Leto XXIV., št. 149
Upravmitvos L|ubljana, Puccinijeva ali ca S. Telefon St. 51-22. 31-23. 31-24
Inseratni oddelek: Liubljana, Puccinijeva ulica 5 — Telefon St 31-25, 31-26 Podružnica Novo mesto s Ljubljanska cesta 42 Izključno zastopstvo za oelase «2 Italije io inozemstvo: UPI S. A.. Mll-ANO_
Računi: za Liubllansko pokrajino pn poštno-čfkovnem zavodn k. 17.749, za ostale kraje
Italije: Servizio Conti Con. Post. No tt-3118
£
Izhaja vsak dan razen ponedeljka.
Mesečna naročnina 25 lir.
Uredništvo: LJubljana — Puccinijeva ulica St. & Telefon St. 31-22, 31-23. 31-24.
Rokopisi se ne vračajo
si Fracht- und TransportschiSSe some zahlreiche Kriegsschiffe versenkt
Schlf£e beschadigt — GegenangriH beiderseits des Clo« gewlnnt a n Beden — KampSe in Italien mit unver-
mfnderter Heftigkeit
Aus dem Fiihrerhauptquartier, 1. Juli.
Das Oberkommando der Wehrmacht gibt bekannt:
Auf der Nor\vestspitze der Halbinsel Cherbourg setzten unsere sch\vachen Kra-fte, auf engem Ranim zusammengedrangt, iJ.ren erbitterten VViderstand gegen die f indliclie Uebermacht fort. Bis zuletzt J impfend, fiigten sie dem Gegner noch fchtvere Verluste zu.
ftstlieh der Orne fiihrte der Feind meh--ere erfolglose Vorstosse. Im Einbruchs-ranm siidwestlich Caen wurde der Gegner in die Verteidigung gedrangt und be-sehrankte sich auf ortliche Aufkiarungs-vcrstosse. die vor unseren Abriegelungs-fronten zusammenhrachen. IT n ser Gegen-an^riff von Sudwesten her gewann beiderseits des Odon trotz zišhen \Viderstandes und starken feindlichen Artilleriefeuers, besonders von See her, langsam vveiter Boden.
Nordostlich Saint T,o traten nordamerj-kanisehe Truppen von starker Artillerie, Panzern und Luftangriffen unferstiitzt, zum Angriff an. Sie \vurden im zusam-mengefassten Abvvehrfeuer unter hohen blutigen Verlusten abgewiesen. 19 feindliche Panzer wurden vernichtet.
Die Luftvvaffe unterstiitzte mit starken Schlaehtfliegerkraften die Kampfe des Heeres im normannischen Landekopf.
tihor dem Landekopf und den besetzten Westgebieten vvurden 25 feindliche Flugzeuge, darunter 15 viermotorige Bomber, <i;;n Absturz gebracht.
Lentnant Schenk, Zugfuhrer in einem Panzer regiment, schoss am 27. Juni siid-cvestlich Caen J 2 feindliche Panzer ab.
In den Kampfen um Cherbourg hat sich e'n Flakregiment unter Fiihrunsr von Cberst Hermann hervorragend bewahrt
Heeres-Kiistenbatterien erzielten mehrere Treffer auf feindlichen Landungsbo-eten vor der Orne-Miindung und zvvangen einen Zerstiirer zum Abdrehen.
In der Bretagne wurde ein feindlicher Sahotaget rupp im Kampf niedergemacht.
Schv/eres Vergeltungsfeuer liegt aui London.
Auf dem VVestfliigel der italienischen Front griff der Gegner von der Kiiste bis zum Trasimenischen See mit zusammen-gefassten Infanterie- und Panzerkraften an. In ausserst verlustreichen Kampfen gelang es dem Feind, im 'Kustenabschnitt
und im Raum siidlich Siena weiter vor-zudringen. Die Kampfe dauern hier mit Mnverminderter Heftigkeit an.
In der Adria versenkte Bordflak eines deutschen Dampfers ein fedndL Schneh-
boot.	,, , , .
Im Mittelabschnitt der Ostfront stehen unsere Truppen weiter in schweren Ab-\vehrkampf • In der Stadt Ssluzk sind Stras-senkampfe im Gange. Auch im Raum von Ossipovvitschi und bei Borissov frnden starkere, von Panzern unterstiitzte Angriffe der So\vjets statt. Am Oberlauf der Be-resina, sovvie westlich und sudwestlich Polozk wurden die feindlichen Angriffe in fcarten Kampfen aufgefangen.
In die Abvvehrkampfe griffen deutsche Schiachtfiiegergeschwader mit guter Wir. kung ein. Sie fiigten dem Fednde schwere blutige und Matarialverluste zu.
Sicherungsfahrzeuge der Kriegsmarine versenkten im Finnischen Meerbusen bei der Insel Narvi drei angreifende sowjeti-sche Schnellboote und brachten Gefangene oin.
Ein starker nordamerikaniseher Bomber-verband u arf gestern verstreut Bomben im ungarisehen Raum. Deutsche und ungari-sche Jiiger schossen 13 feindliche Flugzeuge, darunter 12 viermotorige Bomber. ab.
Einzelne britisehe Flugzeuge warfen in der vergangenen Nacht Bomben im rhei-niseh westfalischen Gehiet.
Im Kampf gegen die feindliche Inva-sionsflotte und den Naehschub iiber See versenkten Luftvvaffe, Kriegsmarine, Heeres- und Marinekiistenbatterien im Monat Juni 51 Fracht- und Transportschiffe mit 312.600 BRT. 56 weitere Schiffe mit 328.000 BRT sowie zahlredehe kleinere Transport-fahrzeuge und Landungsboote wurden zum Teii schwer beschadigt. An feindlichen Kriegsschiffen wurden zwei schwere und drei leichte Kreuzer, 22 Zerstorer, 15 Schnellboote, ein Unterseeboot, drei Landungsboote und ein Bewacher versenkt. Mehrere ScMachtschiffe, darunter ein Schiff der »Nelson«-Klasse, 21 Kreuzer, 22 Zerstorer, 26 Landungsspezialschiffe und 12 Schnellboote vvurden durch Bomben-, Torpedo- und Artšllerietreffer schwer beschadigt. Mit der Vernichtung eines Teiles die-ser Schiffe kann gereehnet werden, Die feindlichen Schiffsverluste erhohen sich noch durch Minentreffer.
0 vapem položaju
Berlin, 1. jul. Kot dopolnilo vojnega poročila je izjavil zastopnik vrhovnega po-veljništva nemške vojske, da je vzhodno bojišče prav za prav še v gibanju. Sovjet-: ki napadalni klini so sicer zavzeli nekaj predelov, ki jih omenja vojno poročilo, za njimi pa so še vedno močni nemški ter tudi sovjetski oddelki. Pri tem ne moremo govoriti o kakšni bojni črti. temveč o bojnem področju, ki je 450 km dolgo in 200 kilometrov globoko in na katerem se srdito borijo večji in manjši oddelki. Združena bojni črta bo vidna šele v enem tednu.
V Normandiji so hudi in žilavi boji za Caen. Tu se je razvila ogromna bitka oklopnikov, v katero so vrgli Britanci vse razpoložljive oddelke, ki jih poleg tega podpira še neka ameriška oklopna divizi. ja. Tudi Nemci so vrgli v boj nove oklop. niške oddelke. Na področju tako zvanega »ognjenega zvona« se bije tačas največja dosedanja oklopniška bitka na invazijskem bojišču, v kateri sodelujejo tudi daljno-strelni ladijski topovi. Zavezniki so poskušali na obeh straneh Caena, prvič s področja pri Tillyju in nato iz vzhodnega krila predmostja ob Orni obiti mesto ter južnovzhodno od njega združiti oba napadalna oddelka. Do sedaj so še vedno tik ob robu zapornega ognja 38 in 40 centimetrskih ladijskih topov. Pri tem je treba pomisliti, tako izjavljajo v Berlinu, da ima velika vojna ladja približno tako udarno moč kot moderna trdnjava. Granate velikih topov imajo zelo močan učinek. zaradi tega igrajo tudi vojne ladje v bojih na izkrcevalnem odseku m na obalnem področju zelo veliko vlogo. Ogenj teh topov sega v daljavo približno 40 km. preko te razdalje pa ni več natančen. Zaradi tega so se tudi nemške čete, da bi štedile z moštvom, umaknile tik do te zaporne črte, ali kakor jc pravijo, na rob »ognjenega zvona«. Boji za Caen se razvijajo sedaj že izven območja ladijskega topništva. Proti edinicam britanske vojne mornarice uporabljajo Nemci torpedne in brze bojne čolne. Doslej Nemci še niso uporabljali podmornic, ker so zavezniki takoj ob pričetku invazije položili obsežne zapore
za podmornice in ker je razen tega morje ob obali preplitvo. K temu je pripomnil zastopnik nemškega vrhovnega poveljni-štva, da je zadnji čas prav malo govora o nemških podmornicah, da bo pa prav kmalu o njih zelo mnogo slišati.
Nadaljnje obstreljevanje južne Anglije
ženeva, 30. jun. Reuter poroča, da so Nemci v sredo in v noči na četrtek obstreljevali južno Anglijo z letečimi bombami. Kakor je bilo uradno objavljeno, so nastale občutna škoda in izgube med prebivalstvom.
ženeva, 30. jun. Notranji minister Morri-son je bil sedaj, kakor piše »Daily Express«, vendar le prisiljen, da je spremenjenim prilikam prilagodil odredbe o požarnih stražah. Po dosedanjih predpisih so morali biti vsi stotisoči požarnih straž istočasno na svojih mestih, čim se je pričel alarm. Ker pa trajajo sedaj pri napadih letečih bomb alarmi zelo dolgo, je Morrison uredbo tako spremenil, da sme del straž odpočivati, medtem ko mora drugi del stražiti.
„V 1" — senzacija za London
Stockholm, 1. juL »Folkets Dagbladet« poroča: Neki potnik, ki je pred dnevi dospel iz Londona v Lizbono, je izjavil, da pomeni novo tajno nemško orožje 7.a Anglijo senzacijo. Na vožnji iz Londona do letališča v Bristolu je naštel nič manj kakor 19 velepožarov. Soglasno so zatrjevali vsi potniki, angleški diplomati in častniki ter potniki iz nevtralnh držav, da je orožje »V 1« zelo resna stvar. Tudi »News Chronicle« je beležil, da je angleškim vojaškim krogom vzelo sapo.
Huje od smrti in razdejanja
Stockholm, 1. jul. Agencija Reuter je povzela daljše poročilo časopisa »Time and Tide« o učinkovanju »V 1«. Cas-opis izjavlja, da gre pri tem za psihološki način vojskovanja v praktični obliki. Leteča bomba izvaja svoj učinek. Učinikuje globlje kot smrt ali razdejanje.
Boji v Italiji
Berlin, 30. jim. Kljub veliki oddaljenosti od Normandije so boji v Italiji v zvezi z obrambo proti invaziji. Tamkaj izpolnjujejo nemški grenadirji, oklopniški lovci in čete padalcev še vedno določeno jim nalogo m vežejo z žilavim odporom s čim rnanišimi lastnimi silami močne sovražnikove sile daleč od invazij skega področja. To nalogo s0 v torek odlično izpolnili, ko je sovražnik ponovno z zelo močnimi silami napadel na zapadnem obalnem področju in v gorah južno od Siene. Prodirajoč po obalni cesti je dosegel severno od Piombina južno pobočje gore Monte Gabbro. Nekako v isti črti so bili ustavljeni drugi sovražni napadi proti vzhodu v notranjosti pogorja Colline Me-tallifere, pri čemer so doživeli sovražni oddelki občutne izgube južnozapadno od Siene v bojih za gorske vrhove in v dolinah pri Chiadinu in Cascianu.
Zapadno od Trasimenskega jezera ln na področju Peruggie so doživele nemške čete popoln obrambni uspeh. Nemške
čete so s protinapadom osvojile Monte Croce, severnovzhodno od Peruggie. Ob Tiberi so se izjalovili vsi sovražni sunku Sovražnikove izgube materiala, oklopnikov in moštva so bile zelo velike.
Berlin, 1. jul. Mednarodni poročevalski urad poroča dodatno o položaju na italijanskem bojišču: V bližnjih dneh je računati s ponovno močno oživitvijo bojev ob obeh straneh Trasimenskega jezera ter pri Perugiji, posebno še, ker so nemške izvidnice opazile tam zbiranje močnih sovražnih napadalnih oddelkov.
S strojnicami nad poljske delavce
Benetke, 1. jul. Kmete, ki so bili v Padski dolini pri poljskih delih, so v zadnjih
dneh obstreljevali ameriški letalci s strojnicami. Po dosedanjih podatkih so ubili v enem dnevu 62 ljudi, med temi je 21 žena in dve deklici pod 10 Igli
51 tovornih ter mnogo vojnih ladij
potopljenih
56 ladij poškodovanih — S protinapadom na obeh straneh Odona je bilo pridobljeno nekaj ozemlja — V Italiji boji z
nezmanjšano silovitostjo
Fuhrerjev glavni stan, 1. jul. Vrhovno poveljništvo oboroženih sil javlja:
Na severnozapadnem delu polotoka Cherbourga, so nadaljevale naše šibke sile, stisnjene na tesen prostor, z ogorčenim odporom proti sovražnikovi premoči. Boreč se do konca so prizadejale nasprotniku še težke izgube.
Vzhodno od Orne je izvedel sovražnik več brezuspešnih sunkov. Na vdornem področju južnozapadno od Caena smo prisilili nasprotnika v obrambo. Sovražnik se je omejil le na krajevne izvidniške sunke, ki so se zrušili pred našimi zapornimi postojankami^ Z našim protinapadom z jugozapada smo pridobili na obeh straneh Odona nadaljnje ozemlje kljub žilavemu odpoiW in močnemu sovražnikovemu topniškemu ognju, posebno z morske strani.
Severnovzhodno od Saint Loja so pričele ameriške čete z napadom, podprtim z močnim topništvom, oklopniki ter letalskimi napadi. Bile so z osredotočenim obrambnim ognjem z visokimi krvavimi izgubami odbite. Uničenih je bilo 19 sovražnikovih oklopnikov.
Letalstvo je podpiralo z močnimi bojno-letalskimi silami boje vojske na norman-dijskem predmostju.
Nad predmostjem in nad zasedenimi za-padnimi ozemlji je bilo sestreljenih 25 sovražnikovih letal, med njimi 15 štiri-motornih bombnikov.
Poročnik Schenk, četni vodja nekega oklopniškega polka je uničil 27. junija južnozapadno od Caena 12 sovražnikovih oklopnikov.
V	bojih za Cherbourg se je odlično izkazal protiletalski polk pod vodstvom polkovnika Hermanna.
Obalne baterije vojske so z več zadetki zadele sovražnikove izkrcevaJne čolne pred izlivom reke Orne ter prisilile neki rušilee K umiku.
V	Bretagni je bil v boju uničen nek sovražnikov sabotažni oddelek.*
S težkim motilnim ognjem obstreljujemo London.
Na zapadnem krilo italijanskega bojišča je sovražnik nadalje napadal ob obali do Trasimenskega jezera z sredotočnimi pehotnimi in oklopniškimi silami. V iz-
redno izgub polnih bojih se je posrečilo sovražniku na obalnem odseku in na področju južno od Siene prodreti dalje. Tu se nadaljujejo boji z nezmanjšano silovitostjo.
Na Jadranskem morju je potopilo protiletalsko topništvo nekega nemškega par-nika sovražnikov brzl bojni čoln.
Na srednjem odseku vzhodnega bojišča so naše čete nadalje v težkem obrambnem boju. V mestu Sinek boji po ulicah. Tudi na področju Osipovičev in pri Borisov u so v teku močni z oklopniki podprti napadi boljševikov. Ob gornjem teku Be-rezine ter zapadno in južnozapadno od Polocka so bili v težkih bojih sovražnikovi napadi prestreženi.
Oddelki nemških bojnih letal so z dobrim učinkom posegli v obrambne boje. Prizadejali so sovražniku težke krvave in materijalne izgube.
Zaščitne ladje vojne mornarice so potopile v Finskem zalivu pri otoku Narvi 3 napadajoče sovjetske brze bojne čolne ter privedle ujetnike.
Močan ameriški bombniški oddelek je včeraj raztreseno odvrgel bombe nad madžarsko področje. Nemški in madžarski lovci so sestrelili 13 sovražnikovih leiai, med njimi 12 štirimotornih bombnikov.
Posamezna britanska letala so odvrgla v pretekli noči bombe na renskovestfaisko področje.
V boju proti sovražnikovi invazijski ter pomorski preskrbovalni mornarici so potopili letalstvo, vojna mornarica, obalne baterije vojske in mornarice v mesecu juniju 51 tovornih in prevoznih ladij s 312.600 brt. Nadaljnjih 56 ladij s 328.000 brt. ter mnogo manjših prevoznih m krcevalnih ladij je biio deloma močno poškodovanih. Od vojnih ladij so bile potopljene tri lahke in dve težki križarki, 22 rušilcev, 15 brzih bojnih čolnov, 1 podmornica, 3 izkroevalni čolni ter 1 stražna ladja. Z bombami, torpednimi ali topniškimi zadetki je bilo poškodovanih več bojnih ladij, med njimi ladja razreda »Nelson«, 21 križark, 22 rušilcev, 26 posebnih izkrce-valnih ladij ter 12 brzih bojnih čolnov. Računati je z uničenjem dela teh ladij. Sovražnikove ladijske izgube s© še večje vsled min.
Politični pomen
Berlin, 1. juL Nemško jutranje časopisje posveča uvodnike in članke pogodbi Ribbentropa s finsko vlado ter govori o nemški vojaški pomoči. »Volkischer Beobachter« podčrtava, da je pripisovati sestanku v Helsinkih posebno velik pomen. V tej uri, tako piše list, je Finska boljševizmu pokazala, da je vojna, ki jo vodi finski narod v obrambo svojega življenja povezala Finsko z Evropo, proti kateri se zaletavata boljševizem in njegovi zavezniku Največje breme nosi Nemčija in čimbolj trda bo ta vojna, tembolj ogorčena bo borba za življenje. Finska je zavzela v celokupnem vojnem vodstvu ono mesto, ki ji z ozirom na položaj pripada. List pripominja, da je Finska sedaj svojo odločitev, ki jo je že pred pričet-kom vojne sklenila, sedaj še bolj potrdila. To je mogla storiti, ker je zadržanje Nemčije v borbi proti boljševizmu brez kompromisa ter se Nemčija zaveda zgodovinske odgovornosti, ki jo prinaša ta borba.
»Deutsche AUgemeine Zeitung« kaže na to, da so Angleži in Američani menili, da sodelovanje med obema državama ni mogoče, ker je Nemčija avtoritarna, Finska pa demokratska država. Pozabili so, da se niti Nemčija niti Finska ne vojskujeta za to, da bi si pridobili novega ozemlja, oporišč in dividend. temveč sta morali seči po orožju, da sd priborita narodni obstoj in varnost za bodoče življenje. V tem ozi-
finske pogodbe
ru pa je njuno soglasje v resnici idealno in naravno je, da bodo življenjski interesi Nemčije in Finske v odločilnem trenutku pomembno vplivali na ves potek bojev.
še trdnejša povezanost Nemčije in Finske
Berlin, 1. juL Zastopnik zunanjega ministra je izjavil danes na Wilhelmstrasse, ko so ga vprašali o političnem pomenu nemško-finskega dogovora, da je s tem dogovorom nemško-finsko bratstvo v orožju dobilo trdno politično osnovo. Politična osnova dosedanjih odnosa j ev med Finsko in Nemčijo je postala sedaj še trdnejša. Kar se tiče diplomatskih odnošajev med Finsko in Zedinjenima državami pa ne bo težko po načinu postopanja s finskim poslanikom Prokopom dopolniti formalni prelom diplomatskih odnošajev.
Prekinitev odmšajev USA s Finsko
Helsinki, 1. jul Državni informacijski urad je objavil včeraj naslednjo vest:
Zastopnik severnoameriškega poslaništva na Finskem je sporočil v petek ob 18. uri finskemu zunanjemu ministru, da je vlada Zedinjenih držav sklenila, prekiniti svoje diplomatske odnošaje s Finsko ter da je prosila švicarsko vlado, da prevzame skrb za severnoameriške interese na Finskem.
Japonska ofenziva v Honanu
Tokio, 1. jul. Po vesti s kitajskega bojišča je vrhovno poveljništvo na kitajskem operirajočega ameriškega letalstva po padcu svojega najvažnejšega oporišča Heng-janga odredilo svojim oddelkom, naj se umaknejo v Kjuilin na severnem odseku bojišča. Prebivalci Kjuilina v pokrajini Kvangsi, ki je že cilj novega orjaškega japonskega pohoda, so spričo takega razvoja dogodkov zelo vznemirjeni. Po poročilih iz Cuin.gki.nga je gospodarsko življenje tam že popolnoma zamrlo, bogati Kitajci pa na vso moč beže iz mesta, da bi prišli na varno.
Prebivalstvo zapušča Kvejlin
Šanghaj, 1. juL V Kvejliniu, glavnem mestu Kviangsija vlada velik nemir zaradi japonskih operacij v Honanu, kakor poroča agencija Central Press iz Cungkinga. Bogataši zapuščaijo v velikem številu mesto in beže na deželo. Banke so zaprte. Zanimivo je ugotoviti, da je prišlo med ameriškimi vojaki in kitaskimi dijaki do spopadov. Čungkinške oblasti skušajo z vsemi »-edstvi zajeziti množici beg iz K vej lina.
Tokio, 30. jim. Japonski glavni stan je objavil:
V Honanu operiraj oče čete so zavzele v ponedeljek največje ameriško letališče v bližnjem zaledju nekdanje kitajske fronte Hengjang. Japonci se letališča že poslužujejo-
Pri operacijah v Honanu so Japonci od priče tka svojih operacij pa do 20. junija dosegli sledeče uspehe: Na bojiščih so našteli 51.862 padlih vojakov, 19.777 so jih ujeli 409 topov, 3697 strojnic, 24.000 pušk, nad 100 železniških stroj^f in vozov, 271 avtomobilov, 72.000 kom. mupiaje in 41
letal je bilo uničenih- Na japonski strani je padlo 2008 mož.
Padec Sučova
Tokio, 1. jul. Japonski glavni stan javlja: Oddelki na šanghajskem področju razmeščenih japonskih sil so dne 10. junija pričeli napadati važno oper šče 3. čung-kinškega vojnega pasu Sučov ter so 23. junija mesto popolnoma zasedle. Japonci so našli na bojišču 3591 padlih sovražnikov in ujeli 589 nasprotnikov. Zaplenili so 24 topov in 900 strojnic.
Uspehi japonskega letalstva v marianskih vodah
Tokio, 30. jun. Po nekem japonskem poročilu z bojišča so opazili v bližini otokov Saipana, Tiniana, Rota in Guama sovražne vojne in druge ladje. Pri letalskem napadu je bilo včeraj zjutraj, kot pravi vojno poročilo, verjetno zadetih več bojnih ladij. Podrobnosti zaenkrat še niso znane. Pri drugem napadu v noči na sredo je japonsko letalstvo poškodovalo ali zažgalo tri sovražne prevozne ladje. Rezultatov napada na spremljajočih vojnih ladjah še ni bilo mogoče točno ugotoviti, vendar smatrajo, da je imel sovražnik pomembno škodo in izgube.
Nemški poslanik v Toki ju pri Toju
Tokio, L jdl. Japonski minisitrsl^. predsednik je v prisotnosti zunanjega nvnistra sprejel nemškega poslanika v Tokiju. Raz-govarjol se je ž njim o perečih političnih in vojaških vprašanjih..
