
1973	1,634.540,00	1,415.909,00	86,00
1974	1,977.370,00	1,164.204,00	59,00
Skupno	4,931.575,60	3,634.520,00	74,00
Iz tega izhaja, da je bilo s strani delovnih organizacij zbranih za 1,297.055,60 din sredstev manj, kot je bilo predvideno ali za 26,00 odstotka. To ima pa neljube posledice, ker financiranje ne poteka v skladu z izdelanimi finančnimi načrti oziroma programi. Zaradi nerednega plačevanja dogovorjenega prispevka s strani nekaterih delovnih organizacij, mora investitor najemati kratkoročne kredite pri banki, ki pa so zelo dragi, saj je -treba za
takšna posojila plačevati 11 % obresti in zamudne obresti, razumljivo je, da tovrstna posojila bremenijo investicije oziroma gradnjo objektov in končno delovne organizacije. Predvidevamo, da bodo delovne organizacije, M svojih obveznosti v letu 1974 niso mogle poravnati, storile to v začetku leta 1975.
Priznanje SGP iz Hrastnika za kvalitetno izvajanje vseh gradbenih del od začetka rekonstrukcije pa do danes, posebno pa za pravočasno izgradnjo nove proizvodne hale
Pregled dohodkov in izdatkov sredstev, zbranih iz 1 % samoprispevka in 0,8 % iz dohodka delovnih organizacij za leto 1972, 1973 in 1974:
Leto	Samo- prispevek	Prispevek delovne organizacije	Skupaj
1972 1973 1974	1.145.000.	00 1.468.000.	00 1.895.000.	00	1.054.407.00 1.415.909.00 1.164.209.00	2.199.407.00 2.883.909.00 3.059.204.00
Skupno 4,508.000,00		3,634.520,00	8,142.520,00
Razmerje: 55,36 % obč. 44,64 % del. org. 100 %
Razprdelnica nam pove, da so v treh letih plačevanja samoprispevka prispevali občani oziroma zaposleni upokojenci 55,36 % od skupno zbranih sredstev, delovne organizacije pa 44,64 %.
Kot je že povedano, so znašali stroški nadzidave in adaptacije dolske šole 2,522.000 din, stroški gradnje na Logu pa 12,056.952 din, potem lahko zaključimo, da bo potrebno še zbirati sredstva, da bomo lahko zgradili zaprto kopališče. Pričetek gradnje še' ni določen, vsekakor pa se bo pričelo z deli, ko bodo zagotovljena potrebna finančna sredstva.
Poudariti je treba, da znašajo še neporavnane obveznosti za dograjeno šolo na Logu v Hrastniku 2,700.000 din. Če k temu znesku prištejemo še zamudne obresti, se ta dolg poveča na preko 3,200.000.— din.
Skupni pregled do sedaj vloženih sredstev:
—	nadzidava in adaptacija
šole na Dolu	2,522.000.—	din
—	gradnja šole na Logu	12,056.952.—	din
Skupni stroški	14,578.952.—	din
Doslej zbrana sredstva
1	% samoprispevka znašajo	4,508.000.—	din
od del. organizacij — 0,8 %	3,634.520	din
Skupno	8,142.520.—	din
Glede na to, da je republiška izobraževalna skupnost posodila za dobo 5 let 1,000.000.— din se ta dolg zniža na	5,436.432.— din
Obveznost do vrnitve posojila pri LB — podružnici Trbovlje znaša brez obresti še	2,700.000.—	din
preostali znesek v višini	2,736.432.—	din
pa je bil poravnan iz sredstev zbranih od	de-
lovnih organizacij še pred uvedbo referenduma.
Pri tem so delegati vseh treh zborov ugotovili, da je bilo v letih 1972, 1973 in 1974 zbranih skupaj 4,508.000,00 dinarjev ali 78,2 odstotka več kot je bilo to predvideno ob uvedbi samoprispevka. Od delovnih organizacij pa je bilo v istih 3 letih zbrano skupno 3,634.520.— din, ali 50,3 % več kot je bilo predvideno.
Iz dela Občinske skupščine —
(Nadaljevanje z 11. strani)
Iz tega izhaja, da smo doslej zbrali skupaj
8,142.520,00	dinarjev. Delegati so ob tem opozorili na to, da zbiranje sredstev po stopnji 0,8 % od dohodka od OZD ne poteka povsem zadovoljivo in da bodo morale zlasti tiste
Priznanje inž. liku, predstavniku firme FORMA, za usposabljanje naših strokovnjakov, ki vodijo proizvodnjo kozarcev z nogo
OZD, Iti svojih obveznosti doslej niso izpolnjevale pravočasno, v interesu celotne hrast-niške družbe svoj odnos do tega vprašanja izboljšati.
Solidarnostni krog za Kozjansko
4.	Poročilo ter dodatno informacijo koordinacijskega odbora za odpravo posledic potresa na Kozjanskem o rezultatih II. solidarnostnega kroga zbiranja pomoči v občini Hrastnik so delegati vzeli na znanje.
Iz omenjenega poročila je razvidno, da je bilo na dan 28. 2. 1975 v drugem krogu zbranih 328.934,45 din nasproti predvidenim
60.000,00 din. Plan v drugem krogu je bil manjši za znesek, ki ga je v prvem krogu prispeval solidarnostni stanovanjski sklad v višini 5 % od priliva za leto 1974.
Odbor je ugotovil, da nekatere delovne organizacije ob zaključku leta 1974 niso bile v stanju izpolniti sprejeto obveznost in vplačati prispevkov za II. krog, oziroma ni bil drugi solidarnostni krog primerno politično podprt in izveden. Poseben izpad je bil zaznamovan pri OZD Steklarna Hrastnik, saj delavci TOZD I z nad 1.000 zaposlenimi niso opravili delovnega dne za drugi krog. Odbor meni, da kljub slabemu gospodarskemu stanju v Steklarni, ni mogoče opravičiti ta izpad in je upravno in politično vodstvo opozoril z dvema dopisoma.
Precej manj sredstev v drugem krogu je bilo zbranih tudi v okviru Društva upokojencev Hrastnik in pododbora obrtnikov, dočim so ostale delovne organizacije sprejete obveznosti izpolnile.