Ljubljanska manifestacija
Kongresni trg v Ljubljani je zgodovinski prostor našega mesta. Kadarkoli je hotelo slovensko ljudstvo neposredno, v velikih množicah izpričati svoje stališče in svojo odločitev v usodnih zgodovinskih dneh, se je zbralo na tem prostoru svoje prestolnice k narodnim kongresom. V tem dejstvu dobiva ta trg novo razlago in utemeljitev svojega imena.
29. junija je ta prostor obogatil svojo zgodovino. Tega dne so se zbrali deset-tisoči slovenskega ljudstva vseh slojev, da slišijo besedo tistih, ki v teh zgodovinskih dneh uravnavajo njegovo usodo in da v trenutku, ko stopa borba Evrope za svoje pravice in bodočnost v svoje končno in odločilno razdobje, jasno in odločno izpričajo pred vsem svetom svojo voljo do svobodnega narodnega življenja na kulturni, človečanski — skratka, na evropski način. V tem odločilnem in usodnem trenutku je slovenski narod izpovedal, da je solidaren z vso ostalo družino evropskih narodov, odločeno, da brani značaj, položaj in pravice Evrope, kot duhovne in kulturne matice vsega človeštva, zoper vse, ki ji hočejo vzeti to poslanstvo z uničenjem njenih predragocenih ustvaritev tekom tisočletne zgodovine, na vseh poljih omike, znanosti, umetnosti, gospodarstva in družbe.
Z vso odločnostjo je ta slovenska ljudska manifestacija obsodila komunistično zarota proti samemu življenju slovenskega naroda, ki je danes za ceno strahovitih žrtev že skoraj povsem zatrta. Komunizem je predstavljal v zvezi s sedanjo vojno največjo in neposredno nevarnost za evropsko civilizacijo, zlasti pa za male narode, saj si je zamislil izkoristiti sedanj usodni spopad kot »odskočno desko« za izvedbo krvave svetovne revolucije, ki bi pomenila popoln pogin evropske duhovne buj-nc*»ti in krščanske družbe v ustroju mehaničnega kolektivizma, brez človeške osebnosti, brez družine, brez naroda in brez domovine. Za cilje svetovne revolucije so učenci in plačanci tujine zahtevali samo življenje slovenskega naroda, ki naj bi izpolnil svoje »najvišje poslanstvo« s samomorilnim žrtvovanjem Samega sebe. Da bo cinizem teh izkcreninjencev še večji, so rekli, da narod »osvobajajo«. Za komunistične in plutokratske koristi so ga osvobajali življenja in premoženja ter mu skoraj ogrozili obstoj.
Pred manifestacijo v Ljubljani se je vršilo na desetine velikih ljudskih zborovanj na deželi. Deset in deset tisoči slovenskih kmetov in delavcev so v Grosupljem, Borovnici, Logatcu,Polhovem gradcu, v Horjulu, na Ježici, Brezovici in drugod, med požganimi domačijami, razdejanimi cerkvami in kulturnimi domovi ter med tisoči in tisoči grobov umorjenih Slovencev, jasno in odločno obsodili morilski in uničevalni rdeči bes. V Ljubljani so delavci in nameščenci, zasebni in javni, na neštetih predavanjih po tovarnah in dvoranah spoznali pravi obraz komunizma brez krinke. Ljubljanska manifestacija je bila obračun prvega in najtežjega razdobja borbe slovenskega naroda s komunizmom po usodnem 8. septembru 1943, ki je potrdil izdajalsko sodelovanje in zavezništvo slovenskih brezdcmovincev z brezčastnimi savojci in postavil v pravo luč komunistično »borbo proti okupatorju«. Ljubljana je spregovorila kot prestolnica slovenskega nareda. Ljubljana ni zatajila svojega poslanska in svojih dolžnosti do podeželskega kmetskega slovenskega ljudstva. V zavesti svoje velike zgodovinske odgovornosti je to storila kakor ob najpomembnejših dogodkih v življenju našega naroda. Ljubljana je ponovno, prosta rdečega nasilja in predsodkov, prevzela dejansko vodstvo slovenskega ljudstva, zato so vanjo uprte z zaupanjem in pričakovanjem oči naših ljudi iz vseh delov slovenske zemlje. Slovenski jkmet je 29. junija prisluhnil glatm svoje bele Ljubljane in ni ostal razočaran. Dobil je polno zadoščenje za vse svoje žrtve in vse svoje trpljenje.
Po trdih izkušnjah izučen in stvaren, ®e slovenski narod ne omamlja več z utvarami, marveč je krenil na pot lastne politike in lastnih koristi, zato ima za pravilno vse, kar je potrebno za njegov obstoj. Danes loči slovenski narod svoje prijatelje cd svojih sovražnikov le po njih delih.
Ljubljanska manifestacija je izpričala trdno vero v lepšo bodočnost slovenskega naroda in glasno povedala njegovo voljo, da se bo za svoje pravice trdno in dosledno boril. Slovenski narod ne pričakuje nikakih darov. Dobro vemo, da si bemo morali svoje mesto in svoj položaj priboriti S svojo dosedanjo borbo in žrtvami smo si ustvarili pogoje za končni uspeh. Poroštvo za to so nam naše oborožene sile. Ljubljanska manifestacija je zato s posebnim navdušenjem pozdravila naše narodne straže ob Soči in Jadranu.
V globokem spoznanju, da zahteva ta zgodovinski čas in težki položaj v katerem se Slovenci nahajamo, čim večjo strnje-nost vseh narodnih sil, je ljubljanski zbor zahteval brezpogojno podreditev vsakršnih sebičnih interesov občim narodnim koristim. V tem smislu je bil zbor sam izraz narodne salidamosti ne glede na nazor in sloj. Bil je izraz ene »ame nepokolebljive in nekompromisne enotnosti, pripravljene, da žrtvuje vse za uspeh slovenske narodne stvari.
Evropski duh, ki ga teža ruševfn ie vojne ne bo mogla pokopati pod seboj, bo iz sedanjega trpljenja in preizkušenj evropskih narodov izšel z novo ustvarjalno in obnovitveno silo. Z Evropo bo iz ognja razvalin in krvi vstal v novo živjlenje tudi naš narod, ki si je svoje pravice na dostojno mesto v novi Evropi priboril za ceno strašnih žrtev.
Rooseveltovo svarilo
Amsterdam, 1. jul Kakor poroča agencija Reuter, je predsednik Roosevelt posva<-ril ameriško prebivalstvo pred pretiranim optimizmom. Vse kaže, da je nastalo med prebivalstvom naziranje, kakor da bd bila ta vojna že skoro dobljena.
Solidarnost delavstva v narodni borM
Prinašamo v celoti govor, ki ga je hotel spregovoriti g. dr. Branko Alu-jevič na velikem protikomunističnem zborovanju na Kongresnem trgu dne 29. junija. Kakor je znano, je bil g. dr. Alujevič zadržan zaradi nenadne in nujne operacije, izvršene istega dne, zato objavljamo govor v današnji številki.
Gospod prezidfent, spoštovani zborovalci!
Stopam danes pred Vas kot predstavnik največje delavske ustanove v naši pokrajini, Pokrajinske delavske zveze, da v imenu delovnega ljudstva, delavcev in nameščencev, poudarim solidarnost z ostalimi stanovi v boju za ohranitev slovenskega človeka, slovenske zemlje in vsega slovenskega naroda.
Sedanjo dobo označuje razdvojenost duhov. Nasprotniki pa ne zavzemajo vedno in povsem doslednega stališča. Iščejo začasne ali trajnejše kompromise. Eni se hočejo zavarovati pred presenečenji ter na ta način tudi lažje braniti. Drugim pa je to primerna taktika, da z večjo sigurnostjo uveljavijo svoje težnje. Zaradi tega trpijo posamezniki in celi narodi.
Slovenski narod občuti še danes nasledke take nejasnosti, ki je celo predpostavljala, da obstoji možnost združitve komunističnih občestvenih nazorov z narodno opredelitvijo. V prvem času, po aprilu 1941. leta so mnogi mislili, da bi bilo koristilo in priporočljivo vsaj taktično sodelovanje, zlasti z vidika popolnoma naravnih osvobodilnih stremljenj. Pozneje se je izkazalo, da je kompromis nemogoč, ker gre za nasprotna nazora, ki morata medsebojno trčiti, ko se približa čas politične ter socialne in gospodarske dejavnosti mesto začetnega negati-vizma. Naloge za bodočnost so prav tiste, ki pokažejo, da je razlika med njima jasna in nepremostljiva!
Zato sc danes obzorje močno jasni. Po tolikih razočaranjih m neutemeljenem, pretiranem optimizmu zmaguje razsodnost, ki pa ne pomeni odpovedi v narodnem smislu, temveč prav nasprotno: gre po zakonito označeni, na mednarodnem pravnem redu zasnovani poti, ki vodi brez žrtev do lepše in zadovoljivejše bodočnosti!
Na ta način naj bi bilo ohranjeno ljudstvo kot celota ter vse narodno premoženje, naravne odlike in tvarne dobrine, da bi potem narod z vsemi svojimi sestavnimi deli užival plodove pravične nacionalne in meddržavne ureditve. Slovenski narod naj bi ne postal predmet škodljivih mednarodnih stremljenj, temveč naj bi izšel iz te vojne kot naravno neprizadet in pri polni moči, da izvrši svoje poslanstvo v skladu s kulturnimi, socialnimi in gospodarskimi koristmi.
S tega vidika je presojati sedanjo proti-komunistično opredelitev in zadevno delo, ki je po hvalevredni zamisli prezidenta g. generala Rupnika zajelo veliko večino prebivalcev te pokrajine in ki pridobiva vedno več pristašev tudi v ostalih krajih, kier prebivajo Slovenci. Vse to je smatrati za posledico prepričanja, da je Slovencem namenjena boljša usoda v lastnih, narodnih mejah ob pravičnem in enakovrednem sodelovanju z drugimi narodi, narekovanem po kulturnih in socialno gospodarskih nujnostih. Posebno utemeljitev pa najde v vojnih razmerah, ki zahtevajo od vsakega naroda, t. j. tudi slovenskega, čim pametnejše zadržanje, da bi bile žrtve manjše in življenje znosnejše.
To je obenem glavno opravičilo za naše postopanje in bi vsako nasprotno pojmovanje kompromitiralo vse, kar je na njem utemeljenega in v narodnem smislu svetega.
Nihče ne more rešiti naroda, če se sam ne znajde! Kar bodo drugi storili koristnega za Slovence, bo le priznanje njihovega lastnega dela in veljave! Zato je nujno, da se ves narod združi in da v slogi med stanovi reši vsa socialna, gospodarska in kulturna vprašanja, da s tem ustvari predpogoje za lepšo nacionalno bodočnost.
Da dosežemo ta cilj, moramc biti dosledni in previdni. Vsako pretiravanje bi bilo škodljivo. Potrebno je predvsem, da skušamo zadovoljiti upravičene potrebe sedanjosti in pripravimo načrte za: bodočnost. V tem oziru, to je glede na sedanjost, ne moremo storiti vsega sami. Ozirati se moramo na splošne razmere in računati z dejstvi. Kot glavno pravilo naj velja načelo pravne doslednosti in zakonitosti v upravi ter celotnem našem udejstvovanju, da si tako zavarujemo položaj v svetu, ki nam gre po obstoječem pravnem redu.
Glede na bodočnost pa si lahko želimo, da bi bila čim lepša. V tem pravcu moramo imeti pred očmi težnje posameznih stanov zlasti delovnega ljudstva.
Slovenski delavec odklanja komunistični nauk o popolni gospodarski in socialni enakosti, obsoja pa prav tako kapitalistični gospodarski in socialni sestav. Prvemu očita pomanjkanje svobodne tniciafcve posa-mezmka, drugemu pa prisvojitev ustvarjenih vrednot po pravilih prisvojevanja tujega dela in njegovega dobička: Delavstvo v ogromni večini priznava, da je neenak položaj posameznika v družbi nujnost, ker je neenaka tudi uporaba lastne sile in sile svoje okolice. Zahteva le, da so osnovni življenjski predpogoji vsem zagotovljeni in da se za enakovredno delo prizna enaka odmena. Zato se ne zadovoljuje s tem, kar je imel pred vojno. Hoče, da bi država z večjo silo in smotrnostjo posegla v urejanje socialnih in gospodarskih vprašanj, predpisala najmanjši obvezni zaslužek v skladu z utemeljenimi živi jen js Kuni potrebami, omejila pretirane zaslužke, uporabila viške v korist splošnosti in emogočila pravilno ter sorazmerno ocenitev deleža posameznikov pri vsenarodnem gospodarskem dogajanju.
Dosedanje delo dokazuje, da je slovenski narod na pravi poti in da je njegova vedno večja strnjenost pri pozitivnem udejstvovanju porok za samoohranitev v sedanjih prekodnih razmerah ter pravilna podlaga za bodočo opredelitev. Zato je hvaležen tistim, ki so bili dovolj odločni, da so prevzeli njegovo vodstvo v teh izjemnih, težkih časih in dosegli priznanje ter upoštevanje njegovih pravic. Pri tem postavlja na prvo mesto nesebično delo prezidenta g. generala Rupnika, ki je s svojim odločnim nastopom preprečil še večje trpljenje. Današnje zborovanje je viden dokaz te hvaležnosti in s tem zaupanja v bodočnost.
Tolovajski porazi na Notranjskem
Tolovaji so zasnovali megalomanski načrt: uničiti vse postojanke slovenskega domobranstva od Logatca do Borovnice in Vrhnike, a na Vrhniki narediti pokol. Zato so 12. junija napadli celo železniško progo, oziroma priredili motilne akcije na Rakeku in Igu. Napadli so kar s 3 bilgadami: z Gubčevo. ki velja med tolovajskimi za najboljšo, s Tomšičevo in s 15. brigado ter z Notranjskim odredom. Bil je, seve, račun brez krčmarja. Niso pomislili, da je domobranski meč bliskovit. Vse, kar so premogli, so vrgli na mali štampetov most, misleč, da bodo zares kaj poškodovali prometno zvezo Ljubljana—Trst. Bombardirali so most in posadko celo s topništvom in minometi, računajoč, da bo vse drobno in mrtvo. In uspeh? Par porušenih bunkerjev in, z veliko muko, sesut samo en obok mostu. Iz obupa so zažgali par lesenih hišic ob progi do Verda in nekaj brzojavnih drogov, na par mestih pa razstrelili tračnice v širini 20 cm. Zares sijajna pomoč velike OF mali SSSR!
Toda domobranski meč je udaril izne-nada ter trdo. Z oklopnim vlakom je prihrumela dobro organizirana pcmoč ter zgrabila bataljon 15. brigade pri Verdu za vrat. Dobrih 20 minut in bataljon, ki je imel nalogo, da pohrusta Verd in se obrne k Vrhniki, jo je popihal nazaj na Vinji vrh. Med potjo je sejal svoje mrtve levo in desno. Zaradi dobro merjene mine je med drugimi obležal 300 metrov nad postajo tudi en badoljevski prisklednik.
Energični udar oklopnih vlakov k štam-petovemu mostu je takoj razčistil položaj: strojnice so zasedle važne taktične točke, posadka je takoj popravila škodo in je bila nared. Cisto na uho povedano ofarski komandi: med posadko, ki je junaško vzdržala ves ogenj, ni mrtvih niti ranjenih. In še nekaj: tolovaji niso imeli niti toliko časa, da bi si ogledali malo vojašnico znotraj, kajti prihrumeli so že oklop-ni vlaki in šlo je po hribu navzdol! Niti najmanj ni zanimivo, kdo je vodil oklopne vlake: stvar je enostavna: slovenski domobranci.
Patrclc. ki so bile poslane 13- junija v vse smeri, so ugoto^7''- . - •"> tolovajska sila z zgoraj omenjenim napoleonskim načrtom že brezna črtno beži na jug in s seboj vozi ranjence. Vozi jih na vozovih, a mrtve puščajo, ker nimajo časa. Morda bi koga zanimalo, koliko voz ie šlo skozi katero vas in koliko jih je bilo na vozu? Prosim: skozi Otavice 19 voz po 7, a skozi Kožljek 4 vozovi po 8 ranjencev na vsakem vozu.
Junaki teme so kaj hitro izpremenili svoj načrt ropanja nekaterih osvoboditve željnih Vrhničanov ter ^"usmerili na jug. Geslo: beži dokler je čas. Tolažili so se s tem, češ saj se ne moreio peljati naprej, ko čez most ne vozi vlak. In zopet so se zmotili, ker računali na poveljniško spretnost in organizacijsko sposobnost slovenskega domobranstva. To so ob tej priliki občutili tudi pri ponosnem napadu na štampetevem mostu 14. junija ob 3. uri, ko so ponovno napadli most, pa
so jih topovi in težke strojnice poučile, da je to pretrdo. Tisti njihov »juriš, hura« izza kamenja ni preplašil niti osamelega nočnega stražarja, ki je flegmatično stal in hladnokrvno kadil svojo Zeto, a poveljujočemu višjemu častniku javil: »Napadajo od tam, mislijo, da bo danes boljše, pa ne bo nič.« Zapele so strojnice, zaroh-neli topovi, pa je bilo kmalu konee. Tistih par »brzostrelk« ne preplaši nikogar več.
Čisto verjetno je, da je tolovajski vohun gledal ali pa dober potuhnjen prijatelj javil visoki komandi OF, kako se je vršilo smotrno prestopanje in prekrceva-nje domobranskih enot. Ko so namreč te prišle do Rakeka in od tam pod svojimi poveljniki višjih enot maj. Lehmanom in Bajcem brez borbe zavzele Cerknico, Gradišče. Slivnico, Martinjak in Grahovo. Stari, izkušeni višji častnik iz štaba pa je že začel pripravljati utrjen zaklon četam vzhodno cd Cerknice. Kakšen je bil ta zaklon, naj pove OF-komanda sama, oziroma, da ne bo zardela pri svoji laži, naj to povedo njena dela: niti enkrat ga nI napadla, razen če že vriskanje iz varnih hiš daljnega Martinjaka pomeni vele-napad.
Banditski strateški umik, pa ne teče tako,' kakor bi bilo treba, enostavno ne gre, pa ne gre. Le kako bi, saj se rekvi-rirajo vdovski vozovi ubogemu kmečkemu ljudstvu, pa vol . ne gre tako hitro kot konj. Zatorej ostane edino, da se enote vržejo v žrelo borbe, pa naj velja, kar hoče. Saj nekaj stotin prisilno ali pa na goljufijo mobiliziranih ubogih Primorcev ali Kraševcev ne pomeni za KPS nič, ai* pa še manj kot nič.
Pravijo, da je banditski vojski koman-diral bivši konjeniški polkovnik, sedanji tovariš generalni poročnik Jaka Avšič. V Cerknici je baje imel celo »miting?:.
Kdor p?zna tega »vodjo«, je vsaka be-soda o njegovi taktični jn poveljniški vrednosti odveč, kajti tukaj je »položil« svoJ generalski izpit, ko ni poznal niti ene poteze domobranskega vodstva. Tako je n. pr. modro potezo zapustitve K. 1114 razumel .Jaka kot svoj »uspeh«. Takoj je to na vsa usta povedal vsem Cerkničanom. Seve, dalje od Cerknice ni šel, ni »izkoristil svojega uspeha«. Zakaj? Ker ga pač ni mogel. Kako to? Ker ga domobranci pač niso pustili, ker je to bil njihov načrt.
Tudi naslednji tra n te pripisoval .Jaka svojemu konjeniškemu Pegazu. Vendar se mu je čudno zdelo, ko so mu domobranci tipali obisti preko D. Jezera in Otoka h Gor. Jezeru. Tisto trapasto vriskanje jzza cerkniških hiš so pa gladko pregnali sijajni brrci motoriziranih topov ;n pa težkj minometi. ki so junake notranjskega odreda preganjali iz hiše v hišo po Cerknici. Tisto vriskanje se je ka.1 kmalu spremenilo v ječanje in vzdihovanja ranjencev.
Sledečo noč iih ie prijala za vrat domobranska pehota in jih gladko vrgla np samo iz Cerknice, ampak tudi s Slivnice in z Martinjaka, iz Dol. vasi in Dol. Jezera. Nanovo podr.ii.i-rana cesta je bila domobranskim pionirjem igrača. Naši pio-
nirji so pravi cvet domobranstva. Bistri, okretni, poslušni, »redno na nogah, so s svojim šefom delali prave čudeže strokovnega dela in požrvovanja. Kdo je bil boljši, je res težko reči, bila je huda tekma med domobransko pehoto, domobranskimi pionirji in domobranskimi kolesarji. KakOT rože so se razcvetaie eksplozije druga za drugo na cesti v zasmeh tolovajskim ama-terjem-minerjem. Kako to? No, angleški eksploziv so devali v lesena škatlice, češ tako ga instrumenti domobranskih pionirjev ne bodo našli. Kako naivno, čisto Konjeniško! Pionirji so našli prav vse mine. Za koliko časa so nas zadržali? Nič.
V tem je postalo tovariši. »goneraPeut-nantu« Jaki vreče. Začel je vlačiti čete iz skrivališč ter noč in dan hiteti k jugovzhodu, smer Cabar. Le zatai, ko t>ta Gubčeva brigada in Notranjski odred imela samo uspehe in uspehe? Saj so vendar trdili, da na Vel. Bloke, Lož, m Stari trg ne bo nikdar stopila domobranska noga. Le zakaj strateška koncent-acija sil nazaj; ali po domače: zakaj odstopanje in begstvo? To bo Jaka objasnil na mitingu v Čabru, ali pa Ante Novak.
In zopet so• zadrdrale domobranske lahke ter težke strojnice na višinah Golega, Radljeka in Lisca. In zopet 90 sejali tolovaji nepoznane mrtve, kolikor jih od višjih glav niso odnesli.
Koga so pa odnesli? Evo:
poveljnika 2. bataljona Gubčeve brigade;
—	poveljnika Notranjskega odr-.na:
—	obveščevalca Notranjskega cdreda;
—	poveljnika 2. čete Notranjskega odreda.
želite ir -?
Prosimo: Ncsan iz Ribniške doline. Stal na Strmcu, strel iz domobranske brzostrelke.
In da bo potegavščina konjeniškega stratega popolna, so domobranske enote še enkrat zavlekle tega genija v taktično vrečo, naslonivši se na utrjeni položaj, ki ga nepremagljivi junaki Notranjskega tolovajskega odreda še poduhati niso smeli.
In zopet so jim terenski obveščevalci iz Rakeka narobe povedali, kajti naslednjega dne so zaropotali domobranski topovi, začel se je obkoljujoči manever, pritiskale bo enote; ob 9. uri zjutraj 25. junija je bi! strt prav zadnji odpor teh veleslavnih brigad, ki jih je slovenski domobranec poiskal v njihovih brlogih in utrdbah ter jih vrgel ven. Sedaj je šlo v glavo tovarišu Jaki, da taktike prav za prav le ne zna. Naenkrat se namreč oglasijo strojnice izza hrbta, a s strani pritisne Ljubljanski domobranski odred. Vse junaške tolovajske zasede okoli Križno gore, Lipsenja in Štražišča so jo junaško popihale nazaj, oj le nazaj. Vsi naprej pripravljeni položaji naj se bore sami, im gremo. Prekopavanje ceste okoii G. Jezera ne zadržuje domobranskega moteciklističnega oddelka. Rajonski odbor Cerknica ter štirje iz VDV jo brišejo iz Gor. Jezera v gozdove Štražišča, samo da bi jih domobranci ne dobili. In potem ploha kurirk in kurirjev, v Cerknici, razne Julke in Micke padejo po vrsti v roke domobranskim zasedam, rdeče kot mak in nervozne priznavajo ena za drugo.