Dne 25. 3. 1975 je poravnalo svojo obvezo tudi Splošno gradbeno podjetje Hrastnik. Ta OZD namreč z dokajšnjim uspehom gradi šolo v Vinskem vrhu, za kar mu koordinacijski odbor želi kar največ uspeha.
5.	Izdano je bilo soglasje Skupščini občine Trbovlje, da imenuje Petra Fidlerja, roj. 9. 2. 1935, s Stalnim prebivališčem v Litiji, Rozmanov trg 7, za načelnika Geodetske uprave v Trbovljah.
6.	Delegati vseh treh zborov so za sodnika občinskega sodišča v Trbovljah izvolili Tanjo RUS, roj. 10. 9. 1947, s stalnim prebivališčem v Zagorju ob Savi, Cankarjev trg 1.
7.	Izvoljenih je bilo 55 tovarišev in tovarišic z območja občine Trbovlje in Zagorje ob Savi, za sodnike porotnike Občinskega sodišča v Trbovljah.
Vprašanja in odgovori delegatov
8.	Na 6. zasedanju vseh zborov Skupščine občine Hrastnik so delegati postavili naslednja delegatska vprašanja Izvršnemu svetu in upravnim organom Skupščine občine Hrastnik, na katera so dobili naslednje odgovore:
URBAJS Ivan — delegat Krajevne skupnosti Prapretno:
—	Zakaj spremenjeni družbeni dogovor o financiranju skupne in splošne porabe v republiki Sloveniji, po katerem znaša dogovorjena stopnja 7,42 %, ne vključuje financiranje krajevnih skupnosti?
—	Ali lahko krajevne skupnosti sklepajo samoupravne sporazume s TOZD oziroma OZD za financiranje svoje dejavnosti in zakaj niso krajevne skupnosti vključene v sistem financiranja, ki velja za samoupravne interesne skupnosti v SR Sloveniji?
ODGOVOR:
Financiranje krajevnih skupnosti v okviru republike Slovenije ne spada v financiranje skupne porabe, oziroma katere se financirajo samo samoupravne interesne skupnosti, med katere ne spadajo krajevne skupnosti.
Krajevne skupnosti se zaenkrat lahko financirajo iz proračuna občine in s prispevki delovnih ljudi in občanov, ki jih v ta namen združujejo. V letu 1974 smo v občini Hrastnik imeli sprejet samoupravni sporazum o zbiranju sredstev v delovnih organizacijah od bruto osebnih dohodkov po stopnji 0,26 %. Za leto 1975 tak dogovor ni mogoč, ker je limitirana stopnja prispevka iz bruto osebnih dohodkov na 29,60 % kamor pa, kot že povedano, ne spadajo krajevne skupnosti.
- Zaradi tega je v občini Hrastnik pripravljen predlog, ki je bil sprejet tudi na zadnjem zasedanju delegatov Skupščine občine Hrastnik, da bi delovni ljudje združevali sredstva po stopnji 0,20 % iz dohodka in jih namenili za financiranje krajevnih skupnosti potom skladov skupne porabe. Akcija je v teku, in v kolikor bo realizirana, bodo lahko krajevne skupnosti podpisale samoupravni sporazum s TOZD tako kot v letu 1974, z razliko, da se je v letu 1974 zbiralo sredstva s prispevkom iz bruto osebnih dohodkov, letos pa s prispevkom iz dohodka.
—	Zakaj v občini ni ustanovljena kmetijska zemljiška skupnost?
ODGOVOR:
Kmetijska zemljiška skupnost je bila ustanovljena v občini Hrastnik v letu 1974 in redno posluje. Ta skupnost je po zakonu osnovana na drugačnih načelih in ne tako kot ostale skupnosti. Ima pa ta skupnost izvoljene delegate, svoje organe in dejansko tudi dela. Določene ima tudi vire dohodkov po zakonu in doloku občinske skupščine.
Delegat KOVAČ Alojz
Zakaj ni financiranje krajevnih skupnosti v naši občini urejeno tako kot je urejeno v celjski občini, kjer bodo TOZD in OZD prispevale za te namene 200.— din na zaposlenega?
ODGOVOR:
Kot na vprašanje pod točko 1.
KOZOLE Drago — delegat KS Dol pri Hrastniku
—	Ali je računati, da se bo v letu 1975 porušila Štravsova hiša na Dolu pri Hrastniku, ki škoduje samemu izgledu in povzroča težave v prometu?
ODGOVOR»
Navedeni otìjekt bo možno porušiti, čim bodo izseljeni stanovalci, ki v njem še stanujejo.
Ker gre v konkretnem primeru za delavca iz steklarne, smo s tem v zvezi konsultirali odgovorne v tej delovni organizaciji. Dobili smo odgovor, da bo v objektu B na Logu, čim bo dograjen, zagotovljeno stanovanje za to družino.
Ko pa bodo na razpolago potrebna sredstva za porušitev, se bo lahko pričelo z ru-šitvenimi deli.
—	Ali lahko Izvršni svet Skupščine občine Hrastnik do sredine marca sprejme ustrezni dokument, po katerem se bo preprečilo nenačrtno zidanje vikend hišic v Gorah?
ODGOVOR:
Takega akta v tako kratkem času ni mogoče sprejeti. Vendar pa je oddelek za gospodarstvo v sodelovanju s Samoupravno skupnostjo Hrastnik, v čigar pristojnost spada ta dejavnost, ukrenil vse potrebno, da se začasno vsa gradnja vikend hišic na tem predelu ustavi. Ko bodo izdelani ustrezni dokumenti, bo možno nadaljevati z gradnjo,, vendar organizirano in načrtno.
BABIČ Edvard, delegat KS Turje
—	Ali ima KS Turje pravico zahtevati odškodnino od uporabnikov Cest na njenem območju, če le-ti gradijo svoje vikende na območju Gor?
ODGOVOR:
Na podlagi zakona o cestah ni možno prepovedati koriščenje takih cest, ker so javnega značaja. V kolikor pa bi uporabniki povzročili prekomerno — nenormalno škodo, pa je možno izterjati odškodnino za postavitev ceste ali poti v normalno stanje. Prav tako lahko upravljalec ceste omeji obremenjenost ceste in hitrost vožnje.
—	Zakaj se je naselje Turje izpustilo iz zazidalnega načrta?
ODGOVOR:
Za naselje Turje je po urbanističnem programu predvidena zazidava le za nadomestne hiše, tj. kmečke hiše, ni pa dovoljena organizirana gradnja na podlagi izdelanega zazidalnega načrta. V naselju Turje je torej možno urejati gradbene zadeve na podlagi odloka o urbanističnem redu, sicer pa bi občani v javni razpravi o urbanističnem načrtu, ki je trajala 30 dni, lahko izdali svoje pripombe na izdelani predlog načrta.
—	Kako je z zadevo ukinitve podružnične šole v Turju?
ODGOVOR:
Izvršni svet Skupščine občine Hrastnik je 19. 8. 1974 obravnaval vprašanje ukinitve podružnične šole Turje. Po stališčih občinske skupščine iz leta 1973 je izvršni svet ugotovil, po predhodnem posvetu predstavnikov družbenopolitičnih organizacij občine Hrastnik, da ni pogojev za ukinitev podružnične šole v Turju v šolskem letu 1974/75. Izvršni svet je glede tega vprašanja poslal podružnični šoli Turje, občinski konferenci SZDL, Temeljni izobraževalni skupnosti Hrastnik, Osnovni šoli NHR Hrastnik, Krajevni skupnosti Turje-Gore in Krajevni organizaciji SZDL Turje dne 22. 8. 1974 stališča in sklepe, kjer je rečeno, da šola v Turju do nadaljnjega posluje, ker niso bili izpolnjeni potrebni pogoji za ukinitev, obenem pa naj navedeni dejavniki nadaljujejo z iskanjem možnosti, da se ta šola v šolskem letu 1975/76 ukine ter naj v ta namen pravočasno sprejmejo ustrezne zaključke in predloge za občinsko skupščino. Ce pa je to možno, se naj to stori že do prvega polletja šolskega leta 1974/75.
Informacija o tem je bila podana tudi na
3.	zasedanju vseh zborov občinske skupščine dne 3. 9. 1974, katero je občinska skupščina tudi sprejela.
samoprispevek občanov
Iz navedenega torej izhaja, da je zdaj naloga na prej naštetih dejavnikih, da pristopijo k realizaciji teh priporočil. Vendar ugotavljamo, da doslej v tej smeri ni bilo konkretno še nič storjenega oziroma predlaganega.
GRČAR Karli — delegat TOZD Steklarne Hrastnik
—	Kako je z razsvetljavo, ki je bila predmet razprave že na eni izmed prejšnjih sej v Podkraju?
ODGOVOR:
Predvideno je, da bo gradnja mostu čez Savo v Hrastniku zaključena do konca meseca aprila 1975. Z dograditvijo tega mostu pa bo urejena tudi -javna razsvetljava v Podkraju, čez most in ob cesti Grajska pot.
—	Ali bi bilo mogoče, da bi se udeleževali -sej delegacij TOZD Steklarne Hrastnik predstavniki skupščine ali izvršnega sveta, da bi delegacija na ta način laže obravnavala material?
ODGOVOR:
Glede pomoči izvršnega sveta in drugih dejavnikov delegacijam pri obravnavi gradiva je dogovorjeno s predstavniki SZDL, da se bodo občasno — verjetno pred zasedanjem delegatov, povabili v okviru SZDL vodje delegacij oziroma konferenc delegacij. Na teh posvetih bi razčistili nekatera stališča, zlasti pa bi navzoči odgovarjali le na vprašanja posameznih vodij delegacij na nejasnosti, ki izhajajo iz gradiva. Seveda pa bo potrebno, da so vodje delegacij oziroma konferenc delegacij podrobno seznanjeni z gradivom, da bi lah-po postavljah vprašanja. Sej delegacij pa se člani izvršnega sveta ne morejo udeleževati, saj bi to pomenilo prenašati stališča izvršnega sveta na delegacije, kar pa ni namen delegatskih odnosov. Izvršni svet pa je, kot smo že enkrat odgovorili, vedno pripravljen pomagati, vendar le v skupaj dogovorjenih oblikah, v okviru SZDL oziroma družbenopolitičnih organizacijah.
KOVAČ Darinka — delegat TOZD Jutranjka DOL PRI HRASTNIKU
—	Kdo je dovolil, da se nasipa zemljišče pod halo Jutranjke na Dolu in kdo je odgovoren za poškodbe na cesti, ki vodi do tega objekta?
ODGOVOR:
V zvezi z odlaganjem odvisnega materiala v neposredni bližini hale »Jutranjka« na Dolu je omeniti, da je predvideno zasipavanje zem-ljšča do levega brega potoka Črna. Odlagate-lji tega materiala pa so dolžni navoženi material splanirati in zatraviti. V konkretnem primeru gre za SGP Hrastnik, TKI Hrastnik in še nekatere druge. Tem delovnim organizacijam je bilo naročeno, da bodo to odlagališče spravili v primerno stanje.
Delegati zbora združenega dela in zbora krajevnih skupnosti Skupščine občine Hrastnik so na svojem prvem skupnem zasedanju sprejeli naslednje pomembnejše sklepe:
1.	Sprejet je bil dogovor o politiki stanarin v letu 1975, s tem, da naj se prične izvajati prvega v naslednjem mesecu, računajoč od •dneva, ko bo podpisan od večine občin v SR Sloveniji.
2.	Sprejet je bil odlok o spremembi odloka o delni nadomestitvi stanarine in drugi družbeni pomoči v stanovanjskem gospodarstvu v občini Hrastnik.
Družbeni dogovor o politiki stanarine v letu 1975, ki določa 25 % povečanje stanarine v globalu, ne presega meje povečanja cen storitev, določenih z medrepubliškim dogovorom. Ugotovljeno je, da se stanarine od leta 1965 niso povišale, razen za obratovalne stroške, ki predstavljajo do 2 % od uveljavljenih stanarin v letu 1965. Cene gradbenemu materialu so v tem obdobju porasle za preko :8-krat, osebni dohodki pa za nad 6-krat.
Osnova za določitev stanarine, v letu 1975 je vrednost stanovanja, ugotovljena z odlokom občinske skupščine, izdanem na podlagi.
1.	člena Zakona o ugotovitvi vrednosti stanovanjskih hiš in stanovanj (Uradni list SRS, št. 50/72), s tem da valorizacijska vrednost točke ostane nespremenjena.