Stari trg in Lož so zasedli slov. domobranci. »Junakov«-tolovajev ni in ni. Zapuščeno orožje vseh vrst, strelivo, nahrbtniki, kolesa, telefonske centrale in žica, bombe, prenočišče, tiskovine, to ti je zgovoren dokaz uspeha, čigavega?
še ne popoln dokaz. Koliko naštetih mrtvih je ostalo na bojiščih: tolovajev 145.
Domobranec nobeden, ker smo jih odnesli s seboj. Bilo jih je 12.
In ranjenih :tolovajev 174.
Domobrancev: 4 težje in 31 lahko.
Se eno vprašanje: Koliko mrtvih so odnesli nepremagljivi tolovaji Gubčeve in Cankarjeve brigade ter Notranjskega odreda s seboj, naj pove komandant Jaka. Koliko ranjencev so peljal} od Studena k Ložu. to prepuščamo tudi Jaki. če pa preračunamo skupaj izgube in temu dodamo brez skrbi vsaj še 150 mrtvih in ranjenih, potem prepuščamo sodbo o nepremagljivih tolovajskih četah simpatizerskim optimistom..
Tako so domobranske enote prikorakale na Bloško planoto, v prelepi Stari trg, Lož in Pudob kliub svečanemu zatrdilu, da jih ne bo nikoli.
Sedaj pa nastopa nova doba, doba udarcev domobranskih udarnih bataljonov, ki bodo štrli banditski zalegi glavo. Toliko nervozno zaželjeni bataljoni so po skrbni pripravi stopili na plan.
Poveljniki brigad in tolovajski general Jaka, kam naj vas gremo še iskajt? Ko vam ni dosti ene kočevske medalje, ste sedaj dobili drugo, prinašamo vam še tretjo?
Sprememba telefonskih
številk
Poštna direkcija obvešča, da bodo po službeni potrebi spremenjere telefonske številke večjega števila telefonskih naročnikov. Te spremembe se bodo izvršile predvidoma že v prvi polovici meseca jul!ja 1.1.
Ker z novo izdajo telefonskega imenika sedaj ni računati, bo direkcija nove številke po možnosti sproti objavljala v dmevni-k'h in naj si zato naročniki in drugi interesenti na podlagi teh objav popravijo svoje imenke in zabeležbe.
Končno direkcija epozarja telefonske naročnike, da bodo nove številke določene po službeni potrebi in da zato direkcija ne b0 mogla up-števati nikakih prošenj glede izbire številk.
V današnji številki je priobčenth
471
malih oglasov
i
Letalski gangsterp so uničili
zopet mnogo umetnin
Milan, 1. juL Uradno objavljajo, da so angloameriški teroristični letalci pri svojih terorističnih napadih na mesta, kraje in vasi v srednji in severni Italiji znova uničili mnogo zgodovinskih in dragocenih umetnin, cerkva in zgradb iz prejšnjih stoletij.
V Alessandriji je bila poškodovana ab-sida stolnice in zakristija. Gledališče iz 18. stoletja je bilo skoraj popolnoma uničeno. Isto se je zgodilo z baročno palačo Denti Volgli, ki je imela edinstveno lepe freske.
Pri nedavnem terorističnem napadu na Genovo je bilo popolnoma porušeno kraljevi palači priključeno gledališče Falco-ne, ki je bilo močno poškodovano že v oktobru 1942. Ob tej priliki je bilo uničenih več renesančnih stavb. Zelo sta bili poškodovani tudi cerkvi San Carla in San Pietra, v katerih so bili zgodovinski nagrobniki iz 17. in 18. stoletja. Za prebivalstvo Genove je posebno boleča izguba Ville Cambiase. tipičnega poslopja genovskih patrijcev iz renesančne dobe. Nadalje je bila poškodovana velika stropna slika v Auli Magni genovske univerze.
Pri poslednjih napadih na Modeno je bila zadeta stolnica, eno najlepših del ro-manskegla stavbarstva. Močno poškodovana je bila porta s freskami iz !3. stoletja. Na samostanskem dvorišču nadškofijske palače poleg stolnice so rešili dragocene marmorne umetnine iz predrimske dobe, ki so bile pokopane pod razvalinami. Hudo poškodovan je bil tudi znani Palazzo Ducale, ena izmed največjih italijanskih palač. V Parmi so bombe poru-
šile palačo della Piloatte iz 16 stoL in pa muzej predmetov iz starega veka.
V	Ferrari so bile poškodovane JezusiO-va cerkev iz 16. stoletja z dragocenimi slikami, mavzolej, cerkev San Apolla in iz 18. stoletja izvirajoča ter v dobi baroka prezidana cerkev Santa Maria Nuova. Velika škoda je nastala tudi v Castello d Estu, ki ga je leta 1385 zgradil Nicolo d'Este in ki je bil v 16. stoletju obnovljen. Poškodovana je bila tudi mestna hiša v Ferrari in Loggia dei Merci.
V	noči na sredo so angloameriški bombniki napadli tržaško in pulsko luko. V gosto naseljenih stanovanjskih predelih v Trstu so povzročili veliko razdejanje. Bilo je tudi mnogo žrtev.
Strahavalci nad Bukarešto in Plovdivoin
Bukarešta, 30. jun. Balkanski dopisnik mednarodnega informacijskega urada javlja, da je prišlo v sredo opoldne nad rumun-skim področjem do srditih letalskih spopadov. Nemške, rumunske in bolgarske lovske sile so napadle oddelek severnoameriških bombnikov, ki so jih spremljali številni lovci in ki je letel proti Bukarešti. Po dosedanjih nepopolnih vesteh je bilo sestreljenih 10 štirimotornih ameriških bombnikov tipa »Liberator« in dva ameriška lovca tipa »Mustang«. Bukareštansko protiletalsko topništvo je z dobro merjenimi salvami obstreljevalo strahovalne oddelke ameriških bombnikov.
Sofija, 30. jun. V sredo dopoldne so napadli ameriški bombniški oddelki mesto Plovdiv ter nekaj manjših krajev v južni Bolgariji.
Gospodarstvo
Opozorilo delodajalcem
Zadnje čase se množe pritožbe, da skušajo nekatera podjetja pridobiti zase delavce drugih podjetij tako, da jim obljubljajo višje mezde ali pa jih tudi pridobe s plačevanjem višjih mezd, kakor so bile dogovorjene z mezdnimi sporazumi, ki so bili sklenjeni na osnovi naredbe Vrhovnega komisarja z dne 4. decembra 1943. V teh mezdnih sporazumih določene mezde je v smislu odločb Vrhovnega komisarja smatrati kot maksimalne in se ne smejo prekoračiti Zato je postopanje podjetij, ki skušajo na ta način pridobivati delavce, nedovoljeno in protizakonito.
Da se to prepreči in da se uvede v mezdah red, je dobila Pokrajinska zveza delodajalcev od nemškega svetovalca pri šefu pokrajinske uprave navodila, kako naj se nadzorujejo mezde pri posameznih podjetjih. To nadzorstvo bodo izvrševala združenja industrij cev in obrtnikov, trgovcev, denarnih in zavarovalnih zavodov ter odsek za obrtništvo. Vse primere, ki so v nesoglasju z zakonitimi predpisi in določili, se morajo javiti Pokrajinski zvezi delodajalcev, ki jih bo javila nato pristojnim oblastem.
V zvezi s temi navodili opozarjamo ponovno na naredbo Vrhovnega komisarja z dne 4. decembra 1943., ki v ČL 7. določa: »Kdor krši določbe te naredbe se kaznuje po zakonu o disciplini prebivalstva med vojno z dne 31. oktobra 1942., kolikor se ne uporabi moja naredba o izvrševanju sodstva na operacijskem ozemlju »Jadransko Primorje« z dne 19. oktobra 1943.« Cl. 3. te naredbe določa v svoji točki 2 d) naslednje: »V denarju in s kaznijo na prostosti, v hujših primerih pa s smrtjo, se kaznuje neupoštevanje ali oviranje oblastvenih ukrepov in odredb, kakor tudi vsaka nasnova k temu.«
Pokrajinska zv<*za delodajalcev Ljubljanske pokrajine
Citajte in skrbno zasledujte opozorila in navodila o zaščiti pred letalskim! napadi, ki izhajajo dnevno v časopisju. Ne pozabite na te objave ter se točno ravnajte po nj;h!
Ali veste, kako je ravnati z ročno brizgalnico, gasilsko metlo in kako se gasi s peskom? Če niste, skušajte dobiti zadevna navodila, tzvežhajte se! Najboljši pripomočki nam nič ne koristijo, če jih ne znamo uporabljati.
GOSPODARSKE VESTI
= Iz trgovinskega in zadružnega registra. Pri tvrdki Gradbeno inženierska in in stavbeniška pisarna dr. ing. Miroslav Kasal in tov., družbi z o. z. v Ljubljani, je vpisana sprememba besedila firme v: Tehnični biro dr. ing. Kasal & Kobau, družba z o. z. Obratni predmet je še izvrševanje vseh poslov trgovske agenture. Osnovna glavnica ja odslej 76.000 lir. Vpisana je poslovodkinja Iva Kobau, vdova Sedej, rojena Kramar v Ljubljani. — Pri Domu grafikov, nabavljalni zadrugi z o. j. v Ljubljani sta izbrisana člana upravnega odbora Oton Pere in Makso Strban, vpisana pa Karel Demšar, tiskar, in Jožef Polutnik, črkostavec.
= Izmena sekveHra pri Jugoslovanskem Feniksu. Prezident pokuaoiske uprave div. general Rupnik je razrešil njegove dolžnosti sekvestra pri Jugoslovanskem. Feniksu, zavarovalni družbi v Ljubljani, odvetnika Nina de Petrisa, ki je bil imenovan z odločbo bivšega visokega komisarja za Ljubljansko pokrajino z dne 3. oktobra 1941. Za novega sekvestra je imenoval dr. Otona Fetticha, odvetnika v Ljubljani.
= Mestna občina bo zgradila centralno čistilno napravo za odpadne vode. Mestna občina ljubljanska namerava zgraditi centralno čistilno napravo za čiščenje vseh mestnih odpadnih voda po načelih modeme sanitarne tehnike. Po načelnem zasnutku bi se ta naprava postavila na svetu ob kolenu Ljubljanice na koncu Most, južno od Zaloške in Fužinske ceste. Stala bi na delu bivšega Paumgartnerjevega sveta, ki je bil v ta namen vrisan v regulacijski načrt, odobren z odlokom bivšega visokega komisarja z dne 13. novembra 1942. Ta svet obsega z določeno pogozditvijo primernega pasu okrog objektov kakih 13 heutarjev. Predviden je sistem čiščenja z reaktivi-ranim blatom. Naprava pa bi obsegala naslednje dele: grablje, peskolov, napravo za posedanje maščob, plitve bazene za prvo čiščenje, prezračevalne bazene, bazene za sedimentacijo blata, strojnico in prostore za gnitje blata. Da se ugotovita primernost in sposobnost izbranega sveta za zasnovani sistem čiščenja in da bo mestna občina lahko naprej preučevala način čiščenj in izdelaila dokončni projekt, je prezident pokrajinske uprave na vlogo mestnega županstva z dne 25. junija 1943 na podlagi določb § 54. in v smi lu §§ 39. in 60. vodopravnega zakona za bivšo vojvo-dino Kranjsko v zvezi z določbami zakona o sladkovodnem ribarstvu, cdredil krajevni ogled in obravnavo na mestu samem, ki bo 8. avgusta t 1. 3 sestankom komisije ob 9. uri na razpotju med Zaloško in Fužinsko cesto. Pri obravnavi je vložiti morebitne predloge, pripombe in ugovore proti izbiri omenjenega zemljišča za to napravo, ki
se niso že prej uveljavili, sicer se bo srm tralo, da se prizadeti strinjajo z nameravano napravo in bo odločeno ne glede na poznejše ugovore. Vpoštevne ustanove, občine, mejaši in interesenti se vab jo k tej obravnavi. Projekt je do 7. avgusta t. L javnosti na vpogled pri tehničnem oddelku mestnega županstva.
Obvestila »Preveva«
Oddaja pralnega mila
Potrošniki prejmejo 100 g- pralnega mila na oba odrezka za milo osnovne živilske nakaznice za mesec julij.
Petfjkj za obrtnike
Obrtniki, kj prejemajo pri Gospodarskem pokrajinskem svetu bone za petrolej knt pomožno sre Jstvo brez p sebne pismene prošrje na podlagi seznamov, se opozarjajo, da morejo meseca juiija dvigniti bone po strokah in imenskh začetnih črkah v naslednjih dneh: mizarji, A—O 1. julijo, P-—ž 3. julija, slikarji in pleskarji 4. ju!., urarji, t or bar ji in knjigovez; 5. jul., mehaniki 6. jul., kleparji in ključavničarji 7. julija, elektrotehniki in steklarji 8. julija. —■ Upravičenci se opozarjajo, da dobe bone le na dan, ki je določen za njihovo stroko. Zamudniki se ne bofo mogli upoštevati.
Redna dodelitev bencina za mesec julij bo šele naknadno, ko bedo na razpolago potrebne količne.
Zahvala
Zahvaljujem se g. primariju dr. B. B .t^u in asistentu g. dr. Malu za nujno operacijo, izvršeno dne 29. junija 1944.
Zahvaljujem se tudi upravi Šlaimerje-vega doma in čč. sestram za skrbno nego in oskrbo.
Ljubljana. 30. junija 1944.
DR. BRANKO ALCTEVlC
Sprejemanje na isšiteifsko šsl?
Ravnateljstvo drž. učiteljske šole Y Ljubljani sporoča, da bo v šolskem letu 1944/45 sprejetih v I. letnik tukajšnjega zavoda 40 učencev in "H) učenk Sprejemni izpiti se bodo letos izjemno vršili že v dneh do 10. julija t. 1., na kar rav-ilateljstvo učence in učenke, ki želijo iti. na učiteljišče, še prav posebno opozarja. Prošnje, kolkovane s kolki za 6 lir, za pripustitev k sprejemnemu izpitu je treba pri ravnateljstvu, Resljeva c. 10, vložiti vsaj do 4. julija. Prošnji mora vsak priložiti: 1. rojstni in krstni list oziroma družinsko knjižico; 2. gimnazijci: spričevalo o nižjem tečajnem izpitu in spričevalo o uspešno dovršenem 4. razredu, če so lani po končanem 3. razredu napravili nižji tečajni izpit. Meščanskošolski učenci in učenke priložijo završno spričevalo, iz katerega je razviden odličen ali prav dober uspeh; meščanskošolski učenci in učenke z dobrim uspehom se ne sprejemajo. Nadaljnja navodila bodo učenci in učenke dobili dne 5. julija na učiteljšču, kjer naj se vsi, ki bode vložili prošnje ob pol 8. zjutraj javijo. — Ravnateljstva
Sprememba razporeda proti-koncunlstlčnih predavanj
V razooredbi protikomunističnih predavanj za* obrtnotrgovsko stroko, je odrejena sprememba, katero naj upoštevajo vsi tisti obrati, ki so se do sedaj udeleževali predavanj v Zavodu za socialno zavarovanje.
Za vse te obrate bodo od ponedeljka 3. julija dalje predavanja po naslednjem redu:
Obrati z zač- črko C — ponedeljek — Kino Sloga; obrati z zač. črko Č — ponedeljek — Delavska zbornica; obrati z zač. črko I — torek — Delavska zbornica; obrati z zač. črko J — torek — Kino Sloga; Obrati z zač. črko O — četrtek — Kino Sloga; obrati z zač. črko V, W, Y — sobota — Kino Sloga, Vedno ob 11- uri dopoldne.
Za vse ostale ostane razpored neizpre-menjen. Vljudno prosimo obiskovalce, da se predpisanega reda točno drže.
Propagandni oddelek Pokrajinske uprave v Ljubljani.
Zaplenjena Imovina upornikov
Po izvršenem predpisanem postopku je bila zaplenjena imovina upornikov dr. Sama Lovšeta, železniškega uradnika, nazadnje stanujočega v Ljubljani. Cimpermano-va uliča 3, strojevodje Franca Sonca in njegove žene Marije, nazadnje stanujoče fi Ljubljani, Brankova ul. 5.
Kultura in civilizacija
Če je živel človek v Evropi že za tvorbe rjavega premaga, torej v terciarni dob: zemeljske zgodovine, je bilo tc ob času, ko so nastajale Alpe m druga današnja veicgcrja. Nastanka teh gorovij pa si ne smemo predstavljati ob grozotnih geoloških prekucijah, ampak vedet' moramo, da so sc gorovja dvigala ali posedala prav tako počasi in neopazno kakor dandanes, dasi so nemara bili takrat potresi in vulkanski izbruhi nekoliko pogostejši. Saj je znano, da zemeljska skorja tud: danes nc nrruje, ampak da se njeno l'ce vedno .zprem nja, sicer po malem, toda trajno in brez odmora. Vsa narava brez prestanka zida in ruši. daje in jemlje; njeno delo in življenje se kažeta vprav v vedni izpremembi.
Evropa je bila za terciara prav majhna celina
Njena sreefna je bla velika morska zajeda, ki se je polagoma umikala proti zapadu. Podnebje v tej dobi ni bilo \eč tropično, vendar še toliko toplo, da so uspevale poleg pre.:n -kov naših iglavcev in listovcev tudi palme in drugo toplotoljubno drevje ter zclnato rastlinje, kj je poleg manjš h živali s svojimi nežnejšimi deii. zlasti pa s plodovi izlahka redilo človeka. Živalstvo je bilo mnogoštevilno, v polnem razvoju, zlasti ses. lei na vrhuncu svojega raze vi ta. Povodni konji so polegal- po močvirjih. nosorogi in orjaški tapirji so rszrivali 7£>racIc go-ščo, antilope in gazele so se pasle v čredah po ravninah n orjaški jeleni, velblodi in žirafe. mod njimi danes tako rcoka okapi.ia, so jim delali družbo; velcsloni kakor ,«escezob in strahonja, pozneje p rasi on in mamut, so sii utirali prehode v pragozdih. velkanski lenivci so plezali pn drevju in pasa ve i ter luskavci so gre'., i po zaras'i prodnjaei. V širnih krošnjah dreves So stanovale človeku podobne veleopice, podobne -»d vjeniu možu« (orangutanu in dol-gclaktim gibonom Pa tudi nevarne divje zve-r . levi in tigri, zlasti metezobj so odražali ž vljenje miroljubn h rastlinojedcev. V takem oko1 ju ic nastopil človek.
Mal;h žival: in lovne divjadi je bilo na p tete'-: Žu/elkc. ki so stvarjale tudi del človekove prehrane, taknt še ivso bile tako mno gcvrstne kakor dandanes, vendar j'h je od tal -at iz jantarja znan h nad 2000 vrst.
V	teku dolgih let se živalstvo
izpremeni
Vzrok temu je deloma podnebje, če postaja hladnejše, še v večji meri pa pojemajoča p'o-dilria moč veleživali. V priredi opažamo pojav. da se velikani med živalmi plode počasneje 'n manj kakor majhne žvali in da je razvoj v eno smer. z'ast; v večjo obsežnost obenem tudi pot k izumiranju. Premočan razvoj je začetek konca V terciarni dobi izginjajo vclescsalci po številu in vrstah, njihova premoč propade in polagoma zagespodari in se razmahne človek, kakor so v prejšnjih vekih imcl: svoj razcvit recimo numuliti, 'gk> kožci plazilci, amoniti, školjke, ribe oklop-njače itd.
Otet n povzdignjen se človek zave samega sebe. Z obleko in ognjem se prične nega telesa. z ustanovitvijo družine razdelitev dela in z njo sp> znanje navezanosti drug na drugega ter potreba medsebojne pomoči. Zavest člo-večanstva prodre na zunaj. To so bili prčetki človeške kulture. Z njo vzporedno je pognala svoje kali tudi civilizacija kot življenjska oblika, zavisna od družnosti in • -trezajoča sočloveku. In tako se je človek razvijal kot človek, si lajšal življenje z no-l r a n i o zavestjo, s preudarnostjo, računom, ter preoblikoval svoje v n a n j e življenje z rabo orodja in dragimi izumi.
V	tako imenovan; s t a r elj š i kameni dobi se človek že poslužuje krcsilnega kamri. obdelanega za razno orodje in ga vedno Y • j spretno obdeluje, pozneje tudi za posebne namene nadomešča z obdelanimi kostmi i rogovjem. Takrat je bil človek predvsem 1 >cc. v skrbi za hrano tesno povezan z naravo. kar očituje v njegovih pričetkih umetna sti. v risbah in skulpturah. ki kažejo točno c v a zevanje n poznanje prirodnih predmetov, zlasti človeškega in živalskega telesa.
Prvctno stanuje človek v jamah in pod previsnim; skalami: oblači se v živalske kože. ki i.h zna že sešiti; poleg trsk rabi že svetilke z živalsko tclščo kot gorivom.
V	srednji kameni dobi 'z.delu je človek boljše, že prevrtano orodje, da ga more nasajati :n zato' uspešneje rabiti. Za shrambo jedil, donašanje vode m pozneje za kuho prične namesto dosedanjih kozolov, koškov in koritec izdelovati glinasto posodo. Kuha rastlinske hrane povzroči začetek poljedelstva.
Mlajša kamena doba druži ljudi v
večja naselja s h;šami. Iz lovca postane človek po!jcdc'ec in živinorejec. Družba se so-c:alno porazdeli v poglavarje in podanike, delavce in brambovce. Uvede se pekopavanje mrličev. Orodje :n orožje se izdeluje natanč-
neje, sekire m bodala so brušena. Lončarstvo se razvije na visoko stopnjo, izdelki debe okraske. Zamenjalna trgovina se prične, zlasti za orožje in teiesni nakit, ki stopi močno v veljavo. Od jugozapada prihajajo izdelki iz brona
Bronasta doba dvigne kirturo in civilizacijo na visoko stopnjo
Obsežna mesta nastajajo, ceste jih vežejo, promet postaja čim večji. Rokodelstvo in umetnost procvitata. Vdor tuj h nanxiov in v zvezi s tem dolgotrajne vojne zadržujejo napredek. ga ovirajo in zatirajo.
V tem prično prihajat v F.vropo izdelki iz že'eza. zlasti orodje m orožje. Z železom se začne n ša doba v zgodovin človeštva. Iznajdbe se vrste draga za drugo Evropejcu se odpre ves svet. Nove zemlje se odkrivajo. Posebno privlačnost imajo one dežele s pri-rodnim bogastvom in s prcbivalci na kulturni stopnji kamene dobe. Z brezobzirnim pohlepom po bogastvu teh pokrajin si jih Evropejci zavojuiejo ;n osvoje. Prvotnim prebivalcem vsiljujejo svojo civilizacijo in kultur0 pozabljajoč pri tem, da se more človek le postopoma izobraziti in presvetiti in da je poleg tega kultura svojstvena posebnost narodov, ki
se ne da kar meni nič tebi nič posneti ali
prevzeti, kakor se prevzame noša, uvede orožje ali prevzamejo zakoni. Kultura in civilizacija bi morali z roko v roki, druga ob drugi hoditi skupno pot če katera stopi naprej, ima pravico za to le kuitura. Zdi pa se, da se godi prav nasprotno in da se že kažejo zle praiedice takega napačnega razmerja. Pr. narodih. ki s- na z'vijejo kulturne, pa so prav za prav napredo^a'5 samo v civilizaciji, opažamo, da j;m je prva skrb za telesni blagor v zvezi z lagodnim življenjem. Avtomobili, pur-niki. letala tekmujejo za večjo hitrost in udobnost, razkošje raste povsod kakor da jc človeška sreča zav:sna cd nekaj ur, ki jih pridobiš na pot i/ kraja v kraj. ali. od tega, da sediš v mehkem naslanjaču z :ztcgnjenimi no~ ■ gami in počiva« pn-J svileno- pernico. Po drugi s'ran' pa vid'mr». da bas pri teh narodih pe^ plodnost, da padi število rojstev, česar ne more nadomestiti nekoliko daljši živ!jen ska doba posameznika. In prir<xlop:scu se vsiljuje : pri takem razmišljanju vprašanje: al; jc mar človeški rod že na prevalu svojega razcvita, na veji krivulje, ki pelje proti n'čli. ali je to I posledica civil'zacije. ki drvi m v hra brezobzirno naprej kakor splašeni koni. k; se je otre^el jezdeca-vodnika Civilizacija sama za«e . išče v splošnem neko korist, tvami dolvček in more postati škodljiva, čc nc dela vzporedno s kulturo, k; je v bistvu voljna ndpoved ; nekih koristi m žrtvovanje iz razsodnosti za i dosego c Ija svojega, ki je življenjska ubranost plemenitega človeka.	5. B.