3.	Delegati so sprejeli odlok o obveznem fluorografiranju prebivalstva v občini Hrastnik v letu 1975.
Priznanje predstavniku Komunalnega podjetja iz Laškega za dolgoletno sodelovanje pri izdelavi raznih električnih in stavbeno-ključavničarskih delih
Fluorografiranje prebivalstva se v skladu z zakonom in družbenimi dogovori o financiranju in izvajanju akcije opravi vsake štiri leta. V dogovoru z zdravstveno skupnostjo Ljubljana, ki to akcijo financira, in Kliničnim centrom Ljubljana — TOZD Inštitut za pljučne bolezni in tuberkulozo Golnik, ki akcijo opravlja, bo fluorografiranje v naši občini potekalo v času od 19. 6. 1975 do vključno 25. 6. 1975. Za fluorografiranje pridejo v poštev vsi občani v starosti nad 25 let. Stroške za zavarovane osebe in njih svojce nad 25 let starosti bo krila zdravstvena skupnost, za nezavarovane osebe pa Skupščina občine Hrastnik. Cena ene rentgenske slike je 8,25 din. Skupščina občine Hrastnik bo krila tudi ostale stroške kot so (nabava propagandnega materiala, po-zivnic, pisanje in raznašanje pozivnic, delo v ekipah).
Metal 20 X 16 v rasteru 4 m. Celotna streha je v naklonu 15°, pokrita z valovitim salonitom. Strop je obešen na spodnji pas jeklenega nosilca z dodatno jekleno konstrukcijo, strop iz smrekovih desk d = 2 cm, stikovanih na pero in utor, parna zapora iz Al-folije in ter-moizolacija iz 10 cm tervola.
Tlak v bazenu nad prostorom za cevovod je keramit.
Objekt je povezan z veznim hodnikom na obstoječo telovadnico pri obstoječi šoli, ki bo glavni koristnik objekta. Za zunanje obiskovalce je predviden dostop po peš poti pod šolo in stadionom.
Fasadne stene soiz siporex plošč debeline 20 cm, ometane in obarvane. Vsa okna so plastična Typ KOSTROJ z dvojnim steklom, perd bazenom pa zasteklena s termopan steklom. Izvedba bazena je iz armiranega poliestra.
Pred montažo se izvede armirana betonska talna plošča debelnie 15 cm, s plastjo mivke debeline 3 cm, po montaži pa se bazen od-betonira.
Halo jeklene konstrukcije je možno povečati, da se s tem pridobi večja tlorisna površina.
Predračunska vrednost objekta se giblje med 7 in 8 milijonov din po cenah iz decembra 1974.
Ob času uvedbe referenduma v letu 1971 smo predvidevali, da bodo znašali stroški gradnje bazena pod 3,000.000.— din.
Perdvidevamo, da bomo zbrali v letu 1975 in 1976 naslednja finančna sredstva:
I. samoprispevek občanov po stopnji 1 % v letu 1975	2,360.000 din
v letu 1976	2,900.000 din
II. Prispevek TOZD in OZD iz dohodka po stopnji 0,8 % Dolg iz leta 1974 prispevek v letu 1975 prispevek v letu 1976
Skupno I. in II.
Od tega:
Obveznosti pri Ljubljanski banki — podružnici Trbovlje z zamudnimi obresti
Ostane za gradnjo bazena
5,260.000	din
1,294.000	din
2,200.000	din
2,500.000	din
5,994.000	din
11,254.000	din
3,000.000	din
8,254.000	din
toda le ob discipliniranem plačevanju prispevka s strani delovnih organizacij po stopnji
0.	8.% od dohodka.
Predlog financiranja po projektu Projekt Metal Ljubljana:
1.	Kredit SGP Hrastnik	1,300.000	din
2.	Kredit podjetja Pristan
(Projekt Metal)	2,000.000	din
3.	nezagotovljeno	4,954.000	din
4.	Sprejet je bil predlagani projekt za izgradnjo zaprtega kopališča s predlogom za financiranje. Investitor bo Skupščina občine Hrastnik.
Nekaj osnovnih podatkov sprejetega projekta s predlogom za financiranje:
Projektantska organizacija PROJEKT METAL Ljubljana je izdelala predlog načrta za pokriti bazen v izmeri 16 X 40 m, kjer bo plastični bazen 12 X 25 m, ki se lahko spremeni, s pomožnimi prostori. Garderobe in sanitarije so enotne za šolarje in ostale kopalce, vendar se ne uporabljajo hkrati. Za zunanje kopalce so predvidene omarice — približno 70, za učence pa v istem prostoru obešalniki. Razen garderobe za vse kopalce in šolarje, bodo na razpolago sanitarije, kabine, prhe, sušilni aparati, sanitetna soba, ki bo obenem služila kot shramba kopalnemu mojstru za kopalni pribor. Nad garderobami bo odprta galerija za obiskovalce bazena 8 X 15, dostopna direktno iz prostora bazena. Na galeriji obstaja možnost za ureditev bifeja z mizami za kopalce.
Osnovna konstrukcija celotnega objekta je jeklena, stebri I profila tipski poveznile
Skupna	8,254.000 din
za bazen jeklene konstrukcije.
Delegati zbora združenega dela Skupščine občine Hrastnik so na ločenem zasedanju sprejeli odlok o ukinitvi solidarnostnega stanovanjskega sklada, sklada za štipendije, sklada za financiranje obrambnih potreb, sklada za financiranje gasilstva in požarnega varstva in sklada pavšalnih skočnin občine Hrastnik, v besedilu, kot ga je posredoval IS Sob Hrastnik.
Do ukniitve omenjenih skladov je prišlo zaradi tega, ker se je z uvajanjem družbenega dogovarjanja in samoupravnega sporazumevanja ter ustanovitvijo vseh SIS prenehalo financiranje po proračunskem sistemu; po katerem so bili financirani tudi omenjeni skladi.
Navedeni skladi se ukinejo z zaključno bilanco za leto 1974 po stanju na dan 31. 12.
1974,	razen sklada za financiranje obrambnih potreb občine Hrastnik, ki se ukine s 30. 6.
1975.
Vsa aktiva in pasiva se prenese na novoustanovljene samoupravne interesne skupnosti oziroma proračun občine Hrastnik, člani upravnih odborov skladov pa se razrešijo.