Cherbourg fe popolnoma razdejan
Nek vojni poročevalec je poslal poročilo o uničenju vojne Inke Cherbourg, v katerem med drugim pravi:
Ker se .ie dala izguba Cherbourga le za-vleči, nc pa za stalno preprečiti, je morala vojna mornarica luko tako močno onesposobiti. da jo sovražnik čim dalje ne bo mogel uporabljati. Zaradi tega so na celini uničili vse tehniške luške naprave, to se pravi, uničili vse to, kar loči moderno lulko od namvne, nadalje so s potopitvijo in z minam' zaprli vse važne prehode. Razdejane so bile vse obširne in mnogovrstne luško no prave, za katerih uničenje so bili potrebni celi vagoni razstreliva. R'zrušit-vena dela so moiala biti izvršena pravočasno in točno, tako da n.i padel sovražniku v roke noben uporabljiv pomol.
Voditelji mornariškega gradbenega urada ter poveljnik oddelka za razstreljeva-nje so več dni mrzlično delali, noč in dan so skozi luko drdrali tovorni vlaki, napolnjeni z razstrelivom, pionirji in mornarji pa so pripravljali vdolbine za dinamit. Stebri, ki so podpirali veliko zgrrdbo luško "a kolodvora, so bili podminirani z razstrelivom, ki je tehtalo preko 800 kilogramov. obala Quaj de France je bHa v vsej svoji dolžini razkepana z 20 metrov širokim in 15 metrov glcbofeim rovom. Pri glavni razstrelitvi sta se nahajala na ko-lodvoiu dva z minami naložena vlaka, ki sta ob eksplozija zletela z vsem ostal m v zrak ter povzročila v vsej okolici nepregledno uničenje. Pri tem se je zrušil s'olp luškega kolodvora preko pomola ter ga zasul. Ob izhodu luke je bil potopljen nek
Na trgu so naprodaj že prvi poljski pridelki
Ljubljana, 1. julija.
Na živilskem trgu se kaže prehod med pomladjo im poletjem. Začeli so že prodajati prve domače poletne pridelke. Kakor so se gospodinje lahko same prepričale, je letos na živilskem trgu precej več blaga kakor ga je bilo lani, ko je bil sicer včas-h večji uvoz iz južnih pokrajin.
Med uvoženim blagom naj predvsem omenimo stročji fižol. V Ljubljano ga je prispela sorazmerno majhna količina, vendar so ga dopoldne še prodajali številni branjevci, m s:cer po 17 lir kg. Med uvoženim blagom je najtffeč čebule, ki je po 8.8 lire kg. Zdaj je naprodaj razen bele tudi že rumena čebula. Domača čebula se je zadnje čase pocenila. Stročji fižol je treba prištevati že med poljske pridelke, kakor na primer novi krompir, ki je tu in tam že tolika zrasel, da so ga začeli kopati. Nekaj novega krompirja je bilo tudi danes na trgu.
Gospodinje niso več v takšni zadregi, ko delajo načrte, kaj bi naj kuhale; pridelkov za prkuhe je zdaj že precej. Med domačim: zgodnjimi pridelki je treba omeniti tudi bučke. Danes je bilo še precej domačega graha. Letos je bilo doslej naprodaj mnogo več graha kakor lani. Upamo, da bo tega pridelka tudi poslej še nekaj tednov dovolj, saj je zdaj začel zoreti visoki grah.
V splošnem je trg najbolj založen z zelenjavo, predvsem z glavnato solato. Tega pridelka je precej več kakor lani. Mnogo več kakor lani je naprodaj tudi lepe domače cvetače. že nekaj tednov je trg sorazmerno dobro založen z njo. Med domačo povrtn.no je razen solate največ zelene ko-
lerabe. Zdaj tudi že prodajajo domači ehrovt in kmalu bo m ap roda j zgodnje zelje. Domači stročji fižol je začel cveteti. Upamo, da bo prihodnji mesec že naprodaj prvi domači stročji fižol in da ga bo tudi več kakor lani-
Ljudje si žele, da bi bilo naprodaj tudi več sadja. Medtem so v glavnem češnje že minile, je pr spelo v Ljubljano nekaj zgodnjih breskev, ki so jih seveda lahko po-kusili le nekateri. Tudi prve hruške so že bile naprodaj. V glavnem sadje še vedno nadomestujejo le borovnice. Danes je bilo živahnejše zarrimanje za borovnice kakor pred tednom, zato so bile kmalu razprodane. Drugih jagod prinašajo na trg sorazmerno zelo malo. Nekj branjevec je imel naprodaj malo ribeza.
Sklepna produkcija
Glasbene akademije
Tudi snečnja VI. sklepna produkcija Drž. Glasbene akademije v Ljubljani je doživela lep uspeh. Na sporedu so bile skladbe, Iti so dajale produkcijskemu nastopu koncertni pečat. K temu vtisku je prispevala tudi dostojna, presenetljivo tenkočutna izvedba.
Najprej je nastopila Ada Burgerjeva, gojenka IV. letnika GA., nadarjena učenka prof. A. Trosta. Burgerjeva je izvajala Bachov Preludij in fugo v C-molu ter J. Ravnikovo »Večerno pesem«, pozneje tudi Schumannovo prelepo senato op. 22. Ugaja predvsem zaradi uglajenosti v oblikovanju polnozvočnih klavirskih tonov. Njeno dobro premišljeno interpretacijo
odlikuje sposobnost tehničnega in smiselnega podajanja tudi težjih in težkih klavirskih skladb. Ivan Vidrih nam je znan tudi s prejšnjih produkcij. Ob Spohrovem Koncertu št. 4. v F-molu (2. stavek) nas je prepričal, da jc zanesljiv, zelo dober klarinetist. Vidrih je gojenec šole prof. V. Launa. Sopianistka Janja Stritarjeva poteka iz šole rektorja J. Betetta. Lepo je cdpela škerjančevi »Počitek pod goro* in »Večerno impresijo« ter Hilclachovo »Pomlad«. Razpolaga z dobrim pevskim materialom. Podoba je, da pridobiva njen k liričnemu težeč: sopran na zvočni izraznosti. Dihalna tehnika je dobra, le izgovorjava kaže še nekatere pomanjkljivosti. Tudi tremoliranje moti. Ob zaključku smo se razveselili še sijajnega podajanja našega že znanega malega violinskega mojstia Igorja Ozima, ki se je tudi to pot odl'čno izkazal z verodostojno interpretacijo šker-j jančevega »Intermezza« ter zahtevne Vi-' euxtempsove -Balade in p~loneze«. Pri njem čutiš, kako je z znanjem, ljubeznijo povezan s svojim instrumentom, ki ga za svoja leta nenavadno dovršeno obvladuje. Odličen uspeh razodeva tudi izvrstno glasbeno vzgojno metodo njegovega učitelja prof. L. Pfeiferja.
Pri klavirju so spremljali naš prvi klavirski mojster prof. A. Trost. Jože Osana in Ana Mlakarjeva, številni ljubitelji glasbene mladine so napolnili veliko fiharmo-nično dvorano in vnef> izražali nastopajočim svoje iskreno priznanje.
10.000 ton-iki parnik, tako da je vhod v luko skoro nemogoč.
Nič manj pa niso uničile mine in torpedi kamenito obalo Homet. Zaradi ogromne eksplozije se je porušila obala na širini 100 matrov.
Tudi na področju arzenala so b:la izvedena s lična uničenja. Vsled močnih eksplozij so se raztrgale zatvornice velikih dokov, ki so lahko sprejemali največje vojne ladje. Luške naprave so se podrle ena na drugo ter še bolj zaprle ozke prevoze. Razde:ane so bile tudi vse luške naprave, ki so bile zgrajene v živo skalo. Ista usoda je doletela trgovsko luko ter njjeno neposredno okolico.
V zgodnjih jutranjih urah 26. junija so bila dokončana uničevalna dela. Potopitve, razstrelitve ter uničenja so bila izvršena po načrtu. Kot poslednji je bil sestreljen betonski bunker za nemške hitre bojne čolne. Bunkar je mora' biti uporaben do vdora sovražnika v luško podioč:e, ker so junaške posadke hitrih bojnih čoLnov ter varovalnih pomorskih edinic do poslednjega dovaž&le v trdnjavo razstrelivo. S torpedi je bil uničen veliki bunker, v arzenalu pa so plameni dakončsvali to, kar je pničel dinamit. medtem ko so bili pionirji zapleteni že v boje iz bližina s sovražn:kom, ki je vdiral v luko.
Vojna mornarica je izgubila svojo luko Cherbourg. toda sovražnik je še ni dobil. Ko bodo njegovi iskalci min očistili luko, bo s:cer imel neko zavarovano zavetišče za svoje ladje, toda preden bo Cherbourg postal zopet luka. bo preteklo še precej časa.
Ivan Orel — 7® letnik
Danes obhaja sedemdesetletnico g. Ivan Orel, dobro poznan v trgovskih in industrijskih krogih kot tarifni svetovalec in vodja tarifnega oddelka pri špedicijski tvrdki Slovenia-Transport v Ljubljani.
mm M
Rojen je bil v Kranju, doštudiral je na Dunaju in vstopil nato v službo pri drž.
železnici. Vidimo ga kot mladega prometnika na postajah v Beljaku, Ratečah-Beli peči, v Brnici, na Javorniku in kot postaje-načelnika v Nomenju pri Boh. Bistrici. Leta 1910. ga najdemo v Gorici, kjer si je ustvaril svoj dom, pa ne za dolgo časa. Vojna vihra ga je od tam pregnala v Otoče na Gorenjskem, od koder je bil zaradi odličnih strokovnih sposobnosti poklican k direkciji drž. želcznic v Ljubljano. Služboval je v tarifnem oddelku te direkcije in je bil zaradi znanja jezikov'ln kot veščak v mednarodnih tarifnih vprašanjih ponovno član mednarodne tarifne komisije v Rimu. Vstopil je v pokoj leta 1932. Prav posebno so mu pri srcu gorž. Tam je našel oddiha in razvedrila. Ob vsakem vremenu smo ga srečali kje v hribih, če ne drugje pa vsaj na poti k Valvazorjevemu domu.
Tovariši, znanci in prijatelji mu želijo, da bi ostal še nadalje tako svež in zdrav, kakor je bil do danes.
ŠPORT
„25 let ŽSK Hermesa"
Lepa spominska publikacija dragega najstarejšega športnega društva v Ljubljani
Kakor smo že opozorili v kratki beležki in kolikor nismo že pred meseci, ko je agilno železničarsko športno društvo Hermes vstopilo v svoje jubilejno leto in začelo s prvimi pripravami za primerno proslavo tega dogodka, po rokopisu objavili nekaj najpomembnejših zgodovinskih podatkov iz razvoja te močne športne edinice našega mesta, toliko se vračamo na to letošnjo edino športno proslavo v večjem obsegu še zdaj, ko je žSK Hermes v tem okviru izdal še poseben spominski zbornik z naslovom »25 let ŽSK Hermesa« v spretni uredniški roki Vladinnrja Pušenja-k a. Zbornik je izdal klubov upravni odbor, njegovo okusno zunanjo opremo pa je oskrbel klubov član Miljutin Zupančič (tisk Zadružne tiskarne).
V zborniku, ki je izšel na okroglo 80 straneh in je za današnje čase skoraj razkošno opremljen s slikami (nad 80!), je s sodelovanjem nekaj marljivih klubovih delavcev zbrano bogato memoarsko in statistično
BiblicSilska Izdaja
Prejeli smo in priobčujemo kot prispevek k vprašanju bibliofilskih izdaj naslednji sestavek:
Dobra knjiga je človeku najboljša prijateljica! Če hočeš, da te žalost mine, če ti ;e na tem, da pozabiš na gorje, vzemi v roke knjigo, predaj se ji, in že boš živel v novem svetu: na jasnih in sončnih poljanah boš romal, svežost te bo krepila, poljubljalo te bo sonce ..
Knjiga v bibliofilski izdaji — hm, taka knjiga pa je še posebno mikavna! Je to običajno izbrano delo pesnika ali pisatelja. Bibliofilske izdaje so vedno tiskane na boljšem papirju; tisk je okrašen z inicijal-kami; kn i ga je često opremljena z ilustracijami priznanih likovnih umetnikov. Za ljubitelja lepih knjig je taka knjiga velika vrednota in je poseben okras domače knjižnice.
Pisatelj, pesnik ali prirejevalec. ki obogati knjižni trg z bibliofilsko izdajo, obvesti predhodno javnost, da bo izšla knjiga in to v omejenem številu. Vsak izvod bo tedaj numeriran, vpisano pa bo v knjigi tudi ime prednaročnika. Da število najavljenih izvodov ne bo prekoračeno, jamči izdajatelj (založnik) s svojo častjo.
Slovenci imamo več del v bibliofilski izdaji: Prešernove poezije, ki jih je uredil Pintar, ilustriral pa Karpellus; založila Kleinmayr - Bamberg; (Glej »Umetnost« zadi>ji zvezek 1944). Prešernove poezije v faksimilu. založila tiskarna Blasnik; Puškinov »Bahčisarajski vodomet« v prevodu idr. Tineta Debeljaka z ilustracijama Bare
Remčeve; Stanko Gladnika Prešernov »Krst pri Savici! Gregorčičevo »Oljki« istega avtorja; Zupančičevo »Dumo« tudi od Gladnika; Prešernov »Sonetni venec«, ki ga je izdelal in izdal Miha Maleš; Tavčarjevo »Cvetje v jeseni«, katero je založila Knjigarna Tiskovne zadruge; itd.
Pred dobrima dvema mesecema je izšla »Slovenska lirika« v založbi »Sejalec« Nje predstavnik in lastnik je s prospektom obvestil javnost takole: »V kratkem izide samo za naročnike(!) »Slovenska lirika«. Na drugi strani prospekta je dopolnilo, ki se glasi: »Bibliofilska. numerirana izdaja v 350 izvodih!« (Stavek je podčrtan z debelo, rdečo črto, ki naj posebej opozori prednaročnike na vrednost knjige.)
Človek bi pričakoval, da se bo vse tako zgodilo, kakor govori prospekt, to je, kakor je obljubil lastnik založbe g. Podbevšek. Na žalost je stvar drugačna! Ugotovil sem pri knjigarnarju g. Žužku izvod »Slovenske lirike«, ki nosi številko 583, pri nekem znancu-umetniku sem imel priliko videti štev. 581. V raznih knjigarnah sem našel izvode opremljene z vsemi mogočimi številkami, pa nastane vprašanje: Kako je dopusten pri omejeni bibliofilski izdaji izvod s številko 581 odnosno 583? Ugotovil pa sem tudd to, da so prav za prav nume-rirani vsi izvodi, kar kaže. da knjiga sploh ni izšla v bibliofilski, marveč v navadni, čeprav dragi izdaji! Tu nastane vprašanje: ali ne obstoji tudi v bibliofilstvu neka odgovornost in morala? O takem postopanju pa naj si javnost sama ustvari sodbo!
Vaclav Držaj.
Vaclav Držaj:
G. A. Podbevšku v album
Moja kritika o »Slovenski liriki« — pripomnim, da sem v življenju napisal že često upoštevane kritike — je bil.a skozi in skozi stvarna. Držal sem se v »Cvetniku« citiranih Goethejevih besed: »Kakšnega bralca si želim? Najbolj nepristranskega, ki pozabi name, nase in na svet in živi le v knjigi« — in prav zato je prišlo do kritike, v kateri pa nisem bil oseben!
Gospod Podbevšek, Vaš odgovor — bolje bi bili storili, da ste molčali, svet bi Vas imel za modrijana — je bil oseben in žaljiv. Ker ste me izzvali, sem odgovoril s »Sklepom v nebesih« in z »Milostna je bila sodba«, torej z dvema satirama, kar pove, da sem bil blag in mil.
Vaša natura česa takega, kakor vidim, ne prenese. In blagovolili ste ponovno biti oseben in žaljiv. O tem priča Vaše hlastanje v »Jutru« dne 1. VH. 1944.
Za žaljivke, g. Podbevšek, mi boste dali zadoščenje na pristojnem mestu, o Vaših trditvah pa si naj javnost ustvari pravo podobo iz sledečega:
1. Diži, absolutno drži: V prospektu, s katerim so krošnjarili Vaši akviziterji okoli naših ljudi, pravite: »Ta knjiga predstavlja veliko novost v naši literaturi, saj je znano, da do danes nimamo dobre antologije naše celotne poezije od Prešerna do najnovejšega časa.« In ko je Vaše neubogljeno dete zagledalo luč sveta, smo — na žalost! — ugotovili, da je opevani »Cvetnik« pravo zmašilo.
2. Drži, absolutno drži: v antologijah morajo biti morebitni podatki iz življenja posameznih pesnikov in pisateljev točni! če prireditelj take zbirke ni siguren, naj tisto, kjer je v dvomu, opusti! In prav zato si dovolim jasno in glasno povedati: Drži, absolutno drži: Radivoj Peterlin-Petruška nI bil nikdar ljudskošolski učitelj in duhovnik. Za ta dva poklica je potrebna predpisana šolska izobrazba. Te pa moj prijatelj Petruška ni imel, saj je zapustil šolske klopi, ko je bil v petem gimnazijskem razredu. (Njegovi živeči vrstniki to lahko potrdijo!) Pa tudi z »avtobiografijo«, ki jo je Petruška » napisal«, kakor trdite, s nalašč za Vas«, pobijate postavljeno trditev!
Mar menite, g. Podbevšek, da je človek zato, ker v zboru moli rožni venec, litanije in druge molitve, ker pridiguje množici — že duhovnik? Ne, ne, cenjeni gospod! Petruška je pripravljal otroka za prvo sv. obhajilo, iz tega torej sledi, da mu je bil domači učitelj, ki je postal s časom domač učitelj, ker se je zagledal v njegovo šestnajstletno sestrico. Pri nas molijo tudi pri litanijah v zboru. Eden od množice moli naprej, zbor odgovarja. Tisti »eden« zato ni duhovnik, je samo vernik, kakor drugi.
V najboljšem primeru je bil Petruška mi-nistrant-strežnik, saj pravite v »avtobio-grafiji«: »Obiskoval sem s patrom župnikom Dešem razne hutorje (naselja!), kjer je župnik ponavadi maševal, jaz pa mini-striral...«
Iz gornjega sledi: Drži, absolutno drži, da je Vaša trditev potvara, ki je nastala, najbrže, zaradi nerazumevanja »avtoblo-grafije«.
Tvrdka Stane Cuznar
LJUBLJANA, FRANČIŠKANSKA UL. 4,
obvešča cenjene odjcmalce, da bo imela z oblastnim dovoljenjem zaprto svojo trgovina v času od I. julija do 21. julija 1944.
gradivo iz dolge dobe klubovega delovanja, ki bo — kot eno redkih te vrste — dobro služilo med drugim tudi poznejšemu proučevalcu prvih početkov našega športnega udejstvovanja. še več vredna pa je ta zbirka za klubovo članstvo in njegove prijatelje ter za vse, ki jim je razvoj našega športa pri srcu, ker nudi vsaj nekaj vpogleda v raznoliko podrobno delo in mnoge težave in zapreke, ki so jih morali premagovati tudi Hermežani, preden so dočakali svojo 25 letnico, ob kateri se lahko s ponosom ozirajo na prehojeno pot in z zaupanjem snujejo nove načrte za še uspešnejšo prihodnost.
Pestro vsebino zbornika uvaja kot prvi splošni sestavek Iva Andoljška, v katerem v zgoščenem in deloma samo po osebnih spominih obuja najvažnejše dogodke iz klubovega življenja, pri čemer ne pozablja predvsem na izdatne moralne in gmotne podpore, ki jih je bilo društvo deležno pri delodajalcu večine svojega članstva, železniški upravi, ki je nemalo pripomogla, da je Ljubljana dobila moderen športni stadion, kakršnega, ko bo do zadnjega dograjen, ne bo daleč naokoli.
Najmočnejši klubovi sekciji, in sicer nogometni, sta posvetila izčrpno poročilo Vlado Berglez in urednik, v nadaljnjem pa pišejo X o kolesarski sekciji, dalje spet urednik sam o delu namizno-teniškega odseka, ki ima v tem klubu tudi že nad desetletno tradicijo in je v tej kratki dobi dosegel nekaj pomembnih uspehov tudi v zunanjem svetu, kakor tudi o delu moto-ciklističnega odseka, čigar vrhunec sega nazaj v dobo, ko je v društvu delal in »vozil« od uspeha do uspeha popularni »leteči Kranjec« — Ludovik Starič. O delovanju moškega in ženskega lahkoatletskega odseka sta zbrala nekaj splošnih, največ pa podrobnih podatkov iz zadnjih let Zdeno V a h t a r in tajnik Andoljšek, proti koncu pa so uvrščeni še kratki informativni članki o prizadevanjih kluba za oživo-tvorjenje aktivnega dela v boksu, tenisu ter odbojki in košarki. O najdragocenejši klubovi imovini, športnem stadionu, je zbral bogate tehnične podatke in priključil tudi pregledno skico Miljutin Zupančič.
Čeprav se zborniku pozna, da je glavno delo zanj slonelo na ramah samo maloštevilnih in istih ljudi — gotovo bi bilo dobro v takšno spominsko knjigo uvrstiti tudi nekaj gradiva programatične vsebine ali splošnega pomena za šport in športnike — je vendar nadvse hvalevredno, da se upravni odbor tudi v teh časih ni strašil truda in žrtev ter tudi po tej strani dokazal svoje nenehno ustvarjajoče sile. Zbornik 25 let Hermesa« se prodaja po 15 lir (luksuzne izdaje v omejenem številu so po 100 lir) in ga prijateljem kluba in športa sploh toplo priporočamo!
Odbojka bods Igrali
Športni spored dar ašnje nedelje je spet omejen na eno igrišče in eno eportno panogo. Prizorišče današnjih športnih tekem bo športni stadion Hermesa v šiški, in sicer že od 8 zjutraj dalje, na katerem bodo v prvenstvenih borbah nastopali predstavniki naše najmlajše športne panoge — odbojke. Nastopilo bo 8 moških in 6 ženskih ek*p. Sodelujejo moštva Ljubljanica, Iztok, Planina, žabjak, Mladika, Hermes.
Kdor hoče prebiti nekaj prijetnih ur v športnem vrvenju med našo mladino, naj stopi torej v dopoldanskih urah v areno
med železnicama. Vstopnina 3 in 5 lir. * * *
Slovenska kolesarska zveza Ljubljana.
Seja upravnega odbora bo dar.es ob 10. uri na stadionu ZSK Hermes. Pozivam tudi odbornike vseh kolesarskih klubov, da se seje udeležijo. Predsednik.
2SK Hermes — kolesarska sekcija. Seja upravnega odbora bo danes ob 11. na stadionu ZSK Hermes. Načelnik.
Obvestilo dirkačem! ZSK Hermes, kolesarska sekcija, obvešča vse dirkače, da je dirkališče vsakodnevno na razpolago za trening. Sestanek dirkačev bo danes ob 11. stadionu ZSK Hermes.
uri na
Križanka št. 47
Vodoravno; i. reka ob severozapadni maji našega življenjskega prostora, 4. kanonik, 8. okrog, 9. ostra začimba, 10. ploskovna mera, 14. okrajšava za latinski »prav tako, nadalje«, 15. Holandci, 18. latinski predlog,
19.	tesen.
Navpično: 1. »ptičja domovina« v ljubljanskem Tivoliju, 2. celina, 3. ocean, 4. okrogel vrh, grmada. 5. čutilo, 6. angleško pivo, 7. smeh (franc.), 11. japonska mera, 12. suženj, kraij, 13. lev (lat), 14. led (angL), 16. predog, 17. m, z.
Rešitev križanke št. 46
Vodoravno; 1. Rožek, 5. Oton Zupančič, 16. emir, 17. priimera, 18. barve, 19. gad,
20.	pa, 21. kope, 23. gnil. 24. Ur, 25. gora, 27. ta, 28. sto, 30. Aca, 31. navada, 33. levica, 36. ak. 37. As, 39. ločena. 41. napeto, 42. cin, 44. din, 45. N(ova) K(aledonija), 47. Tine, 48. av, 49. itak, 51. pori. 53. ca, 54. trs, 55. Jeran, 57. radirka, 59. frak, 60. Anton Janežič. 61. triki.
Navpično: l. regulacija, 2. Omar, 3. žid, 4. Er, 5. Or, 6. tik, 7. omot, 8. Nepal,' 9. žre, 10. ua, 11. ab, 12. nag, 13. črna, 14. I vi ca, 15. Čelakovski, 17. Paračin, 20. povod, 22. Stipica, 25. Gal, 26. Aden, 28. svat, 29. ocena. 32. an, 34. en, 35. Ate, 38. siten, 40. anode, 43. nart, 46. križ, 48. arak, 50. kao, 5L Pan, 52. Iri, 54. tni, 56. NN 57. Ra, 58. K (nanj sika) Č(ebelica), 59. Fr.
»JUTRO« št. 149
4 -
i
Nedelja, 2. VII. 1014
Kronika
*	Junaška grenadirja. »Tagespost« poroča: Pri patrolnem obhodu na jugovzhodu Ostrova se je podčastnik Friihwirth iz nekega grenadirskega polka na ozemlju Vzhodne Marke naenkrat znašel v goščavi pred skupino 40 do 50 sovjetskih vojakov. Ne da bi razmišljal, kaj mu je storiti, je segel po svoji strojni pištoli in začel streljati na sovražnike. Ko so padli prvi streli, je četovodja narednik Horn takoj zbral osem mož ter prihitel patroli na pomoč. Navzlic hudemu obrambnemu ognju se je Nemcem posrečilo, da so sovražnika po kratki trdi borbi izrinili iz gozda. Narednik Horn je v jutranjem svitu brez lastnih izgub vzel s seboj ranjenega bolj-ševika, nato pa se neopazno odmaknil od' sovražnika. Za ta junaški podvig sta bila podčastnik Friihvviith in narednik Horn odlikovana z železnim križcem 1. in 2. razreda.
*	Umetnine iz Osla spravljajo na varno. že ob izbruhu sedanje vojne so v Oslu najznamenitejše umetnine odpeljali na deželo ter jih spravili v varnih zakloniščih. Večinoma so umetnine shranili v rudnikih, ki ne obratujejo. V norveških muzejih visijo- danes samo še posnetki najznamenitejših umetniških del. Tudi iz cerkev so odnesli steklena okna, za katera bi bilo škoda, če bi jih vojna vihra uničila.
*	Poziv. Kdor še ni dvignil svojega knjižnega in denarnega dobitka pri ljudskj knjižni tomboli, naj pohiti, ker po 4. juliju zapadejo vsi nedvignejni dobitki v korist Socialne pomoči.
*	Za konec šolskega leta najlepše darilo: »Brzonožec in Puščica«. Odlična pripovedna knjiga izrednega vzgojnega pomena.
Iz Ljubljane
u— Novi grobovi. Svoje mlado življenje je žrtvoval poročnik Slovenskega domobranstva in uradnik direkcije državnih železnic g. Friderik Peršič. Cas pogreba bo naknadno objavljen. — Po kratki bolezni je na Golniku umrla ga- Ida Grobušek, rojena Lavš. Pokopali so jo na farnem pokopališču v Tržiču. — Dne 17. januarja je za vedno zapustila svojce gdč. Albina Sno-jeva iz Zgornjega Kašlja. — Preminil je g. Drago Kramaršič. K večnemu počitku ga bodo spremili v nedeljo ob pol 15. iz kapele sv. Petra na Žalah na pokopališče k Sv. Križu. — Pokojnim naj bo ohranjen blag spomin, njihovim svojcem pa izrekamo naše iskreno sožalje!
u— Poročila sta se g. Kunaver Ivan, diplom, tehnik in gdč. P o 1 j a n e c Majda, oba i z Ljubljane. Poročil ju je g. prof. dr. Jere Fran. Priči sta bila ženinov brat g. mg. Kunaver Karol ter Roj;na Franc. Obilo sreče!
u— v četrtek sta se Porodila g. Pavle e e s n i k in gdč. Sonja Zupan. Mlademu in simpatičnemu paru naše iskrene čestitke!
u— Diplomiral je na tehniški fakulteti v Ljubljani za ing. arh. g. Martin živič iz Ljubljane, čestitamo!
u— Na uršulins^j gimnaziji so letos pod predsedstvom g- prosvetnega inšpektorja Al. žitnika napravile višji tečajni izpit: Cvek Marija, Hajtnrjhar Dašenjka, Kamušič Sonja. Medvešček Silverija, Nadrag Ana. Pogačn^ Jelka, Poljanec Ana, Puntar Silvestra, Rabič Slava, Zajec Zlatka, vse z odliko in oproščene ustnega izpita; Fabiani Amalija, Fabiani Pavla, Kuhelj Marija, Lončar Marija, Marušič Vida, Poljanec Marija, Sattler Stanislava s prav dobrim uspehom; Naglič Marija in Spiller Marija z dobrim uspehom. Vzornim abiturijentkam iskrene čestitke.
u— Zadnji dan Sternenove razstave je današnja nedelja, ko bo odprta od jutra do večera brez opoldanskega odmora. Opozarjamo našo za pravo umetnost vneto javnost, naj še zadnji dan izkoristi za ogled razstave, obenem pa sporočamo lastnikom portretov, naj ne prihajajo sami v Jakopičev paviljon po svoje slike, ker jih jim bo Socialna pomoč sama poslala na dom.
u— Razstava akvarelov dr. Hlavatyja bo
od danes dalje v salonu Kos v prehodu nebotičnika. Razstavljenih je 25 motivov iz Ljubljane in okolice ter nekaj motivov z morja. Zanimanje za razstavo je veliko.
u— Narodopisje Slovencev, I. del, izšlo. Naročnike vljudno prosimo, da knjigo dvignejo osebno. Založba Klos — knjigarna Jože žužek, prehod nebotičnika.
u— Promenadni koncert godbe Slovenskega domobranstva bo v nedeljo 2. julija ob 11.15 pred Narodnim domom z naslednjim sporedom: Žepe lin, koračnica; Gou-nod: Romeo in Julija, ©uvertura; J. Gre-gorc: Vesela gmajna, venček slovenskih pesmi; J. Tijar-dovič; Splitski akvarel, pesem in dvospev iz operete; Vodopivec — M. Schonherr: Kovačev študent, potpouri; M. Nagode: Rožnodolska, koračnica. Dirigent: kapelnik godbe nadporočnik g. Le-skovar Flori j an,
u— Sedma sklepna produkcija Glasbene akademije bo v torek 4. julija t. 1. ob 18 uri v veliki f;lharmon'.čni dvorani. Nastopili bodo učenci prof. Ant. Trosta, J. šlai« sa, S. Korošca in Ant. Ravnika. S to produkcijo zaključi v tem šolskem letu Glasbena akademija vrsto javnih (nastopov. — predprodaja sporedov v Matični knjigarni (po 6 in 3 lire).
u— Zadnja produkcija šole Glasbene Matice bo jutri v ponedeljek ob 17.30 v veliki filharmonični dvorani. Ravnatelj Polič bo izvajal z mladinskim in šolskim zborom vrsto del iz naše literature, kakor tudi dva zbora iz Dvorakovega »Mrtvaškega ženina«. Sopranski solo bo pela gdč. Senegačnikova, baritonskega pa Smrkolj, oba gojenca ge. Wistinghausnove. Spored je lep, zato opozarjamo na to zadnjo produkcijo. Podrobni spored je na razpolago v knjigarni Glasbene Matice.
u— L sklepna javna produkcija glasbene šole »Sloge« bo v ponedeljek 3. julija ob 18. uri v šolski glasbeni dvorani. Nastopijo gojenci klavirja, gosli, kitare in so-lopetja.
u— Starše gojencev, ki obiskujejo mladinsko petje pri ravnatelju Poliču na šola Glasbene Matice, prosimo, da obveste do-tične gojence, da pridejo jutri v ponedeljek, dne 3. t m. ob 17. uri v Hubadovo pevsko dvorano, od koder gredo potem skupno v veliko filharmonično dvorano, da nastopijo na javni produkciji, ki se bo začela točno ob pol 18. uri.
u— Gojenci solopetja iz šole prof. M. Brišnika bodo imeli javno produkcijo v četrtek 6. t. m. ob 18. umi v mali filharmonični dvorani. Nastopilo bo pet gojencev, ki bodo peli različne samospeve iz domače in tujih literatur in vrsto opernih arij. Na klavirju jih bo spremljal prof. Jože Osana. Na nastop učencev g. Brišnika
NOVA KNJIGA
Narodopisje Slovencev
ZALOŽBA „K L A S" KNJIGARNA „ŽU2EK"
opozarjamo že danes p<-drobni spored bo od jutri dalje n:- razpolago v knjigarni Glasbene Matice.
u— Združenje denarnih in zavarovalnih zavodov sporoča, da poslujejo denarni zavodi za stranke ob sredah od pol 10. do pol 13. ure, ob drugih delovnikih pa od pol 9. do pol 13. ure. Zavarovalni zavodi pa poslujejo za stranke ob petkih o<i pol 10. do 14. ure, ob drugih delovnikh pa od 8. do 14. ure.
u— Duhovna obnova za može in fante iz vseh ljubljanskih fara bo danes, 2 julija ob pol 8 zvečer in jutri, 3. julija ob pol 7 zjutraj — obakrat v frančiškanski cerkvi. Vsi ste prav iskreno vabljeni! — Odbor za duhovno obnovo.
u— Ob obletnici smrti nepozabnega Be-čaja Antona bo sv. maša zadušnica 4. julija ob 7 uri v cerkvi Srca Jezusovega. Vabimo vse sorodnike in znance!
u— Za Pokojnini J°škom Novakom, ma-g'stratnim uslužbencem, se bo brala sveta maša ob 30 dnevnici smrti v torek 4. t m ob 7. uri pred glavnim oltar^m prj Sv Petru.
u— Društvu slepih je darovalo 350 lir uradništvo Bohiške blagajne TBPD v Ljubljani v počastitev spomina pokojne gospe Podgoršek Marije. Dobrotnikom se odbor najtopleje zahvaljuje.
u— Učite se strojepisja! Praktično znanje, potrebno v vsakem zasebnem ali javnem poklicu. Novi eno, dvo- in trimesečni tečaji — dnevni in večerni — prčenjajo 3., 4 in 5. julija. Pouk dopoldne, popoldne a-ii zvečer po želji obiskovalcev. Moderna stro-jepisnioa, desetprstna metoda. — Učniina zmerna. Vpisovanje dnevno. Specialni tečaji tudi za stenografijo, knjigovodstvo itd. Informacije, prospekti: Trgovsko učilišče »Christofov učni zavod«. Domobranska 15.
u—- Prvi maturantje II. drž. gimnazije v Ljubljani iz leta 1904. so vabljeni na sestanek v sredo, 5. julija, med 18. in 19. uro v bife Vesel, Miklošičeva 17.
u— Maturantinje drž. žen. učiteljišča v Ljubljani iz leta 1924. vabljene dne 6. t. m ob 16. uri »Pod lipo«, Rimska cesta.
i— Dr. Fr. Debevec do preklica ordinira le ob torkih, četrtkih in sobotah od 11. do Vi 13. ure.
PRAŠIČKE ZA REJO
ima na razpolago Gospodarska zveza in jih oddaja pri restavraciji »LEV« na Gosposvetski cesti.
u— Opozorilo. Da bo oddih na vrtu ali v naravi še bo-lj prijeten, si pomagamo z lepo godbo. Nove plošče z modernimi šla-gerji in gramofone pa izposoja proti mali odškodnini tvrdka »Everest« v Prešernovi ulici 14.
u— sodoče prvošolce-lke in drugogoi-ce-lke opozarjamo na naš počitniški s peni jalni korepetitorij »Napredek«, ki temeljito pripraolja učence-nke iz vseh predmetov ali posamezno za prvi in drugi razred gimnazije. Ločeni oddelki. Pričetek 12. julija. Pohitite z vpisom! Posebni tečaj tudi za sprejemne izpite. Učnina zmerna. Vpisovanje dnevno. Informacije: Specialne strokovne instrukcije v središču mesta, Kongresni trg 3.
u— zobni ambulatorij Dentistične šole, Vegova ulica 8, posluje ob ponedeljkih, sredah in petkih od 8. do 12. ure. Cene nizke.
u— Za dijake-inje in ab®olvente-inje srednjih in strokovnih šol pričenjajo 3., 4. in 5. julija posebni počitniški tečaji strojepisja. Pouk bo dopoldne, popoldne ali zvečer po želji in izbiri obiskovalcev. Lahka desetprstna metoda, moderna stirojepisnica. Tečaji so eno-, dvo- ali trimesečni. Učnina zmerna, vpisovanje dnevno. Specialni tečaji tudi za stenografijo, knjigovodstvo itd. Praktično znanje, vsakomur koristno._ Informacije, prospekti: Trgovko učilišče »Christofov učni zavod«, Domobranska 15.
u— Specialni tečaji stenografije (Slovenske ali nemške), knjigovodstva, korespondence, nemščine itd. prično 15. julija. Izbira predmetov po želji. Obisk navedenih počitniških tečajev se priporoča predvsem dijakom-injam, enako vsem ostalim, ki se želijo izpopolniti v teh strokovnih predmetih. Učnina zmerna. Vpisovanje dnevno. Informacije »Trgovski učni zavod«, Ljubljana, Kongresni trg 2.
u— Važno za vsakogar sedaj in v bodoče je znanje strojepisja! Novi tečaji — dnevni in večerni — pričenjajo 3., 4. in 5. julija. Praktično znanje, potrebno v vsakem zasebnem ali javnem poklicu. Specialni tečaji tudd za stenografijo, knjigovodstvo itd. Informacije, prospekti: Trgovsko učilišče »Christofov učni zavod«, Domobranska 15.
u— Kopalci kolezijskega kopališča naprošamo mestnri gradbeni odsek za zopetno namestitev prh v bazenu, da nam bo omogočeno po sončni kopeli malo ohladitve. Vodne cevi so ostale izpeljane do bazena, talko da je treba samo priključitve prh. Če bi ob kopališču namestili nekaj klopi, bi ustregli tudi bližnjim najemnikom vojnih vrtov. Obenem naj pristojno oblastvo poskrbi, da kopališče ne bo služilo za čiščenje dlake ali volne, kar se je v zadnjem času dogajalo.
u— Bonbone na odrezek 35 abc dobite od 3. do 15. t. m. v Bonbcnieri E. Resman, palača Bata.
u— Za mladino z napeto vsebino je knjiga Tarzan, kralj džungle. Dobi se v Knjigarni Tiskovne zadruge, šelenburgova ulica 3.
u— V°dstvo učnega zavoda »korepetitorij« sporoča cenj. staršem, da se bo pouk za razredne in privatne izpite pričel dne 10. t. m. Informacije in vpisovanje dnevno od 9 do 12, Mestni trg 17/1.
u— Tečaj za popravne izpite — Novi (Turjaški trg 5 — se začne 10. julija. Vpisovanje dopoldne. Honorar zmeren. Poučujejo profesorji.
u— Stare kravate napravim kot nove. Popravila sprejemam dnevno do 10. ure na Tržaški cesti 17/n. P. Amon.
u— Harmonikarji tečaj za dijake, odrasle in otroke nad 6 let prične prve dni julija. Pouk po hitri in uspešni metodi Naslov v ogl. odd. »Jutra«.
S štajerskega
Sestanek obveznic za žensko delo. Pred
kratkim so imeli v Mariboru sestanek žene, ki so se sešle s pripadnicami obvezne službe iz mariborskega okrožja. Govornik je pojasnjeval navzočnim smisel in smoter obveznega dela. Poleg drugih sta povzeli besedo tudi pripadnici stranke Trotscher-jeva in Shusterjeva, ki sta govorili o stališču dekleta v družini. Na koncu so žene obravnavale še splošna vprašanja ter dobile zaželena pojasnila. Sestanek se je zaključil z besedo Marije Wreggove, ki je izrazila željo, da bi štajerske rojakinje zastavile vse svoje sile za blaginjo domovine.
Pevski sestanek v Ptuju. V Ptuju so imeli prošlo soboto sestanek pevcev, katerega se je udeležil v zastopstvu voditelja kulturnega urada štajerskega Heimatbunda Taufar. Prišlo je več pevskih delegacij iz raznih krajev ptujske okolice. Vodja ptujskih kmetov Bauer je izrazil svoje zadovoljstvo nad tem, da se je štajerska mladina iz ptujskega okrožja zopet poja-
u— Srednješolce »n srednješolke °po-zarjamo na tukajšnje počitniške tečaje (instrukcije) vseh predmetov za gimnazije in sfokovne šoje, ki prično 12. julija. Ločeni od Jelki po predmetih in razredih. Temeljita priprava za naslednji višji razred, posebni oddelki za popravne izpite in privatiste. Specialni tečaji matematike, klasičnih in modernih jezikov. — Učne ure dogovorno. Učnina zmerna. Vpisovanje dnevno. Informacije: Specialne strokovne instr?ikclje v središču mesta, Kongresni trg 2.
u— Nesreče. Na Marijinem trgu je avtomobil povozil 44leinega delavca državnih železnic Janezn Šteha in mu prizadejal poškodbe po životu. 29ietnemu delavcu v pa pirnici v Vevčah Josipu Pioiku je stroj odtrgal prste na desnici. S stola je padla in sj zlomila desnico 53letna že^a mizarskega pomočnika Ivana Prekova iz Ljubljene. 47letnemu delavcu Ivanu B aju iz ^oi.ia je padla t.raverza na levo nogo in mu jo zlomila. Desnico si je zlomila pri padcu 62letna žena delavca Marija Lisica iz Vrbljenj. llletnemu sinu posesinika Zvonku Šknabi iz Orne vasi je slamorez-nica poškodovala prste na levici. 75ielna -casebnica Jera Ovnova iz Ljubljane je v kuhinji padla in si zlomila desno roko v rami. Ponesrečenci se zdravijo v ljubljanski splošni bolnišnici.
Z Gorenjskega
javno zborovanje v Kraniu. V Kranju so imeli te dni javno zborovanje stranke, katerega je vooil okrožni vodja iz Krar.ja dr. Pflegerl. Zbrali so se predstavn ki stranke, države in oborožene sile. Govornik je pojasnjeval poslušalcem, med katerimi je bilo tudi domače prebivalstvo, kakšen je po'o-žaj po začetku invazije in kakšen je učinek nemškega maščevalnega orožja. Sovražn'-ki si na vse moči prizadevajo, da bi Nemčijo uničili, Nemčija pa ima na razpolago toliko sredstev, da bo vse načrte svojih so-vražn;kov onemogoč';la.
Na Bledu je propagandni vodja Ober-dorfer sklical sestanek, na katerem je go-j voril o nemških ukvepih v sedanjem času. Invazija ter novo nemško orožje sta pokazala vso trdnost Nemčije in nevzdrž-nost sovražne propagande.
Dan Hitlerjeve mladine v Kranjski gori. V Kranjski gori je priredila te dni Hitlerjeva mladina slovesnost, na kateri je govoril Werner Svvietzvnski iz Radovljice. Po jutranjem zborovanju so imeli dečki in deklice pohod skozi Kranjsko goro ter so nato prisostvovali lutkovni igri v kranjskogorskem okrevališču za mladino. Ob zaključku prireditve je naslovil propagandni ekspert Oberdorfer iz Radovljice primerne besede na zbrano mladino in na vzgojitelje.
Na bojišču v Rusfij je padel desetnik Kristijan Sluga iz Korpiča na Koroškem. Sluga je bil star 27 let.
Solo za področne voditeljice so otvorili nedavno v Celovcu. Navzoč je bil tudi Gauleiter. Voditeljica ženskih ustanov v Celovcu Lora Peterschineggova je imela otvoritveni govor. Takoj po otvoritvi je bil nastop: na sporedu so bile recitacije, igre, pesmi in plesi.
Sestanek gospodinjskih pomočnic so imeli v Velikovcu Sestanka so se udeležile tudi gospodinjske pomočnice iz Pli-berka, govorila pa je okrožna upravitelji-ca Vilma Jobstova, o pomenu gospodinjskega dela.
Dan glasbe v Trbovljah. Tudi letos so priredili v Trbovljah dan glasbe, na katerem so nastopili gojenci okrožne glasbene šole iz Trbovelj, Zagorja, Hrastnika in Radeč. S posebno slovesnostjo je bil prirejen slavnostni koncert, ki ga je vodil glasbeni ravnatelj Konrad SteckL
Nesreča s. kuhalnikom- 40 letna postrež-nica Marija Kollerjeva iz Celovca je tako nerodno manipulirala s kuhalnikom na špirit, da je dobila hude opekline na obrazu io nogah. Poslati so jo morali v celovško bolnišnico.
Najvišje cene na ljubljanskem živilskem trgu
Z odlokom VIII št 168/12 je Sel pokrajinske uprave v Ljubljani, dne 1. VII. 1944. določil za tržno blago v Ljubljani najvišje cene, ki veljajo od ponedeljka 3-julija 1944. zjutraj dalje do objave novega cenika.
Najvišje cene, ki je po njih dovoljeno v Ljubljani prodajati v ceniku navedeno blago in ga plačevati, so naslednje.
Kislo zelje 4.50 L; kisla repd 4.2U L, nova repa brez zelenja 5 L, rdeča pesa 6 L; kolerabice 4 L; karfiiola 12 L, grah v stročju 10 L; bela in rdeča redkvica, kilogram 8 L; šopek po 12 dkg 1 L; glav-nata solata 6 L; radič 6 L: špmača 8 L; šopek zelenjave za juho 0 50 L; osnaženo rdeče korenje 6 L; peteršilj 6 L, čebula 6 L; česen 8 L; osnaženi hren 4 L; kumare 12 L; buče 8 L; rabarbara 4 L; češnje 12 L; osnažene vrtne rdeče jagode, kilogram 25 L; liter gozdnih rdečih jagod 15 L; liter borovnic 6 L; ribez 20 L: gobe 3 L; sveže lipovo cvetje 10 L.
Kjer ni posebej naveden liter, veljajo cene za kilogram. Opozarjamo pa. da vse te najvišje dopustne cene veljajo samo za blago, pridelano v Ljubljanski pokrajini, ker za blago uvoženo iz drugih pokrajin, veljajo cene, ki jih za vsako pošiljko posebej odobri Šef pokrajinske uprave.