SEKRETARIAT SKUPŠČINE
Republiško prvenstvo plesov z osnovnih šol
V soboto, 15. marca 1975 je bilo v Ljubljani v Pionirskem domu republiško tekmovanje plesnih parov z osnovnih šol. -96 parov se je pomerilo v angleškem valčku, fokstrotu in polki. Najuspešnejši so bili plesni pari kulturnega društva MLADOST OS NH Rajka v Hrastniku, ki so dosegli 1., 2,, 4. mesto.
In kaj pravijo na šoli?
JOŽICA BERCKO: Pred. nasto-
pom smo imeli tremo, ko pa se je tekmovanje pričelo, smo jo izgubili. Uspeh nas je spodbudil, da se bomo v plesu še izpopolnjevali. Vključili se bomo v klub športnih plesov v Trbovljah.
RADA REBERNIK, predsednica KD Mladost: Plesne vaje smo organizirali že drugo leto. Vadi jih tov. Peter Štaut iz Ljubljane. Drugo leto bomo . imeli začetni plesni tečaj že v 7. razredu, v 8. razredu pa nadaljevalnega.
Jasno je,, da dokler rokometaši Hrastnika ne bodo začeli načrtno vzgajati svojih kadrov, bodo težko pričakovali večje uspehe. Pred spomladanskim delom tekmovalne sezone 1974/75 v zasavski ligi so pričeli res dokaj resno trenirati in v okviru priprav odigrali nekaj tekem z u-spehom, tako da upajo, po mnenju predsednika kluba Milana Pungerška, da se bodo borili za sam vrh v ligi. Želijo namreč, da bi se kmalu vrnili v ljubljansko consko ligo.
Upravljati z družbenimi sredstvi. je velika odgovornost. Tega se je zavedala komisija za tekmovalni šport, kakor tudi IO TTKS občine Hrastnik, ko so pripravljali predloge za redno skupščino, predvsem kar se tiče tekmovalnega športa. Po izredno burnih razpravah je skupščina sprejela predlog oziroma sklep, da se še nadalje vodi v okviru tekmovalnega športa v občini 12 klubov. Glede na finančne možnosti in dejavnost nekaterih klubov, pomeni ta sklep status quo za kvalitetni razvoj tekmovalnega športa, ali celo nazadovanje. Izgleda, da bo moral na to vprašanje dati odgovor čas, po vsej verjetnosti pa bomo morali znova ugotoviti, da se na napakah učimo!
Tudi na množičnost mislijo v ŠŠD Mladost. Ob koncu sezone bodo glede na število udeležencev in uspehe proglasili najbolj športen razred ter izbrali najboljšega športnika in športnico. Spodbudna poteza, ki bi jo bilo treba še kje drugje vpeljati.
Razen drugih pomembnih akcij, bomo v Hrastniku letos organizirali ob 30-letnici osvoboditve več masovnih športnih prireditev, poleg tega pa tudi nekaj kvalitetnih, ki naj bi pritegnile čimveč gledalcev. S temi in drugimi akcijami se bomo tudi Hrastničani priključili v okviru telesne kulture k proslavljanju tega jubileja.
In tudi to v . obvestilo vodstvom klubov in društev: sekretar Izvršnega odbora TTKS občine Hrastnik Andrej Mlinar nadalje deluje na osnovni šoli na Rudniku, nova zgradba, drugo nadstropje, soba 35.
VALTER MOLJK, ravnatelj : Organiziran ples podpiramo, ker se zavedamo, da usmerjamo . u-čence v zdravo rekreacijo. Ob zaključnem plesnem venčku povabimo tudi starše. Lepo je videti 13—14-letne hčerke oziroma sinove, ko se vrtijo s svojimi starši. — Naši zmagovalni pari so tudi v šoli vzorni učenci.
II. mesto: Sonja Logar, Vili Greben
Zgodovina ribištva
(Nadaljevanje z 9. strani)
Ta občni zbor je bil zelo buren in je .trajal dolge ure, vendar smo uspeli hrastaiški ribiči izvoliti v Upravni odbor te prve Ribarske zadruge v .Zasavju dva svoja člana in to Plaznika Huberta in Benčino Krnila. Slednji je bil izvoljen čuvaj.
Delokrog odnosno meje te novo ustanovljene Ribarske zadruge ZOJ s sedežem v Trbovljah sp takrat potekale od Save—Zvonik do Črnega potoka na. Bregu. V ta veliki delokrog so bili prišteti vsi pritoki, rokavi in potoki. Zadruga je začela s temi vodami smotrno upravljati.
Z ustanovitvijo te Ribarske zadruge je bila prvič v zgodovini ribištva Zasavja vzniknila lastna ribiška organizacija, katere član je lahko postal sleherni in pošten občan, ki ni bil v morebitnem sodnem postopku.
Vsak član Ribarske zadruge je imel popolno pravico voliti svoje zastopnike in biti tudi sam izvoljen v njen upravni odbor. Vsak član te nove Ribarske zdruge ZOJ s sedežem v Trbovljah je bil tudi dolžan vložiti poleg članarine še enkratni delež 500 dinarjev, s katerim je ta zadruga razpolagala.
Celotna ekipa, ki se je udeležila republiškega tekmovanja v plesu
V času, ko to poročamo, smo tik pred začetkom tekmovanja rokometašic v spomladanskem delu republiške lige sezone 1974-75. Ekipa »Steklarja« bo sicer nastopila pomlajena, vendar je vseeno upati, da si bodo prizadevale, da bi v naslednji- sezoni še nadalje ostale v republiški
_ ligi.
Čeprav, je o njih malo slišati, pa so vseeno strelci SD »Steklar« dokaj aktivni. Nekaj pomembnejših rezultatov: V občinski ligi z zračno puško so osvojili 2. mesto, ženska ekipa je v dokaj močni konkurenci ob 8. marcu osvojila 2. mesto, na ekipnem občinskem prvenstvu so osvojili 2. mesto, večje število pa jih je izpolnilo normo za nastop na republiškem tekmovanju za zlato puščico za leto 1975.
Eno leto in pol je rokometašice »Steklarja« treniral in vodil Branko Mravljak, sedaj pa je to mesto iz več ali manj znanih razlogov prepustil nekdanjemu rokometašu RK »Hrastnika« Janezu Kotniku. Glede na njegove kvalitete in s pomočjo o-. stalih članov vodstva kluba je pričakovati, da se bo kvaliteta ženskega rokometa v Hrastniku ponovno dvignila in zavzela tisto mesto, ki ji pripada.