Posebno pa opozarjamo prodajalke in prodajalce, da mora biti do teh cenah naprodaj vse blago zdravo, otrebljeno in v
takem stanju, kakor je oprano v ceniku. Vsa povrtnina mora biti osnažena in oprana, vendar pa ne več mokra ali namočena, pač pa sveža. Vse te najvišje dopublne cene in tudi v^e nižje cene morajo biti vidno označene na vsem v ceniku navedenem blagu ne samo na Vodnikovem in Pogačarjevem trgu, temveč tudi na živilskih trgih v Mostah, na Viču, na Sv. Jakoba trgu in v Šiški. ena*o pa sploh pr: vseh prodajalkah in prodajalcih po vsej mestni občini ljubljanski.
Blago, ki so bile cene zanj objavljene v prejšnjih maksimalnih cenikih in jih sedaj ni v ceniku, se mora prodajati po prejšnjih cenah kakor ob isti letni dobi lan.kega leu. če n: bila za tisto blago s posebno odločbo šefa pokrajinske uprave — odsek za določanje cen — odobrena drv.gačna cena.
Ponavljamo, da imajo prodajalci na drobno dolžnost na blago postaviti listič z enotno ceno in kakovostih blaga. Ta <enik :n< ra biti obešen na vidnem mestu tako v trgovinah na debelo kakor tudi v prodajalnah na drobno. Ceniki se dobe v mestnem tržnem uradu po 50 centesimov.
Za pridelke, ki jih ta cenik ne navaja, veljajo zadnje cene iz prejšnjih cenikov.
Kršitelji predpisov tega cenika bodo kaznovani po naredbi z dne 26. januarja 1942. št. 8 in z dne 25. novembra 1942, št. 214 ter po naredbi z dne 12. marca
vila na kulturnem popnšču. To dokazuje, da je na pravem potu. kajti nemška pesem se ne glasi samo med mladim rodom, ampak se šili tudi med odraslimi ljudmi. Zvečer je bil v ptujskem glasbenem paviljonu javen koncert, za katerega so želi pevci in pevke živahno priznanje.
Iz Trsta
žrtve pon'Hnega sovražnega letalskega j napada na Trst. Ob ponedeljkovem letalskem napadu na Trst so našli smrt Amalija Zobec-Preditellio, Peter Preditellio, Pavla Vecchiet, Ana Vecchiet vd. Perossi. Anton z°bec, P!na Vecchiet-Karis ter še neki moški, čigar identiteta še ni bila ugotovljena. Ranjeni pa so bili 65 letni Ivan Hendenick, Edvard Della Pietra, star 30 let, Viktor Allegretto, star 40 let, Serg'j Tabaraldo, star 5 let, Ivan Mihelazzi, star 71 let, Ivan Cecchmi, star 36 let, Jožefina švara, stara 44 let, Pavlina Tavarado, stara 24 let ter Ivan Magon. star 53 let.
Zopet hitra pomoč oškodovancem. Tudi po ponedeljkovem letalskem napadu na Trst je bila oškodovancem, kakor poroča tržaški dnevnik »Piccolo«, prožena takojšnja izdatna pomoč vseh činiteljev letalske obrambe. Tržaški župan Pagnini se je takoj pedal v mestne predele, ki so b'li prizadeti zaradi sovražnega letalskega napada. Odredil je organizacijo skupne kuhimje, ki je opoldan že nud la prizadetim oškodovancem 100 kosil, razen tega še kruh in vino. Popoldan pa si je ogledal poškodovane mestne dele tržaški prefekt dr. Co-ceani. Trst vneto nadaljuje z denarno zbirko za žrtve letalskih napadov.
Smrten padec z okna. 50letna Viktorija Allegretto je čistila okenske šipe, pa je izgubila ravnovesje in pedla z okna v globino. Obležala je e počeno lobanjo in drugimi poškodbami ter je med prevozom v bolnišnico umrla.
Tatovi v samostanu. Drzni tatinski zli-kovci so ge vtihotapili v Nunski samostan •na Reki (ulica Natale Prando 2) ter odnesli perila in oblek v vrednosti 20.000 lir. Oblastva poizvedujejo za uzmoviči.
Iz Gorice
Vsi kmetovalci občin Fara—Gorica—Gradišče ob Soči, Kapriva—Krmin—Marijan— Romans in Zagrad, katerih najmanjša površina znaša brez gozda, pašnika in ledine 4 ha, morajo rediti poleg prašičev za domače potrebe po enega prašiča za vsake 4 ha po posebnih pogojih. Gospodarji kmetij lahko preložijo to dolžnost na svoje najemnike. Za izvajanje tega odloka skrbi pokrajinski živinorejski urad. Kdor ne bo upošteval odloka, mu bodo odvzeli toliko prašičev domače reje, kolikor jih v smislu tega odloka piemalo zredi, če pa za domačo potrebo ne redi prašičev, bo kaznovan z globo po 10.000 lir za vsakega prašiča.
Cene breskvam. Pokrajinski prehranjevalni urad v Gorici sporoča naslednje cene breskvam: 500 lir za 100 kg pri proizvajalcu, 610 lir za 100 kg pri prodaji na debelo, 625 lir za 100 kg vagonske izvozne pošiljke. V nadrobni prodaji po 7.50 lir. Cene breskvam II. vrste: 450 lir za sadjarje, 550 lir za domače veletrgovce, 565 lir za vagonske izvozne pošiljke. V nadrobni prodaji 6.50 lir.
Tatovi v trafiki. Drzni zlikovci so izro-pali tobačno trafiko Natalije Molar v štandrežu. Odnesli so vse cigarete, kar so jih našli v trafiki, in sicer 40 zavojčkov »nacionalnih« in 60 zavojčkov »ljudskih« cigaret.
Iz Hrvatske
StrahoValni napadi na Slavonski in Bosanski Brod. Strahovalni napadi Anglo-amei-ikancev na Brod na Savi ter Bosanski Brod dne 27. junija so povzročili po dosedanjih ugotovitvah preko 200 smrtnih žrtev ter ravno toliko ranjencev. Približno 250 hiš je bilo deloma uničenih, deloma težko poškodovanih. Fazen velikih razstrelilnih bomb so uporabljali strahovalni letalci tudi manjše bombe, ki so jih metali na pasante. Najbolj so trpeli stanovanjski predeli ubožnejšega prebivalstva ter tri bolnice, od katerih je bila ena sama zadeta z 48 bombami. V nekem delavskem naselju sta povsem uničeni 2 cesti, vkljub temu, da ni bilo tam nobenih vojaških objektov. Kot nadaljnji dokaz njihovega človekoljubja so odvrgli Anglosaksonski letalci tudi s strelivom napolnjena polnilna peresa, igrače ter škatlice za kremo za čevlje. Številne bombe so bile tempirane za kasnejši čas.
Pogreb zagrebškega župana, v sredo so bilj ob veliki udeležbi prebivalstva položeni k večnemu počitku na zagrebškem glavnem pokopališču zemski ostanki zagrebškega župana Ivana Wernerja. Pogrebnih slovesnosti so se med drugimi udeležili kot zastopnik Poglavnika minister dr. Lovro Sušič, ministrski predsednik dr. Mandič s člani vlade, vodilni zastopniki hrvaškega sabora, ustaškega pokreta, hrvaške in nemške vojske ter člani diplomatskega zbora. Pogrebne svečanosti je vodil nadškof dr. Stepinac.
Aretacija tatinske služkinje
in še nekaj drobnih Iz policijske kronike
Ljubljana, 1. julija.
Ljubljansko policija je oni dan prejela prijavo uglednega ljubljanskega restavra-terja, da mu je zmanjkalo iz blagajne 25 popolnoma novih tisočlirskih bankovcev. Tatvina je bila precej zagonetna in čudna. Restavrater ki ima uslužbenega mnogo osebja, ni mogel osumiti nikogar. K sreči je imel zabeležene številke ukradenih bankovcev in te so potem vodile do razkritja tatice.
Detektivi so namreč s pomočjo številk našli sled, kj je vodila naravnost v restav-raterjev dom. Napovedali so aretacijo presenečeni in nič hudega sluteči restavrater-jevi služkinji. Da je bila sled pravilna, je pokazala takojšnja pi eiskava. Pri služkinji so našli v gotovini 57.000 lir in za okoli 10.000 lir raznega blaga. Pri zasliševanju se je izkazalo, da je služkinja kradla denar svojemu gospodarju skoro eno 'eto in da tega do nedavne tatvine tisočlirskih bankovcev sploh ni opazil. V njegovi blagajni je toliko denarja pa tudi nereda, da ni opazil, da mu je služkinja pred tem ukradla okoli 80.000 lir. Skupna škoda, ki jo je služkinja s svojimi tatvinami napravila, znaša namreč 105.000 lir. Večji del ukra^Vnega denarja je sedaj dobil restav-rater povrnjen, služkinjo pa je policija izročila sodišču, kjer ji bodo sodniki po preiskavi naložili primemo pokoro.
Drugi uspeh, ki ga beleži te dni ljubljanska policija, je aretacija znanega vlomilca v kletne shrambe Ivana Adlešiča. Mož ima v zadnjem času na vesti dolgo vrsto vlomov in tatvin. Pri tem je najrajši obiskoval take shrambe, kjer je vedel, da so zaloge še velike. Odnašal je vse, kar mu je prišlo pod roke, potem pa proiajal kot blago črne borze. Oškodovanci so prijavili, da je njegov plen vreden koli 70 tisoč lir. Adlešič je bil oddan v sodne zapore, kjer ga čaka izdatno plačilo.
Manjšo tatvino je zagrešil tapetniški pomočnik T. R. Svojemu mojstru je ukradel nekaj metrov gradla. Mojster je ukradeno blago takoj pogrešil in zadevo prijavil policiji. Storilec je bil izsleden v osebi pomočnika, ki mu je bilo ukradeno blage zaplenjeno in vrnjeno mojstru. Pomočnik je bil aretiran in oddan sodišču. Končno je prevzelo sodišče v nadaljnje postopanje mizarskega pomočnika I. B., <d je ukradel iz nekega javnega zavoda dve gumijasti cevki in nekaj ročk bencina. Ukradeno blago so lastniki ocenili na 7000 lir
V torek je neznan storilec odpeljal izpred Srednje tehnične šole žensko kolo znamke »Opollo« s tovarni3ko številko 61.200 in evidenčno tablico 3804. Kolo je črno pleskano. Lastnica trpj nokaj tisoč lir škode.
Beležnica
KOLEDAR:
Nedelja, 2. julija: Obisk. Marije Device.
Ponedeljek, 3. julija: Leon II.
DANAŠNJE PRIREDITVE:
Kino Matica: Srček moj.
Kino Sloga: Moja hči na Dunaju.
Kino Union: Kmečka pravda.
Kino Moste: Violanta.
PRIREDITVE V POVEDFI^TEK
Kinematografi nespremenjeno.
Mladinski in šolski zbor Glasbene Matice javna produkcija ob 17.30 v veliik filharmonični dvorani.
Ponovitev pisanega večera radijske postaje ob 19. v unionski dvorani.
I. sklepna javna prodiikcija glasbene So. le »Sloge« ob 18. v šolski glasbeni dvorani.
DEŽTTRNE LEKARNE
Nedelja: Mr. Bakarčič, Sv. Jakoba trg št. 9, Ramor, Miklošičeva cesta 20, Mur-mayer. Sv. Petra cesta 78.
Ponedeljek. Mr. Sušnik, Marijin trg 5, Deu-Klanjšček Dia, Gosposvetska cesta 4, Bohinec ded., Cesta 29. oktobra 31.
Nedeljsko dežurno zdravniško službo ima od sobote od 20. do ponedeljka do S. zjutraj mestni višji zdravstveni svetnik dr. Franta M i s , Poljanska cesta 15. Telefon št. 32-84.
ZATEMNITEV je strogo obvezna od 22. do 4. ure.
DRŽAVNO GLEDALIŠČE
. DRAMA
Nedelja 2. julija ob 18. uri: Dona D*ana. Cene od 26 lir (navzdol.
Ponedeljek 3. jul!ja: Zaprto.
Torek 4. julija ob 17.30: Marija Stuarfc. Premiera. Red Prvi.
OPERA
Nedelja 2. julija ob 17.: Madame But-terfly. Izven. Cene od 40 lir navzdol.
Ponedeljek 3. julija: Zaprto.
Torek 4. julija ob 18.: Faust. Red B.
Oddajniška skupina Jadransko Primorje
RADIO LJUBLJANA
NEDELJA, 2. JULIJA 7.00—7.10 Poročila v nemščini 7.10 do 9.00: Veseli zvoki za nedeljsko jutro; vmes od 8.30—8.40 Poročila v slovenščini 9.00 do 9.15 Orgelska glasba (plošče) 9.15—9.S0 Versko predavanje 9.30—10.00 Praznična glasba 10.00—10.15 Poročila v nemščini 10.15—11.00 Prenos iz opernega gledališča: Poslanstvo Evrope 11.30—12.00 Slovenska ljudska oddaja 12.00—12.30 Opoldanski koncert 12.30—12.45 Poročila v nemščini in slovenščini, napoved sporeda 12.4-5—14.00 Nemški ljudski koncert 14.00—14.10 Poročila v nemščini 14.10—15.00 »Pozdravi iz domovine«, radijski orkester in komorni zbor vodi D. M. šijanec 16.00—18 00 Koncert za vojake, vmes od 17.00—1715 poročila v nemščini in slovenščini 18.00—19.00 Nesmrtna glasba nemških mojstrov 19.00 do 19.30 Mali koncert, igrata violinist Miran Viher in pianist Marijan Lipovšek 19.30 do 19.45 Poročila v slovenščini 19.45—20.00 Kaj prinaša prihodnji teden 20.00—20.15 Poročila v nemščini 20.15—22.00 O ljubezni in smrti, sodelujeta Truda Kellner in Marijan Lipovšek 22.00—22.15 Poročila v nemščini in napoved sporeda 22.15—23.00 Plesni orkester vodi Marnan Vodopivec 23.00 do 24.00 Prenos sporeda nemških radijskih postaj.
AU OGLASI
Kdor išče službo plača za vsako besedo I, —JO, za drž. In prov. takso —.60, za dajanje naslova ali šifro L 2.—. Najmanjši iznos za te oglase Je L 7.—. — Za ženitve •a dopisovanja je plačati za vsako besedo L, 1.—, za vse druge oglase L —.60 za besedo, za drž. ln prov. takso —.60. za dajanje naslova ali šifro L 3.—. Najmanjši Iznos za te oglase Je L 10.—.
KUHARICO
samostojno gospodinjo, iščem k tričlanski družini. Naslov v ogl odd. Jutra.	16194-la
HLAPCA k živin; ir za vsa druga ciomač:; dela. sprejmem. Dalmatin va 15. 16235 la
GOSP. POMOČNICA zdrava, poštena, dobi tako; službo v .centru pri 3-čl nski odrasli družini. Hr. na ob lna. plača dobra. Predstaviti se po-•noldan oel 4. ure naprej. Naslov v ogl. odd. Jutra.
16243 la
SLUŽKINJO
pridno in po?' -no. iščem za J-člansko družino. Plača in hrana dobra. V:slov v ogl. o.id. Jutra. _16637-1 a
ŽELEZO-STRUGARJA
za več ur zaposlitve na dan ali teden — sprejme takoj strojno podjetje. — Pismene ponudbe na og-1. oddelek Jutra« pod značko »Postranski zaslužek«.	J-1079-I
SLUŽKINJO
ali pcstrežnico, iščem za takoj. Bel jaška 28 I.
16630-la
POSTREŽNICO
ir-čem za dopoldan ali popoldan trikrat n t teden. Jesenkova 4. visoko pri d ič je desno.
16626-la
FANTA
17-letneg . sprejmem za trgovinske posle. Sušnik, Ljubljana, Zaloška 21.
16624-13
SI UŽKINJO
mlajšo, za vsa domača dela. iščem. Oskrba in plača dobra. Vprašati: Bel.-int:č. šiška, Jorneje-va 2Sa.	15622-la
SLUŽKINJO ki bi opravljala vsa hišna dela, sprejmem takoj. Hrana dobra.. Naslov v ogl. odd. Jutra.
16603 la
VAJENCA
natakarskega in kuharskega, sprejme hotelska restavracija v Ljubljani, Predpogoi vsaj dva dovršena razreda srednje ali meščanske šole. Naslov se izve pri ravnateljstvu Gostinske strokovne šole. Privos 11.
16475-ia GOSP. POMOČNICO pošteno čisto za opravljanje gospodinjskih del, išče dvočlanska družina. Plača lepa. hran i dobra. Naslov v ogl. odd Jutra.
16593-la RR1V. POMOČNIKA, sprejmem takoj. Plača po dogovoru. Kavčič Kd-' vard. Celovška 95.
16628-la
POSTREŽNICO
za ves dan. vaieno kuhe in rospravlianja,- pridno in pošteno. v starosti do 40 let, :šče 4-čIanska družina za takoi. Hrana dobra, plača po dogovoru. Naslov v oglas, odd. Jutra.	16610-la
GOSP. POMOČNICO pridno, čisto in pošteno, za kuho in druga gospodinjska del t. razen pranja, sprejme tričlanska boljša družni sredi mesta. Hrana dobra in zadostna, plača lepa. — Naslov v ogl. odd- Jutra.
162G2-la
BRIVSKEGA
'omočnika ter pomožno moč za ob nedeljah spreime: Kolodvorska brivnica Ljub-l:ana.	16294-la
MODTSTKO,
pomočnico — išče salon »Chic«. M. Peteln, Wolfo-va ul. 3.	lf.28f-la
SLUŽKINJO za vsa hišna dela spreimem. Oskrba in plača donri. Po-izve se: Prečna 4. 16266-la
VAJENKO za damsko krojaštvo ter šiviljo, natančno, za belo perilo, za par dni. spreime salon »Majda«, Podmilšča-kova 37.	16314-la
BANČNI URADNIK ali uradnica z nekaj let prakse dobi takoj ugodno namestitev pri denarnem zavodu. Ponudbe z navedbo curriculum vitae, prepisi izpričeval in zahtevkom plače ie poslati na ogl. odd. Jutra pod »Banka«.	16379-la
TAPETNIŠKEGA
pomočnika, dobrega, tak sprejmem v stalno službo. Tapetništvo Zakrajšek, Miklošičeva 34.	16259-la
SLUŽKINJO ali postrežnico za ves dan sprejmem. Naslov v oglas, odd. Jutra.	16229-la
RAZNAšALKO cvetlic sprejmem takoj. Naslov v ogl. odd. Jutra.
16306-la
GOSPODINJSKO
pomočnico za vsa hišna dela spreimem. Plača zelo dobra. Verstovškova 27, koncem tobačne tovarne levo.
16381-la
POSTREŽNICO
dnevno za tri ure dopoldne sprejmem. Naslov v oglas, odd. Jutra.	16375-la
URADNICO, znanjem strojepisja, stenografije in knjigovodstva, sprejme tehnična pisarna. Ponudbe s sliko, katera se vrne, na ogl. odd. Jutra pod »Prednost znanje nemščine«.	I6361-la
dekle
za hišna dela sprejme gostilna v Ljubljani. Naslov v ogl. odd. Jutra. 16351-la POSTREŽNICO,
DOJILJO
3-krat dnevno, iščem. Naslov v ogl. odd. Jutra.
16465-ta.
NATAKARICO pridno in pošteno, sprejmem. Naslov v ogl. odd. Jutra.	16467-la
BOLJŠA OSEBA išče mesto kot gospodinja k dvočlanski družini aii k boljšemu samostojnemu gospodu. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Popolnoma zanesljiva«. 16452-la
FRIZER. POMOČNICO sprejmem takoj. Tedenska plača 250 lir. — Spreimem tudi vaienko. Naslov v oel. odd Jutra.	16491-la
DEKLICO ki je sedaj prosta šole — sprejmem za varuhimo k otroku z vso oskrbo. Crto-mirjeva 19-	16493-la
KROJ. POMOČNIKA sprejme takoj salon »Gen-tleman«, Dalmatinova 3.
16495-la
FANT
za vsa hišna dela dobi službo z vso oskrbo. Go-stlna Mrak Rimska 4.
16649-la
POSTREŽNICO
zti nekaj ur dnevno ali te-
I^MfiHfMJI
VAJENKO
ali vajenca s prej m« ta koj trgovina z mešanim blagom. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod =Hrana opoldan«.	15740-44
FRIZER. VAJENKO sprejmem takoi ali pozneje. Rep, frizer, Gledališka ul. 8. 16021-44
VAJENCA za krznarsko obrt. sprejmem takoj. Naslov v ogl. odd. Jutra.
16051-44
UČENKO
za rnodistovsko obrt sprejme salon »Chic« M. Peteln, Wolfova 3. 16285-44 VAJENCA,
marljivega, za tapetniško orbt sprejmem. Tapetn'štvo Zakrajšek, Miklošičeva 3-1.
16261-44 i
VAJENCA	pe7o cinije" ~' astre itd! I 2 OMARI,
sprejme špecerijska trgovi vrtn'ar šiška, Pod hri- dobro ohranjeni. 2 postelji na Joško Čertanc, Cesta na ^,^'40.	16084-8 z žimnicami, prodam za
TRICIKEL	I zmerno ceno. Vodnikova cc
skonl nov. nosilnost do I sta 13/1.	16201-6
400 kg prodam. Ogled PEČATNI VOSEK, vsak dan. Ob Ljubljani-1 3 kg, predvoino blago,

KUNO UNION	Telefon 23-21
pj I,ud\vig Ganghofer je brez dvoma nam
H najbližji nemški pisatelj. Zato so tudi fj vsa njegova filmsko prikazana romanji tična delo doživela pri nas velik uspeh. |j Sedaj boste imeli priliko videti njegov roman
KMEČKA PRAVDA
j| Glavni igralci: Elfriede Datzig, Paul Kiehter, Fritz Kampers i. t. d.
R Predstave ob 10.30, 15., 17. in 19. uri
Jutri v ponedeljek predstava samo ob žf 17., ker večerna radi koncerta odpade
KINO SLOGA	Tel. 27-30
Ena najboljših »moserjanskih« pustolovščin, veriga nesporazumov in zamenjav, veseloigra za vse, ki se radi od srca nasmejejo, v filmu
MOJA HČI MA DUNAJU
Hans Moser, Dorit Krejsler, Charlott Dandert, Ilans Oklen, Hedwig Bleib-
treu, Elfriede Datzig Predstave ob delavnikih ob 16. in 19.,
v nedeljo ob 15., 17. in 19. uri
riJLNO MATICA	Telefon 22-41
>... Prekrasnih uric ne bom nikdar pozabila. Tvoja deklica.« Ako bi hoteli vedeti kaj je še v pismu, prosim, film
SmčEK MOJ...!
vam vse to razloži na razposajen način Sodelujejo: Johannes Riemann, Dorit
Kreisler, Ida Wnst Predstave ob 10.30, 15., 17. in 19. uri | V ponedeljek zaradi produkcije predstave ob 15.30 in 19.15
KINO MOSTE
Film najboljše kvalitete in globoke vsebine
VIOLANTA
Sobota ob 19; delavnik ob 18.45; nedelja ob 14.30, 16.30 in 18.30 Predprodaja od 10.30 dalje
mlajšo, pridno in pošteno.1 ilensko iščem za takoi Gospo-od 8 do 12. brez nedelj in svefcka cošta 9-J-a, iii. nal-praznikov, k dvema oseba- jstrapje, levo.	16546-la
ma, sprejmem. Naslov v' ogl. odd. Jutra. 16212-la šiviljo,
veščo popravljania oblek ir. krpanja belega perila, ki gre šivat na dom, takoj sprejmem. Naslov v ogl. odd. Jutra.	'.6418- la
DELAVKO
spreimem takoj v delavnico. Naslov v ogl. odd. lutra.