Ravno tako se nadaljuje tekmovanje kegljačev ».Bratstva« v II. republiški ligi — vzhod. Po prvem delu so zasedli 11. mesto med dvanajstimi ekipami. Upati je bilo, da se bodo v drugem delu bolj borili in si tako zagotovili regularen obstanek v ligi. Prvi rezultati drugega dela .tekmovanja in nekatere druge o-koliščine pa ne-obetajo, da.bi se jim te želje izpolnile.
Ali se bo ponovilo lansko pripravljalno obdobje? Takrat so nogometaši »Hrastnika« enako kot letos dosegali lepe rezultate, kasneje v rednem tekmovanju pa je bilo povsem drugače. Po pripravah sodeč bi se morali boriti za sam vrh v ligi, kljub temu, da so trenutno na repu lestvice.
Jasno je, da so tekmovalci namiznega tenisa NTK »Kemičar« tik pred osvojitvijo 1. mesta v republiški ligi, kar jim daje možnosti za nastopanje na kvalifikacijah. za tekmovanje v II. zvezni ligi. Upati je, da bomo Hrastničani imeli v prihodnji sezoni vsaj enega zveznega ligaša.
Dokaj uspešno so pričeli s tekmovanji tudi brodarji. Na nekaterih tekmovanjih so dosegli že lepe uspehe, predvsem Stradar v mladinski konkurenci in kanuista Halzer-Vovk. V članski konkurenci pa Barič Franc II. še vedno nekoliko zaostaja za najboljšimi na večjih prireditvah.
Analogno drugim, je tudi v košarkarskem športu v Sloveniji prišlo predvsem zaradi pocenitve ligaških tekmovanj do reorganizacije. Tako bo članska ekipa »Hrastnika«, v tekmovalni sezoni 1975 nastopala v II. republiški ligi, ki obsega Savinjo — Zasavsko področje. Liga šteje 8 članov, in sicer: Velenje, Kovinar Store, Zlatorog Laško, Vitanje, Prebold, Šentjur, Žalec in Hrastnik. Prvak lige si pridobi pravico nastopa na kvalifikacijah za vstop v 1. B enotno republiško ligo, ki šteje 12 članov. Ta liga pa letos za košarkarje Hrastnika verjetno še ne bo dosegljiva.
Nenavadno veliko zanimanje o-trok -za košarko, kakor tudi v cilju dviga kvalitete košarke v -naši občini, bodo poleg članske ekipe v deljeni republiški ligi nastopali tudi mladinci, mlajši mladinci (kadeti) in pionirji. Tako bo redno nastopalo okrog 60 košarkarjev.
Enako pozornost kot množičnosti, je bilo v košarkarskem klubu potrebno posvetiti več pozornosti tudi kadrovski zasedbi. vaditeljev in trenerjev. Člansko ekipo trenira in vodi priznani košarkar Rudarja iz Trbovelj A-lojz Deželak, za mladince in kadete bosta skrbela Mirko Štromajer in Andrej Mlinar, skrb o pionirjih sta prevzela Adi Zaletel in Branko Mravljak, najmlajše v šoli pa trenira Rojko Franc.
Sestanek odbora Šolskega športnega društva »Mladost« je pokazal, da bi lahko nekatere sekcije še bolj uspešno delovale, če bi določeni -klubi, ki bi morali načrtneje skrbeti za svoj -podmladek, bili pripravljeni sodelovati in iz svojih vrst zagotoviti mentorja oziroma stalnega vaditelja. Z obstoječimi šolskimi kadri je nemogoče kljub željam uspešno voditi vse tiste sekcije, ki bi bile nujno potrebne za nadaljnji nemoteni razvoj že obstoječih špotrnih klubov v občini. Kdo je na potezi?
Zanimalo vas bo
PRIŠLI V PODJETJE:
Milinkovič Milorad, odnašalec stekla; Hrup Karl, odnašalec stekla; Miftari Shukri, odnašalec stekla; Murganič Bogdan, delavec TOZD II; Biderman Jože, delavec na kanalu; Petrič Viljem II, pripravnik v komercialnem sektorju ; Lišič Hakija, delavec na kanalu; Stermole Viktorija, kontrolor stekla; Mejač Peter III, pripravnik v gospodarsko planskem sektorju; Kmetič Zlata, kontrolor stekla; Grbič Jela, kontrolor stekla; Gavrilovič Zoran, delavec na kanalu; Slipčevič Ivan, odnašalec stekla; Božič Stanislava,, kontrolor stekla; Krajnc Lidija, kontrolor stekla, Grgič Drago, delavec na kanalu; Planinc Jožefa, kontrolor stekla, Zupanc Joža, odnašalec stekla; Grum Aleksandra, kontrolor stekla; Hokič Ramiz, delavec na kanalu; Alibašič Šem-so, delavec na kanalu; Micin Rat-ko, delavec na kanalu; Hasikič Refi ja, odnašalec stekla; Moko-tar Mihaela, kontrolor stekla; Delpin Elica kontrolor stekla; Biderman Marija, kontrolor steki la; Muratovič Mustafa, odnašalec stekla; Dervič Ferid, odnašalec stekla; Starc Amalija, kontrolor stekla; Zupančič Stanislava, kontrolor stekla; Muharemovič E-kren, izprazojevalec butanskih cistern ; Brkič Sulejman, delavec, na kanalu; Kasikič Safet, delavec na kanalu; Kranjc Janez, izpraznje-valec butanskih cistern; Fabjanič Martin, dostavljalec zmesi.
NA LASTNO ŽELJO ZAPUSTILI PODJETJE:
Simončič Jožefa, kontrolor stekla; Brglez Edvard, delavec na kanalu; Kaše Jože, krogličar; Srebotnik Jurij, izmenski vodja; Cestnik Marija, skladiščna delavka; Murtič Bahri ja, dostavljalec stekla; Utješinovič Mladen, in-strumentarec ; Zdovc Danica, kontrolor stekla; Beravs Rudi, model, mizar.