16414-la
HIŠNIKA,
poštenega in sposobnega, sprejmem. Dam brezplačno stanovanje. Plača po dogovoru. Ponudbe s točnimi osebnimi in ostalimi podatki prosim na ogl. odd. Jutra pod »Pošten in sposoben«.
16410-1 a
FRIZERKO,
pomočnika, vajenca in vaienko sprejme salon Sever Mirko, škofi? 6. 16401-la
POSTREŽNICO za dvakrat tedensko popoldne sprejmem. Zglasiti se od 12 do 15. Naslov v ogl. odd. lutra.	16402-la
POSTREŽNICO,
pošteno, ki zna tudi kuhati, sprejmem za ves dan. Naslov v ogl. odd. Jutra.
16390-la
POSTREŽNICO,
pošteno in pridno, za vsak dan dopoldan, spreimem. Oglasiti se od 10 do 12. Magda Zupan. Frankopan-ska 24.	16445-la
POSTREŽNICO za dopoldne sprejmem. — Plača dobra. Naslov v ogl. odd. Jutra.	16436-la
KUHARICO in služkinjo takoj sprejmem. Vprašati: Domobranska 7.	16431-la
PRAKTIČNO OSEBO, ki bi bila zmožna cpravljnti pomožna fotografska dela, ' — iSeem. Naslov v ogl. odi. Jutra.	' 16336-la
POSTREŽNICO k otroku za eez dan iščem. Naslov v ogl. odd. Jutra.
16553-la
Fotografskega POMOČNIKA
Zmožnega samostojnega dela, sprejmem na dobro iriei-fo. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod Lir 4fl0(l.—16551-la
SLUŽKINJO sprejm.-m proti zelo dobri plači. Verstovškova 27 (leoneem tobačne tovarne ha levo}. • T6o63--la
SLUŽKINJO
ali postrežnico za samostojno gospektnjstvo sprejmem. Plača po dogovoru. Andrej Zupančič, Tovarniška ul. 32, Motte.
16562-la RESNO ŽENSKO zanesljivo in podjetno, iščem za samostojno vodstvo manjše obrti, katera se nekoliko razu me na šivanje moškega perila. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »1000-.
16478-la
GOSPODINJO dobra iičem. Nastop takoi. Naslov v ogl. odd. Jutra.	16485-la
DEKLICO od 10 do 15 let. zdravo in pošteno, iš6ern k dveletnemu otroku. Po-izrve se Ižanska 122.
16504-1 a
FRIZERKA
dobra moi. tudi mlajša, se sprejme proti dobri plači. Salon =Venac, Gradišče 4. 16462-la
POSTREŽNICO ki je nekoliko vajena v gospodinjstvu. iščem. Naslov v ogl. odd. Jutra.
16461-la
POSTREŽNICO pridno in pošteno, sprej mem parkrat tedensko,
SlužbeJšce
GOSi-ODiNJA boljša kuharica, išče službo. Ponudbe na ogl odd. Jutra pod »Srednjih let«.	15982-1
ABSOLVENTKA dvorazredne trgovske šole išče primerne zaposlitve. — Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Zmožna vsakega dela«.
16335-1
V POMOČ
k nočnemu delu grem zraven stalne službe. Naslov v ogl. odd. lutra. 16421-1
GOSPODIČNA vajena otrok, išče službo. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod -Moji mali«.	17479-1
ABSOLVENTKA dvorazredn trgovske šole — išče primerne zaposlitve kot začetnica ali praktikar.iinia. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Vestna 1914«.
16069-1
POSTREŽNICA
šče zaposlitev k bolniku. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »K bolniku«.
16453-1
ODLIČNJAKINJA
drugega razreda trgovske akademije, želi čez počitnice primerne zaposlitve v pisarni. — Obvlada italijanščine perfektno in nekoliko nem ščine. Ponudbe na ogl. odd. Tutra pod »Marljiva«.
16588-1
ŠIVILJA
z dališo prakso poprav. I ja stare obleke in nove, za otroke in perilo, grem ven ali dela doma. Naslov v ogl. odd. Tutra. 16638-1
Zdstuiek
POZOR, KOLESARJI! Kolesa lakiram v ognju v vseh barvah. Predvojno blago! — Sprejmem vajenca. Horvat Josip, Poljanska 69 (pri klavnici). J-394-3
GOSPA poučuje nemščino in italijanščino po hitri in praktični metodi. Ugodne cene. Rimska 10/1, desno.
16265-3
Sloven. STENOGRAFIJO
poučujem s 6. julijem. — Naslov v ogl. odd. Jutra.
16208-3 POZOR, ČEVLJARJI!. Sprejmem na dom v delo prešivanie zgornjih delov. Jaroš, Breg 2. 15514-3
UČITELJA za klavirsko harmoniko za 7 letnega dečka-začetnika iščem. Naslov v ogl. odd. Jutra.	16373-3
POŠTENE, MORALNE osebe za prodajo koristne knjige iščemo. Predstaviti se v ponedeljek od 8 do 9. Samozaložba, Rimska c. 10. levo.	16367-3
POTNIKA za prodajo dobro idočeg?. predmeta sprejmem. Prednost gospodje, ki so uvedeni v špecerijskih trgovinah. Ponudbe an ogl. odd. Jutra pod »Potnik«.	16396-3
DOBER TAPETNIK gre delat na dom. Naslov v ogl. odd. Jutra.
16458-3
PREDICO
ki bi spletla volno, iščem. Naslov pustiti v ogl. odd. Jutra pod »Predem volno«.
15994-3
VEČ MODELOV
ženskih in moških ,išče za _	svoje člane društvo slov. lik.
po dogovoru. Pri sv. KrL umetn-ikov. Interesenti naj Stolu. Naslov V ogl- odd. 1 se zglasijo pri blagajniku v Jutra.	164®6"laJakopičevem paviljonu.
KROJ. POMOČNICE	16569-3
sprejmem takoj. Modni| MASERJA(KO) salon Zofl šparemblek, k 8-mesečnemu otroku, Sv. Petra nasip 17/1. za dobo 2—3 mesecev, 16450-la 1 iščem za dvakrat na SLUŽKINJO	i dan. Oglasiti se samo od
pridno, išče družina 2 oseb. !7. do 9. zvečer. Naslov
SEMIS ČEVLJE
rjave. It. 36, visoka peta, prodam. Naslov v ogl. odd. Jutra.	16612-6
MODRO GALICO
(izvrstno kvaliteto) 2 kg — ugodno prodam. Naslov v ogl. odd. Jutra. 16609-6 PISALNI STROJ
potovalni v kovčku, nemške znamke, ugodno proda: »Mercedes«, Frančiškanska ulica 10, dvorišče.
16642-6
JEDILNI SERVIS
za 6 oseb. servis za vino (brušeno steklo), za 6 oseb,
6 skodelic za črno kavo in usnjen kovčeg (nesseser) — ugodno prodam. Ogled med 8^30 do 10. in 12.30 do 15. popoldne od ponedeljka da-lje. Pred škofijo 19 I-
16632-6
POZOR!
ŠPORTNI VOZIČEK,
otroški, prodam. Vič, Glin. ce. Splitska 8. 16334-6
DARILO prodam. Naslov ▼ oglas, odd. Jutra.	16318-6
PISALNI STROJ (pisarniški), spalno vrečo, šotor, gojzerje 42, vetrni jopič, plinski rešo, mož-nar, lesene stopnice, bele ženske sandale, inove in rabljene čevlje št. 39,5 — prodam. Naslov v ogl. odd. Jutra.	16329-6
ŠIVALNI STROJ »Nechi«, pogrezljiv, nov, prodam. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Pogrezljiv«.	16321-6
KOKLJO s piščanci (Rodeisland) ali posamezne prodam. Dunajska 129.	16330-6 2 rabljeni ŽIMNICI
Najceneje prodajam vse I prodam. Ogled vsak dan od zelenjadne cvetlične sa-1 12 do 14. Naslov v oglas, dike, kumare, endivijo, j odd. Jutra.	16204-6
Brdo.	16258-44
MIZARSKEGA
vajenca spieimcm takoi. — Omerzel Vinko, Zvezna 9.
16244-^4
BRIVSKEGA
vajenca ter frizersko vaienko, ki imata veselje do poklica in sta pridna, sprej-j
c; 13	16137-6 Postlack in Bankwarx, pro-
HARMONIKO	I	najugodnejšemu po»
klavirsko, novo, na 80 nudniku. — Jakob Golob, b isov predam. Vprašati I poštnoležeče, Ljubljana 1. ^ i ,.	vsak dan od 13. do 15.	16205-6
me salon Frank, Lincarieva !žnidarčič Ivan, Gledali- STENICE, ŠČURKE, ulica 1 (Kresija). 16295-44, 7/in. ' 16324-6 podgane zanesljivo uniči VAJENKO	j" SPALNICE	I zavod za pokončevanie mr-
za izdelovanje moškega 'Liesicane in Jesenove ter I česa in golazni Zor Adolf, damsKega periia sprejmem ;£rehove iedilni.ee, si la- I Tavčarjeva 4/III, levo. Ponudbe na ogl. odd. 'n-lhk ogledate vsak četr.	16230 6
tra pod »Poštena in	tcil ln nedeljo od 3. do Novo ŠROL PLATNO,
va 6«.	16420-44 ; e0stilnl Celovška 72. 180 cm široko, za 2 kapni
IJČF.NCA	6	IROlO-fi I -> X 7 sn nrnrl, m	1 SflO
UČENCA
za keramiško in pevsko
16012-6 12X2.50, prodam za 1500 ŠIVALNI STROJ	I 'jr. Ponudbe na ogl. odd.
troko spreimem. Hauptrr.an . ■ " t.*iX z dolgim ČoL I Jutra pod »Šrol«. 16228-6
Stanko keramika in pečar ;W.kc.m prodam Nasiov	PRODAM:
stvo, Zg. Siska, Draga 45.	j Qdd jutra. 1 baternski tricevni radioapa
irvrJrt I	16039-6 I rat. kompleten, za 1800 L,
FRIZERSKO VAJENKO	jioSKO KOLO I moško športno kolo, malo
spreimem takoi. — KiriničJ	ohranjeno, z do- rabljeno, ter zimsko suk-
JCVA fivr* c K-rn 16413'44 :brimi gumami, znamke njo za srednjo postavo. Mali VAJENCA(-KO)	vo-an prodam. Ogled Rudolf, Stan in dom. Po-
spreimm. Na-	£an do 7. ure zju- I stojnska 20. klet. 16251-6
. »Tutra«. i*-",	x	st
POHIŠTVO
po zmernih cenah: reč ple-skanih spalnic in kuhinjskih oprav ter posamezne komade nudi mizarstvo Sava, Miklošičeva cesta.
16366-6 2 MLADA PRAŠIČKA proda Oblak, Tržaška c. 15.
16363-6
HARMONIKA,
klavirska, z 80 basi in 2 registroma, poceni naprodaj. Poizve se: Trnovski pristan 16, pritličje.
16364-6
DESKE,
smrekove. 25 kub. m. debele 25 in 20 eol, prodam. Naslov v ogl. odd. Jutra.
16365-6
SERVIS.
kompleten, za 6 oseb, iz finega porcelana, prodam. — Naslov v ogl. odd. Jutra.
16368-6
RADIO
Siera, Columbia. Orien, His Masters, Phonola, ter gramofon v kovčku in omarici prodam. — Hinko Privšek. Kolodvorska 7. 16352-6 SERVIS,
kavni, čajni in stekleni, vse odličen materijal, nerabljen ter posamezne kozarce pro dam. Hinko Privšek, Kolo dvorska 7.
HARMONIKE, klavirske. kiomatične na gumbe in otroške ter sopran saksofon prodam. — Hinko Privšek. Kolodvorska 7.	16349-6
Električni KUHALNIK na dve plošči ter električni rešo, vse nerabljeno, prodam. Hinko Privšek, Kolodvorska 7.	16350-6 KOMISIJSKA TRGOVINA Hinko Privšek, Kolodvorska ulica 7, proda: več šivalnih strojev, radioaparatov, pi-
Bodi kmet,
študent, gospod, krema RAPID A povsod.'
BRIVNA KREMA
rapida
Brez miia, brez pene
PROIZVODI) V A N K A f T
za speceruo slov v oglas, odd
VAJENCA (-K0)
16444a44!^T Ob Ljubljanici St | 2 KOLESI, . ioi'H-n j.^g	16035-6 I dobro ohranjeni, žensko in
noštoiega n praktičnima spre;-i
PTICARKO
m o Foto Kocmur. Društvena jšponje], ulica 34.	16558-44:
VAJENCA za mehanično obit, pridnega in poštenih staršev — spreime tvrdka »Tribuna«, F. Lazar, Karlovška c. 4.
16568-44 FRIZERSKO UČENKO s[re.:me salon Jožica, Dunaj'-ska ce?i« št. 51. Poleg kavarne Majcen.	16553-41
VAJENCA sprejme M Jankovi?. kI.T>ar. stvo, vodovodna instalacija. Rimska cf^ta 10. 16547-44
FRIZER. VAJENKO začetnico, sprejmem takoj. Salon Kavčič Edvard Celovška c. 95.
16627-44
VAJENCA
ali vajenko. sprejme krojaštvo za gospode in dame. Sodja Lovro. Tržaška 28.	16596-44
FOTOGRAF. VAJENCA ali vaienko, spreimem ta koj. Naslov v ogl. odd. Jutra.	16617-44 FRIZERKO
in vaienko, takoi spreimem. Frizer Vaši, Borštnikov trg 4.	16611-44
čisto pasme
Prodam
2 TRIKOLICI
ena Za nosilnost 800 kg druga 1800 kg. pripravni
moško, brez gum, predam. Naslov v ogl. odd. Jutra 16252-6
KAPNE,
blazinske prevleke, fino ročno delo, in gradi za žimni cc, 11 m, vse novo in rred-voino blago, prodam. Vprašati od 13 do 15. Naslov v ogl. odd. Jutra. 16253-6 ULCUS-LAROSTIDIN« 16278-6 | Roche injekcije — 18 ampul — prodam. Ponudbe
ČEVLJE,
moške, visoke, iz črnega ševro-usnja, št. 42. prodam. Naslov v ogl. odd. Jutra.
16083-6
PRODAM:
16^3-6 I 3 ni modrega predvojnega 'volnenega blaga za damski plašč ali kostum ter lepo darilo za damo. — Kačič. Wolfova 12.	16419-6
ZLOŽLJIVE STOLE za vrt in zaklonišče dobite v skladišču zadruge »Ma-rad« v Živinozdravniški ulici — za »cukrarno". 16416-6
Tesane JELOVE TRAME dobite v skladišču zadruge »Marad« v Živinozdravniški ulici — za »cukrarno«.
16417-6
TRICIKEL
salnih 'strojev (pisarniških). I J* obtežko do 300 kg. do gramofone v kovčku m v I bro ohramen. prodam. Po-
Naslov v ogl. odd. Jutra 16269 6 VAGONSKO PLAHTO
7.30 X 3..90 m. predam. Naslov v ogl. odd. Jutru.
16ŽG1-6
RADIOAPARAT
dober, naprodaj. Klade zna ul. 13. RADIO
brezhiben, prodam. — [ na ogl. odd. Jutra pod: Ogled od 13. do 15. ter I »Roche«.	16238-6
od 19. dalje. Topniška I Moške bele BLUZE, ig	16270-6 i bivše častniške, in monter
MOŠKO KOLO	I sko delovno obleko pro-
zelo dobro ohranjeno, I dam. Naslov v ogl. odd. prodam. Krakovska ull- I Jutra.	16239-6
Ca 19 dvorišče, druga I STEKLENICE, vrata.'	16267-8 I različne, tudi po 20, 10 in
BLAGO	I 5 prodam. Naslov v ogl.
volneno za moško oble- I odd. Jutra.	16240-'6
ko. prodam. Naslov v čOLN, OgL_._odd^	A 16320-6 | dobro ohranjen, na dva pa
""" "" "	'	ra vesel, prodam. Naslov v
omarici, otroško postelio, zložljivo leseno posteljo, masažni aparat, nivelir, sopran saksofon, rog (W:Jd-horn), diplomatski kovčeg. lestenec, ogledalo, nove fro tirke, več damskih in otroških čevljev, krojaški stroj, otroški bicikel. čajni servis, stekleni servis za vse piiače, električni kuhalnik na dve plošči, električni reso. damske šcvro škornje. Črno svilo, otroške vozičke harmonike (klavirske in kro-matične z gumbi ter otro
asnila. dobi kupec v pisarni na Zrinjskega cesti R.
16411-6 OTROŠKI VOZIČEK, [ globok, dobro ohranjen, za [meniam za dobro žensko ko-. . Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Voziček za ko Io«	16412-6
ŽELEZNO PF.ČICO. ki sc pritrdi na sobno peč v svrho prihranka na kurivu, .prodam. Hofler. Medvedova 1. pritlič e. desno.
16405-6
MOŠKO OBLEKO
matične z gumni ter otro- i . ,
ške). tehtnico Grasso. oko- 'n blago za mosko obleko - 1 ter damski zimski plasc in
palnik. malo električno peč. ■ :y --------- ., i„»„„ ~kl„
otroško lutko. smučaVske blago " ^viieno e no oble
16319-6
tudi Za pesek voziti, ugodno naprodaj, Merkur, Puharjeva 6.
mOško kolo
prodam. Naslov v ogl. odd. Jutra. SKODELICE
za kavo, 12 krožnikov, kozarce in razno namizno posodo prodam. Naslov v ogl. odd. Jutra.	16288-6
Dežni ženski PLAŠČ, gumiiast. primeren za večjo, močnejšo osebo, prodam. Naslov v oel. odd. Jutra.
16289-6 MOŠKO OBLEKO, dobro ohranieno, prodam. Naslov v ogl. odd. Jutra.
ogl. odd. Jutra. 16233-6
DVA TEKAČA, volnena, zelo trpežna, 8X 1.40 in 8.70X1.20 m, ugodno prodam. Na ogled v tr govini »Umetnost«, Kolodvorska 30.	16313-6
ŠPORTNI VOZIČEK, predvojni materijal. prodam. Tržaška 40b, tovarna Zaloker, I. vrata levo.
16263-6
DAMSKO KOLO
prodam ali zamenjam za šivalni stroj. Alcševčeva 16 (spodnji zvonec). 16257-6 ŽIMO,
predvojno., lepo. . prodam. Naslo-v v ogl. odd. Jutra.
16309-6
ČRNO BLAGO
za 2 suknjiča, event. suknjo ali damski plašč, dve novi platneni rjuhi ter do bro ohranjen temnosiv li ster-sako in telovnik za sred-njemočno postavo, predvoj no blago, ugodno prodam. Krojač, Sv. Petra nasip 41/1 16307-6
... „ .. „, , Odlično ŽIMO
TRICIKLE	ponudniku Pon adhe na ^ ^	prodam. Mo-
dobavlja različne vehko-!ogl. odd. Jutra pod »12 ko- Mariborska 27 (Beži-sti Merkur, Puharjeva 6.,kosi«.	16276-0 | —C..J;----^
hlače in suknjič, posteljno pregrinjalo, kadilni servis, kavni servis, pernico, sliko Bled. namizni, prt. trgovin sko balančno tehtnico itd.
16345-6
LUTKO,
otroško igračo, novo, ter otroški bicikel prodam. Hinko Privšek, Kolodvorska 7.	16346-6
OTROŠKE VOZIČKE, globoke in športne, različne, prodam. — Hinko Privšek. ... , . , Kolodvorska 7. 16347-6 Verstovsek STROJI,	I delčeva l/II.
pisalni in šivalni, stalno na zalogi! Brezobvezen ogled vsak dan. Hinko Privšek. Kolodvorska 7. 16348-6 Lepo žensko DARILO
16290-6
KRZNEN PLA5Č,
zelo lep. prodam. Skale. 16582-6 šclenburgova 6/1, levo. SPALNO SRAJCO	16287-6
žensko in fino obleko, PREKLE predvojno blago, pro- za fižol in paradižnik dobi-dam. Naslov V ogl. odd. te pri Gospodarski zvezr Jutra.	16646-6, Maistrova 10.	16279-6
LEKSIKON	KOPALNO OBLEKO,
krajevni dravske bano-lvolneno. prodam. Naslov v vina kompletno vezanologl. odd. Jutra. 16280-6 Slovenč. knjižnico La KOKOŠI, druge knjige, prodam, družino 12 čistokrvnihi I-eg-Naslov V Ogl. odd. Jutra, horn, zaradi pomanjkanja 16645-6 pfče prodam najboljšemu I ponudniku. Ponadbe
Dr. Pretner, Pražakova 15.
16536-la
POSTREŽNICO
za ves dan, spreimem. — Pretner, Gledališka 4. III.
16538-la
POSTREŽNICO
ali služkinjo, z znanjem nekaj kuhe, spreimem takoj. Naslov v ogl. odd. J'utra.
16540-la
v ogl. odd. Jutra.
16625-3
FRANCOŠČINO
in nemščino poučuje prvovrstna moč, gospod z dolgoletno učno prakso.
15586-3 RAZNAŠALKO CVETJA vajeno mesta, sprejme cvetličarna »Roža«, Frančiškanska 3.	16640-3
16578 6 linolej
tekač. 5 metrov 80 cm, dobro ohranjen in 50 kg klajnega apna. prodam. Naslov V ogl. odd. Jutra.
16621-6
moško kolo
specialno, dobro ohranjeno, izredno lahko, znamke Jogo, zamenjam z zelo dobro ohranjenim damskim kolesom. Tyr-1 ševa 67 leva stavba I. Od 11. do 12.30.
16644-6
roke
hrapave in raspokan«, Vam napravi zopet nežne in gladke Meloderm glicerin krema Drogeri-ja Emona. Iv. Kane. Ne
16305-6
ŽIČNO MREŽO,	srad- pri Stadionu>-
pocinkan*. 1 m ™oko I DAMSKO KOLO,
prodam cca ■som. Ponudbe dobfo ohranj	prodam,
na^ ogl. odd. Jutra^pod^. | Ponudbe na ogl. odd. Ju.
tra pod »Excelsior«.
ko prodam. Vprašati: Karlovška 26. levo. 16406-6
PIANINO. lep in dober, zamenjam za manjšo' parcelo na periferiji ali zelo blizu Liublja-ne. Naslov v ogl. odd. Jutra. '	16407-6
RADIO, 3 + 1, Siemens, prodam. — Dunajski 69a I 16408-6
ŠIVALNI STROJ, pogrezljiv, z okroglim čol-ničkom, ugodno prodam. — Trnovo, Mandelčeva l/II.	16409-6
OTROŠKO KOLO. s pomožnima kolescema, ki se lahko odstranita, malo rabljeno, prodam. Naslov • ogl. odd. Tutra. 16403-6 PRODAM:
16299-6 GLOBOK VOZIČEK,
dobro ohranjen, poceni prodam. Šoba, Emonska 10.
16300-6 MOŠKO OBLEKO.
športno, iz finega domačega platna, novo, ter kratke moške hlače prodam. —
16301-6
»Oeraia«.	16277-6
OTROŠKI VOZIČEK, globok, renoviran. prodam. Tržaška 115.	16272-6
ŠPORTNI VOZIČEK, predvojni, v zelo dobrem stanju, zameniam za protivrednost. Naslov v oglas, odd. Jutra.	16273-6
Zložljivo POSTELJO, ...............
železno, s tremi blazinami. I Gerbičeva 33. kuhinjsko in pisalno mizo I KOLO, prodam. Naslov v ogl. odd. I 5^oraj n'OVOj prodam. Mar-
J«tra____16271-6 I tinčjč Celovška 95/IIT.