SAMOVOLJNO ZAPUSTILI PODJETJE:
Grlica Boris, odnašalec stekla;' Perc Mihael, odnašalec stekla; Že-kar Franc, delavec na kanalu; Pe-tauer Herman, dostavljalec, prenašalec paketov; Javornik Drago, odnašalec stekla; Zelinac Lazar, odnašalec stekla; Žagar Ana, od-našalka stekla; Hamzagič Sebira, odnašalka; Ekič Dževad, odnašalec stekla; Avflič Ana, odnašalka stekla; Halilovič Salko, delavec v zmesarni; Karlica Milan, delavec v zmesarni; Felicijan Friderik, odnašalec stekla ; Trupi I-van, odnašalec stekla; Hajdarevič Munib, odnašalec stekla.
INVALIDSKO UPOKOJEN: Sivka Mihael.
V JLA:
Jelakovič Jože II.
V LETU 1975 DOSLEDNO IZVAJANJE ZAČRTANIH SMERNIC
(Nadaljevanje s 6. strani) davek na dohodek iz bruto OD v letu 1975 odpade, ker tako določa podpisan družbeni dogovor. Zaradi tega bodo nastale tudi težave pri zbiranju sredstev, kar pa bo po določbah družbenega dogovora urejeno s solidarnostnim združevanjem sredstev med občinami v SR Sloveniji.
V splošni porabi na vseh ravneh bodo zagotovljena predvsem sredstva potrebna za financiranje organov družbenopolitičnih skupnosti, družbenopolitičnih organizacij in nalog s področja splošnega ljudskega odpora, pa tudi sredstva za uresničevanje nalog krajevnih skupnosti.
O obsegu splošne porabe v skladu s to resolucijo o prioritetah in proračunski porabi v varčevanju in v usklajevanju davčne politike bodo vse občine v Sloveniji v okviru pravic in dolžnosti, ki jih imajo po ustavi in zakonih, sklenile družbeni dogovor o splošni porabi v SR Sloveniji za leto 1975.
Pri dograjevanju sistema samoupravnega sporazumevanja o merilih za razporejanje dohodka in delitvi sredstev za osebne dohodke bo treba težiti za bolj u-činkovitim uveljavljanjem delitve po rezultatih dela. Sistem notranje politike dohodka mora s svojimi osnovnimi merili v večji meri spodbujati delavce k dviganju produktivnosti, zniževanju proizvodnih stroškov, racionalizaciji celotnega dela ter k ustvarjalnim prizadevanjem. Osebni dohodek
vsakega delavca mora biti odvisen od količine in kvalitete njegovega delovnega prispevka na osnovi živega in minulega dela.
Strokovne službe v vseh organizacijah združenega dela morajo pri izplačevanju osebnih dohodkov zagotoviti, da bodo delavci imeli jasen pregled nad svojim bruto 'osebnim dohodkom in njegovo delitvijo na sredstva za osebno in skupno porabo.
K začrtani usmeritvi družbenoekonomskega razvoja v letu 1975 bodo s svojo idejno-politično in praktično družbeno aktivnostjo pomembno prispevale tudi družbenopolitične organizacije in društva. V uresničevanje začrtanih usmeritev se bodo aktivno vključile Socialistična zveza delovnega ljudstva, Zveza sindikatov, Zveza socialistične mladine ter Zveza združenj borcev NOV razumljivo, kakor tudii druge družbenopolitične organizacije in društva, ki bodo ali pa so že v svojih programih aktivnosti podrobneje opredelili svoje mesto in naloge v skupnih prizadevanjih. Vsi dejavniki družbenega razvoja od temeljnih organizacij združenega dela do družbenopolitičnih organizacij, samoupravnih interesnih skupnosti ter vsi ostali so odgovorni za izvajanje dogovorjene razvojne politike. Zato morajo oblikovati lasten akcijski program, s katerim bodo na svojem področju zagotavljali uresničevanje temeljnih ciljev in nalog, ki jih določa ta resolucija.
DONIT ZAMENJAL LITOSTROJ
Že v prejšnji številki našega glasila smo omenili, da bo letošnji osmi po vrsti tradicionalni Peteroboj gumarjev, železarjev, kovinarjev in steklarjev 17. maja v Žalcu.
Organizacijski komite je imel v mesecu februarju sestanek z vsemi predstavniki podjetij udeležencev. Na tem sestanku pa ni bilo nikogar od predstavnikov ljubljanskega Litostroja. Skepsa nekaterih, da Litostroj ne želi več tekmovati na teh igrah, se je kmalu pokazala za upravičeno. Na pismeno intervencijo organizatorjev je Litostroj res odgovoril negativno in se zahvalil za dosedanje sodelovanje ter zaželel vsem mnogo športnih uspehov. Kot glavini vzrok so navedli, češ, da sodelujejo v tekmovanju s podjetji iste branže, tako da pač ne utegnejo na dve strani. Sicer je to vse lepo in prav, toda ostali štirje smo .ostali sami, lahko bi rekli razočarani, prevarani, ker takega nefer odnosa nismo pričakovali. Na srečo smo se tudi na to pripravili. Na sestanku v Žalcu smo se domenili, da v primeru takega razvoja situacije poiščemo
petega člana v eni izmed ostalih OZD širom Slovenije. Ponudbo k sodelovanju smo poslali OZD Donit Medvode. Ta delovna organizacija je ponudbo takoj sprejela in je tudi v bodoče pripravljena sodelovati na tej manifestaciji. Za takšno razumevanje se lahko o-menjeni delovni organizaciji. samo zahavlimo in ji zaželimo do-
brodošlico. Tako bodo na peteroboju 75 v Žalcu 17. maja 1975, ki bo letos posvečen praznovanju 30. obletnice zmage nad fašizmom, 25-letnice samoupravljanja in 30-letnice Zveze sindikatov, sodelovali : Ferralit Žalec, Železarna Jesenice, Sava Kranj, Donit Medvode in Steklarna Hrastnik.	J. P.
Strelska družina »STEKLAR« je zelo delavna
NAGRADNA KRIŽANKA
	ml| m. M	■	—		ANGLEŠKI KIPAR CHENRy)	REŽISER PREMINGER	SESTRIN MOŽ	TORINO	REKA NA PELE: PONEZU	ČEVLJAR	LATINSKI VEZNIK	PIŠKOT	SESTAVIL! KARLI DREMEL	ŠIRITE GLASILO „STEKLAR"	PREPROSTA LJUDSKA GOVORICA	OTOČJE V TIHEM OCEANU'	0SV0B0= DILNA FRONTA	natakarica -	GRŠKA ; BOGINJA MODROSTI !	UPO.DAB s LJAJÓCI UMETNIK
	Bit j		gs	sp	►		-						08DELAN SVET PRI HIŠI	BANKOVEC ZA STO DE= NARNIH ENOT						
——r			r- DEKOKT	i	►									OTOČJE OB NORVEŠKI OBALI GOJENEC NA DY0RU						
VRSTA DETELJE			T '		T				OTOK PRED "ZADROM			LEVSTIKOV JUNAK						ZAMAŠEK			
								URADNI SPISI			STARA UTEŽ									
TESTA= MENT									POLDIVJI PRERIJSKI KONJ								PEVKA Stefok		' ■ j -	
									RAZVEZANA ŽENSKA								nikelj			
OKRASNE POSODE						FENOMEN	KELTSKA RODOVNA "ZVEZA PEVKA SRŠEN					KRIPTON	KUHAR ŽGANJA KRAJ PRI PODČE* TRTKU			■ '				
daljše OBDOBJE					POROD PE--TERO OT; ROK HKRATI BENEŠKO KOPALIŠČE									NEKDANJI ZEMLJIŠKI GOSPOD V BOSNI	DARUVAR	IVAN KRILOV MESTO V JUŽNI TURČIJI			PRODUKT IZGORELIH SNOVI V DIMNIKU	OZEK IN DOLG kOS blaga
SLOVENSKA OPERNA PEVKA (VANDA)										OBOROŽENA SILA DRŽAVE							me!?anski FILOZOF			
										PETER OVSEC							PEVKA KOHONT			
DELO, DELNICA								ELA PEROCI			MESTO V UKRAJINI OB AZOVi SKEM MORJU	OTOČJE 06 SICILIJI						400 M1 PflEBh VALEČ ISTRE		
								LEPO VEDENJE				MRÜES								
KISIK			(SORA NA KRETI				PLURAL								OPERNI SPEV					■
			PREBIVALEC SOSEDNE DRŽAVE				MLAJŠA lELEZNA BOSA								ROMAN "TONETA SVETINE					
BR7SC									.	SPODNJA PLOSKEV POSODE				KALO						-
										REKA V ROMUNIJI				POLITIK MALIK						
TEKAČ CLARK				A	NEUMEN GRŠKA ČRKA	SLADEK. JUŽNI SADEŽ AVSTRALK SKI NOJ							SREDOZEMSKA RASTLINA KNJIŽEVNIK VELIKA1 NOVld						GRAFIK JUSTIN	URIN, ŽIVA MEJA
KIPCI KRILATIH DEČKOV									VERGILOVA PESNITEV							GRŠKI BOG VOJNE ARABSKI ŽREBEC				
JURČIČEVA TRAGEDIJA IZ ŽIVLJENJA POLABS -KIH SLOVANOV									ŽENA ALEKSANDRA VELIKEGA								SVETLO ANGLEŠKO PIVO			
ČEŠKA PRITR0IL= NICA					PRITOK SAVE IZ SOSNE				ČLOVEK BREZ LASTNE VOLJE								TEMNI DEL dneva			
NAGRADNA KRIŽANKA
Med reševalce s pravilnimi rešitvami nagradne križanke bomo z žrebom razdelili 7 nagrad:
1.	nagrada 50 din
2.	nagrada 30 din
3.	—7. nagrada po 20 din
Izrezek z vpisano rešitvijo pošljite na naslov: Uredništvo STEKLARJA, STEKLARNA HRASTNIK. Pri žrebanju bomo upoštevali vse pravilne rešitve, ki bodo v uredništvu do petka, 25. aprila.
NAGRAJENI REŠEVALCI
Za nagradno križanko, objavljeno v prejšnji številki STEKLARJA smo prejeli 60 rešitev. Žreb je razdelil nagr.ade takole:
1. nagrada (50 din) : Jager Greta,
2.	nagrada (30 din) : Kavzar Janko,
3.	—7. nagrado (po 20 din) prejmejo: Stopa Marica, Skubic Frida, Kolar Vaici, Učakar Ida, Ranzin-ger Ivan, upokojenec.
PRAVILNA REŠITEV PREJŠNJE KRIŽANKE
VODORAVNO: omika, Pskov, Gorišek, bizon, Larra, glazura, A-zori, Amarna, Brno, Lala, znoj, drog, Abas, arabeska, Baška, E. M., lat, folikel, Kum, provizorij, neto, SO, Rose, sneg, Radames, Ikaria, mačka, Ibert, Katanga, razpad, O. C., A. V., Santos, Osor, U. J., Zimbabve, I. L., Morava, Enos, Oakland, ekonom, Nara, R. R., cena, navada.
ZAHVALA
Ob nenadni izgubi drage mame in stare mame
MARIJE KAJIČ roj. SOTLAR
se zahvaljujemo izmeni Vilija Fabjana in Rudija Gomilerja v TOZD II za izraženo sožalje, za darovani venec in cvetje.
Žalujoči sin Franci z družino ter ostalo sorodstvo.
RAZPIS
TOZD 6 — Menza in počitniški domovi Steklarne Hrastnik
razpisuje prosta delovna mesta za določen čas (od 1. 6. do 15. 9. 1975) in to:
ZA POČITNIŠKI DOM PORTOROŽ:
1	kuharico
2	kuhinjski pomočnici 2 servirki
1 pomivalko 1 sobarico
ZA POČITNIŠKI DOM V BOHINJU:
1 kuhinjsko pomočnico — servirko 1 sobarico — pomivalko
Ce imate veselje do kuhinjskega dela ali gostinstva, nam pošljite prijavo s kratkim življenjepisom in opisom dosedanjega dela na naš naslov.
ZAHVALA
Ob nenadni izgubi dragega moža, očeta, starega očeta KARLA SAVRICA
se iskreno zahvaljujemo vsem znancem in prijàteljem, ki so nam v najtežjih trenutkih stali ob strani in nam pomagali. Zahvaljujemo se upravi steklarne in sindikatu za vence, vsem govornikom za poslovilne besede in godbi na pihala. Še posebno pa se zahvaljujemo pevskemu zboru za venec in darovano cvetje. Hvala tudi vsem sorodnikom in znancem za vence in cvetje ter vsem, ki so dragega pokojnika spremljali v tako velikem številu na njegovi zadnji poti na dolsko pokopališče.
Žalujoči: žena Matilda, hčerka Jerica z družino in sin Karli z družino ter ostalo sorodstvo.