PRODAM:	I	I6303-6
belo posteljo s trodelno I OTROŠKI VOZIČEK, žimnico in mrežo, garnituro I globok, predvojni materijal. dveh posteljnih pregrinjal I prodan, Verstovškova ul. 12 botičnik.	16639-6iin namiznega prta, zelezno I (sre<jnj; zvonec). 16383-6
SPECIALNO OLJE IPeč Phoebus s cevmi in 9 I MOŠKO KOLO, ln kremo Za sončenje, komadov kos dolžine 65 cm. I lcpo ohranjeno, prodlam. dobite v Drogerlji Emo-IVse v najboljšem stanju. I Naslov v ogl. odd. Jutra, na, IV. Kane, Nebotičnik. Zavrsmk, Hrenova 17 I	16377-6
----- v.z-v-r.	16268-6 I 2 TEKAČA,
VIOi-O	I volnena, 1.30X9 m, prodnm.
(Specialinstrument Cgdae), I Trgovina »Umetnost«, Ko-kompletno: lok, etui sola, I lodvors^a 30	16378-6
prodam. Skorpik, Gospo-
takoj ugodno prodam ali za- I	dobro ohranje-
menjam. Ilirska 14/1. des- I n0 in p,r belih semiš čev-no, od 13 do 15. 16339-6 I licy 2 v;s0ko peto. št. 40.
STOJEČO TRAVO	Ogled od 10 do 14. Belja
velik kompleks, na Barju, I ška 34'I.	16-104-6
prodam. Poizvedbe pri Ker- | MOŠKO KOLO. šiču. Ižanska 375. 16341-6 I zelo močno, brez pnevmatik KOKOŠI	I prodam za 2600 lir ter ku-
s petelinom, hamburško-sre- I pim pnevmatiko. Ogled_ od brne pasme, plemenske, do- i 12" do 15; Čovdek, Janševa bre nesnice, prodam. Kal- I ulica 12.	16399-6
čič, Upodrorska ul. 28/1. I RADIOAPARAT,
16333-6 I najnovejši model, prodam. GRUDEN-MAL.	I Naslov v ogl. odd. Jutra.
»Zgodovina slvoenskega na- I	I61OO-6
roda«, originalno vezano, I VIOLINO, prodam. Ogled od 12 do J kompletno, prima. šolsko, 14. šibeniška 11. 16332-6 I ugodno prodam. Naslov v MOŠKO OBLEKO.	ogl. odd. Jutra. 16393-6
temnosivo, skoraj novo, za- I PRODAM: meniam za dobro žensko ali I dve rjuhi, otroško igralno moško kolo z dobrimi gu- I mizico, kompleten aparat za mami. Ogled od 9 do 12. | obsevanje ter nekaj jedilne-Zaloška 18, pritličje, levo. | ga pribora. Medvedova 14.
16219-6 I podpritličje.	16394-6
PRODAM:	I MORSKO TRAVO,
novo kopalno volneno mo- j novo. prodam. Naslov dro obleko go^eric št. 34 | ogl. odd. Jutra. 16389-6 in sandale št. 32. Ogled I MOŠKO KOLO nedeljo od 8 do 11. St | znamke Durkop, v do-trg 4/1. desno. 16213-6 I brc-m stanju, prodam.
RADIO,	I Mehanik Ambrož Leo
petcevni, prodam. Avbeli, I pold. Tyrševa c. 71-Karlovška 14, dvorišče. |	16600-6
16214-6 I FLANELE ŽENSKE ČEVLJE.	I nekaj metrov, platnene
rjave, športne, št. 38. malo j rjuhe in blazine, pro-nošene, prodam. Vprašati v I dam. Naslov v ogl. odd nedeljo od 9 do 12. lika | Jutra.	16598 6
16734 6 RADIO
večevni, popolnoma nov — poceni prodam. Malgajcva 12/11. desno.	16616-6
OTROŠKO POSTELJO železno, prodam. Poljanski nasip 40.	16613-6
RJUHE in KAPNE predvojno blago, prav dobro ohranjene in nekaj novih, ugodno prodam. Naslov v ogl. odd. Jutra.
16464-6
PISALNI STROJ
znamke Triumph, zelo do-
Zdovc, Krakovski nasip 14.
16215-6
PRODAM:
2 bela nova damast prta in 6 servijetov. Veber Marija, Sp. šiška, Obirska 34/1.
16216-6
ŠIVALNI STROJ,
znamke Adler, nov, pogrez-
KOLESI
damsko in moško, v dobrem stanju. prodam. Ogled v ponedeljek m torek ves dan. Naslov v ogl. odd. Jutra. 16510-6
GRAMOFON Columbia. z usnjenim kovčekom in nekaj piosč,
Ijiv, zamenjam za zemljišče. I naprodaj. Gostilna. Sv. Ponudbe na ogl. odd. Ju- I Petra c. 25.	16509-6
tra pod »Doplačilo«.
15930-6
KOKOŠ-NESNICO
zamenjam za protivrednost. Hišnik, Na jami 8. 16170-6
ŠIVALNI STROJ
dobro ohranjen, z okroglim čolničkom, prodam. Ogled na Goeposvetski 41.	16629-6
HARMONIKO
diatonično, 4-vrstno io mor-ke prašičke, prodam. Vodnikova c. 99.	16483-6
2 SREBRNI LISICI res lepi, prodam resnemu kupcu. Naslov v oglasnem odd. Jutra.	16481-6
ZNAMKE češkega protekt., rimske I II, jubilejne, naprodaj. Naslov v cgl. odd. Jutra.	16584-8
BLAGO za dve moški ali ženski obleki prodam. Mestni trg 12 /II.	16222-6
RADIO skoro nov, 4 + 1, Horny-phon, blago Zi damski plašč al; kostum, športno crem bane, rjuhe nove, dolžina 2 m, telefonski aparrt. vse po ugodni ceni prodam. Ogled dnevno od 1. do 3. Naslov v ogl. odd-Jutra.	16599-6
DVE OMARI praktični za predsobo, prodam ali zamenjam. Naslov v ogl. odd, Jutra.	16531-6
VOZIČEK globok m športni t*r damske čevlje št. 37, modre z rdečim, prodam. Cesta ni Rožnik 43. spodnji zvone-;.
16530-6
RADIO
odličen. mali form*«, vsa valovna območja, prodam. Ogled Mazi, Mestni trg 1?/L
16506-8
BLAGO
za moške sraj.ee. pisano n svilo za damske obleke. prodam. Naslov v oei. odd. Jutra.
16502-6
RADIO
z gramofonom. 5-cevni, lepa oblika, prodam. Naslov v ogl. odd. Jutra.
16503-5
ČEVLJE
št. 38. sol:dne. rjave, namizno svet Iko bres senčnika in nzn0 drugo, ugodno prodam. Strek-ljeva št. 10, zgornji zvonec.	16512-6
ŽELEZNO POSTELJO z mrežo, prodam. Zalo-ška c. 63.	10511-6
MOŠKO KOLO »W. nderer«. novo, prodam. Ulica Stare pravde 5/1.	16486-6
DAMSKE ČEVLJE št. 38, črne, prodam. Vprašati B'>nač, Muzejska 7/V. Ogled od 12. do 3. ure.	16518*
RADIO-GRAMOFON popolnoma nov, napro. daj. Cena ugodna. Naslov v ogl. odd. Jutra.
16524-6
MLADO KOZO
mlekarico. prodam. Zg. šiška, Pod hribam 5.
16523-fl
POSTELJO
medeninasto in enako posteljno omarico, ugodno prodam. Naslov v oel. odd. Jutra.
16455-8 RADIO APARATE
nove, ugodno nabavite, Stanko Karlovšek. Knafljeva 8 (preje Dvorakova).	16454-6
GRAMOFON dobro ohranjen, čm plašč, ženski, za. srednjo postavo in kvačkan nov prt, prodam. Anica Svete, trgovina z zelenjavo. Rimska cesta. 16488-6
JEDILNI PRIBOR srebrn, za 1 osebo, krasno darilo, prodam. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Jedilni pribora 16573-fl
MOŠKO KOLO
dobro, skoraj novo. prodam. Naslov v ogl. odd. Jutra.	17575-fl
PISALNI STROJ Undertvood s pisavo V cirilici, portable, pno-dam. Ponudbe na ogL odd. Jutra pod »Cirilica«, 16572-6
švetska 10/111. 16264-61 2amcn;Jm ^ KiipJmo STROJE gradbene stroke
lučne agregate, električne agregate, sesa tke, kompresorje i. t. d.
Ponudbe na oglasni oddelek Jutra pod »PROTI NAJVIŠJEMU
Nekaj lepih PTIČKOV, j dio ali prodam. Na ogled eksotičnih, ter večje klet- I pri K., Lepi pot 1 (pri toke ugodno prodam. Naslov | bačni tovarni). 16371-6 v ogl. odd. Jutra. 16260-6 I ČEVLJE,
GRAMOFON-kovčeg I nizke, črne, skorai nove, z 39 ploščami, večina slo- I št. 42, zamenjam za št. 41. venske, zamenjam za nje- I Čižman, Milčinskega 47. mu primeren radio; če je I	16369-6
potrebno, tudi dodam. — j KRAJEVNI LEKSIKON Ogled v ponedeljek. Na- I dravske banovine prodam, bro ohranjen, takoj prodam. Islov v ogl. odd. Jutra. I Naslov v ogl. odd. Jutra. Ilirska 20,1, levo. 16542-6'	16323-6 '	i437(»6
PLAČILU«.
L. Frick:
39
Ussfia pr! teleSontt
Roman
Popoldne je spet izprehod proti veliki
gozdni kavarni, kjer imajo slastne kolačke in na kupe stepene smetane, v veliko radost mlademu bolniku, med tem ko se mati brzda zaradi vitke linije. Zvečer mora D i eter zgodaj v posteljo, prej pa še vestno opravi dihalne vaje, ki mu jih je predpisa] zdravnik.
Kristina sedi potem še kako urico ali dve sama v svoji sobici ali na pokritem balkonu in razmišlja, kako je neki doma. Prevzema io občutek sproščenosti, ki se mu seveda kdaj pa kdaj pridruži domotožje, hrepenenje po prvorojencu, po ljubljenem prijatelju in po domačem okolju, od katerega se je tako težko ločila.
Mnogokrat si tudi želi, da bi im:la pri sebi prijateljico Klaro, s katero bi se zdaj, ne da bi jo oviralo gospodinjstvo in vsakdanje skrbi, lahko na dolgo in na široko pogovarjala o knjigah in filozofiji ter pozabljala svojo lastno neznatno usodo. Tako pa se vsaj phmero obširno pomenkujeta, Kristina slika pokrajino- izpremenje-no življenje tu v zdravilišču in daje besedo tudi svojemu hrepenenju, med tem ko je Kiar-a, kakor zmerem, polna pebud Ln poroča o vseh mogočih zanimivih stva-
reh, le o sebi ne pove ničesar, kakor da je to zanjo nekaj docela postranskega.
In v Kristinino presenečenje se oglasi še en dopisnik:, slikar Wagmuller. Pravi, da je neštetokrat sikušal dobiti Kristino po telefonu, dokler ni nazadnje cd mladega gospoda Aleksa zvedel, da je Dieter bolan in da je ona z njim na Tirolskem. Njegova želji, da bi Kristino še enkrat slikal, hodi to zelo navzkriž, a kdo ve, nemara ga pa samega zanese v tisti kraj, saj prav za prav ga že davno mika. Nato pripoveduje o svojih zadnjih slikah, o nekaterih, ki so imele uspeh, in o drugih, prav tistih, ki so mu najbolj pri srcu, ki pa ne mara nihče nič vedeti o njih. Kaj meni, ali je to zanj slabo znamenje? Gospa Kristina naj med letovanjem ne streže samo najmlajšemu sinu, ampak naj misli tudi nase; nadeja se, da jo bo mogel ob njeni vrnitvi pozdraviti zagorelo, krasno popravljeno — in jo takšno tudi naslikati.
»To pot bom pa ljubosumno pazil, da mi spet kak neznan kupec ne odnese vaše slike. Danes sem k sreči v takem položaju, da lahko sliko, ki mi je posebno ljuba, sam obdržim .—«
Kristina zamišljeno odioži to pisanje. Ko bi pisec slutil, kako je bilo z njeno prvo podobo —'
»Ali še zmerom ni konca teh pustih dveh ur?« se Dieter zdajci oglasi z balko-
na. »Strašno me žeja po kavii. In pa svojega prijatelja Horsta bi rad spet obiskal.«
Kristina gleda na to novo prijateljstvo z nekoliko starejšim fantom iz južne Nemčije, ki je zdaj gost enega izmed večjih sanatorijev, z dokaj mešanimi občutki. Za-stran Dieterja jo seveda veseli, da ima tovarišijo in izpremembo. posebno še, ker ji je zali in bistri dečko močno po duši. Na žalost pa je že več mesecev v trajni zdravniški osI*bi, njegova mati je zdavnaj odpotovala in ga pustila v sanatoriju. Očitno spada med nevarne slučaje, in Kristina se boji, da ne bi Dieterja okužil. Kar danes povpraša zdravnika zastran tega. Dieter mora namreč na preiskavo.
»S prijateljem se lahko drugič dobita,« odgovori, »kaj si pozabil, da morava čez eno uro k doktorju?«
»Uh, kak dolgčas, saj mi nič več ni! Moji l3koti se sama čudiš, kašljam pa zdaj vobče ne več.«
»Bog bodi zahvaljen! Torej pojdiva hitro na kavo, Dieter! In če zdravnik poreče. da si res že docela zdrav, lahko kmalu slaviva odhodnico.«
Ta misel Dieterju seveda spet ni kdo ve kako všeč. Ko je vendar tako lepo, ne glede na to, da ni t^eba hoditi v šolo in pisati nalog, med tem ko se drugi doma ubijajo in gulijo.
K sreči je doktor izprevidevgn mož;
pravi, da se je Dieterjev načeti pljučni vršiček sicer čudovito naglo zacelil, da mu pa vendar priporoča še vsaj štirinajstdnevno bivanje v tukajšnjem brezprašnem podnebju.
»ALi se moram popoldne še vedno dolgočasiti in ležati na balkonu?« vpraša Dieter.
Zdravnik se smeje njegovi mladostni nestrpnosti. »To delajo tukaj vsi, zdravi in bolniki, postalo je ta/ko rekoč krajevni običaj in se vsakomur izvrstno obnese. Tudi vam, milostiva, bi to pni poročil, videli boste, kako spočiti in okrepljeni se boste vrnili v veliko mesto.«
Kristina omeni svojo skrb zastran nevarnosti okužbe in zve, da je za vsak slučaj bolje biti previden. »Telesnega dotika se je po možnosti ogibati, takisto tudi rabe bolnikove posode ali perila. A vse to v našem primeru skoraj ne prihaja v pošlev. Sicer pa nikar preveč ne skrbite, gospa, tu živimo vsi sredi velikega števila bolnikov na pljučih in se vendar dobro počutimo. Gorski zrak je sam po sebi najboljše zdravilo.«
Drugi dan torej — ležanje sta izjemoma prestavila" na dopoldanski čas — se napotita mati in-sin v zdravilišče, kjer je Horst. Dieter lahko gre s prijateljem na popoldanski koncert, med tem ko Kristina pohajkuje po trgovskih ulicah, da si ogleda to in ono in nakupa nekaj stvari. Svilena
J-1086-I
blaga, elegantne obleke, vsakovrstni luk-< susni predmeti so tod razstavljeni razva-j< 1 obč nstvu na ogled.
Zmerom ne bi marala tu živeti, meni Kristina sama pri sebi. Naj bo narava še tako krasna in silna, človek se čuti ven« darle utesnjenega, zaprtega v dolino, gorski velikani ga hočejo kar zadušiti. Mogočne stavbe, hoteli in sanatoriji se kosajo med seboj v bogastvu in novodobnem udobstvu. Množica zdravnikov, slavnih specialistov, bolniških sestra, vsakovrstnih uslužbencev, strežnic, kopalk, frizerjev, maserjev, slov in hotelskih pažetov je na-red, da ustreže gostom v vsem, kar si zažele.
In vendar so vredni pomilovanja, ti ljudje, ki si lahko vse privoščijo in kupijo, ki jim pa manjka najvažnejše: zdravje. Se laki, ki ne bivajo v sanatorijih adi pen-zijah pod zdravniško oskrbo, nastavljena, poslovni ljudje in prodajalke, žive tu kratko in malo zato, ker imajo bolna, oddiha potrebna pljuča. Marsilcateri hoda veselo, dozdevno neskrbno okrog, pa ima
v resnici samo še eno krilo pljuč in tudi to morebiti že načeto.
Fanta se taččs potikata po bližnjemu gozdu. Horst je.rekel, da je večna zdraviliška godba z nališpanim občinstvom, ki počasi stopica, sem. ter tja, od sile priskutna in bedasta; vedel je, kcd vodi najkrajša pot v gozd, kjer je človek lahko človek ne pa lutka, ki jo vsi opazujejo.
PRODAM:
rabljeno omaro, nizko in vi »oko, posteljo ter peresno žim. mco. Naslov v ogl. odd. Juto.	16557-6
MOŠKO KOLO v najboljšem stanju z dobri mi gumami, prodam. litij ska 44.	16564-6
DESERTNI PRIBOR «a 6 oseb, krasen, pozlačen prodam. Naslov v ogl. odd Jutra.	16560-6
BLAGO
Ka moško obleko naprodaj. — SI. Grmovšek, Stari trg 6-II.
16559-6
KONJA
močnega, prodam ali zamenjam za dobro kravo. Trnovska 14.
16571-6
RADIO
4 + 1, dobre znamke, pro dam. Ogled od 10. do 10. ure. Mirje št. 29.
16487-6

PREMOG
I. Pogačnik
LJUBLJANA,
Bohoričeva ulica 5
Telefon 20-59
MOŠKO KOLO,
novo, prodam. Ogled v ne deljo od 9 do 12. Streliška ulica 29.	16386-6
OTROŠKO POSTELJO ter damske čevlje št. 41-42 in št. 37 proda Valas, Ko-lezija, Zbašnikova ulica J.
16448-6
ZAMENJAM
usnjene bclo-rdeče, zelo le pe. nošene čevlje št. 38 : polvisoko peto za istotake rjave, ali prodam za 600 lir. Naslov v oglas. odd. Jutra.	16443-6
GLOBOK VOZIČEK, dobro ohranjen, predvojni, prodam. Ogled do 11. Naslov v oglas. odd. »Jutra«.
16440-6 ŠPORTNI VOZIČEK, predvojni materija!, krasen, prodam ali zamenjam za moško obleko. Naslov v ogl. odd. Jutra. 16441-r
RADIO, kovčeg, najnoveišega tipa, z leklenkami, popolnoma nov, prodam. Vprašati: Dular. Novi trg 2/II, od 9 do 12.
16442-6 Zložljivo POSTELJO, dobro ohranjeno, z žimnico prodam. Poizve se pri F. Snjovic, tapetništvo. Stari trg 6.	16437-6
Otroško POSTELJICO, rabljeno, leseno, prodam. Malenškova 11. 16435-6
TORBICO v modrem usnju, večjo, prodam. Glinška 12. podpritličje.	16432-6 ŽAGANJE in OBLANJE za kurjavo naprodaj. Na-siov v oglas. odd. »Jutra«.
16433-6
PRODAM:
novo kitaro, 2 usnjeni ženski torbici, dobro ohranjen hubertus plašč za močno osebo. Naslov v ogl. odd. Jutra.	16434-6
Kompletno PODLOGO za moško obleko in športno blago za pumparice prodam. Naslov v ogl. odd. Jutra.	16428-6
ZIMSKO SUKNJO Za manjšo postavo, predvojno blago, prodam za 1200 lir. Naslov v oglas, odd. Tutra.	16429-6
DEŠKE ČEVLJE, rjave, visoke, št. 38—39, dobro ohranjene, prodam. Staničeva 22/1. 16430-6
VOLNENO BLAGO za pumparice in suknjič s podlogo ter 1.20 m drap blaga za hlače prodam. Naslov v ogl. odd. Jutra.
16422-6 Ženski DEŽNI PIAŠČ iz balonske svile za srednjo postavo (predvojno blago) ter fantovsko zimsko suknjo zelo poceni prodam. Naslov v osi. odd. Jutra. 16423-6
MOŠKO KOLO, dobro ohranjeno, prodam. Florianska 27, pritličje.
16424-6
2	kosa BLAGA
za moško obleko s podlogo prodam. Naslov v ogl. odd. Jutra.	16425-6
DRAP BLAGO Za moški suknjič s podlogo prodam. Naslov v oglas, odd. lutra.	16426-6
ŽENSKO KOLO dobro ohranjeno, znamke NSU, prodam. Ogled dopoldan pri Burgerju. Muzejska 5.	16-198-6
VEČ OBLEK in bluz. damskih, svilenih, malo nošenih, predvojno blago, zi srednjo postavo, ugodno naprodaj. Poizve se: Kolodvorska ul. 44'I. 16499-6
POSTELJO kompletne, prodam. — Hrenova ulic.. 13.
16500-6
KROŽNA ŽAGA
z vdelanim elektromotorjem. precizne izdelave in več malih tračnih žag, 450 mm premer koles, takoj dobavljivo. — Dovžan, Galetova 4.
16051-6
PATHE-FILMOV
9,5 mm, 4.000 m, kulturnih ln zabavnih, ugodno prodam. 12 prijaznosti posreduje Drogerija Gre-gorlč, Ljubljana, Prešernova 5.	16459-6
3	PARE SANDAL
in čevlje št. 38 in 39, rabljene, prodam. Novi trg 1. dvorišče.	16520-6
2 FOTOAPARATA filmska, boljše znamke — prodam. Naslov v ogl. odd. Jutra.	16519-6
POLIRNI STROJ avtomatsko stružnico (Re-volverdrehbank) Vretenik z jezdecem (Spindelstock) in transmisijski prenos (Vor-gelege), prodam. Na ogled pri Pirnat, Karlovška 2.
16516-6
BELO BLAGO
čista volna. 3,50 m, nekaj rabljene volne za ročno delo in kopalno obleko, prodam. Zore, Marenčičeva ul. 3. vrata 3.	16521-6
GLOBOK VOZIČEK avtomodel, z debelimi gumami in pokromanimi blat niki, z lepim kovterčkom in blazino ter dve prevleki, event. modročka, zamenjam za damsko kolo. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Lepo«.	16533-6
MOŠKE ČEVLJE visoke, št. 42 in damske št. 56, 37, 38, prodam ali zamenjam. Naslov v ogl. odd. Jutra.	16535-6
DAMSKE ČEVLJE semiš, rjave, št. 37, prodam. Pretner, Gledališka 4/III.
16537-6 KLAV. HARMONIKO 4$ basov, bele barve, prodam. Ciril-Metodova 69a/II, desno. Ogled od 9. do 14. ure.	16451-6
ŠPORTNI KOSTUM
damske čevlje št. 36—37 i. dr., prodam. Naslov v ogl. odd. Jutra.	16470-6
ŠPORTNI VOZIČEK prodam. Celovška 48/1.
16450-6 OTROŠKI VOZIČEK
globok, dobro ohranjen, vso posteljnino, prodam ali zamenjam za žensko kolo. Črtomir i eva 19. 16492 6
BLAGO za moško obleko in nove damske čevlje št. 39. pro dam. Stari trg 6/II.
16494-6
BELO PLATNO
za damski kostum ali moško obleko in 5 m zelo lepe svile za haljo, vse predvojno — prodam. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Platno«.
16620-6
KURE
male piščance in pohance, ter zajca samca (orjak) in samico (angora), prodam ali dam v zameno za kurjo krmo. Naslov v ogl. odd. Jutra.	16534-6
BLAGO za moško obleko, prodam. Poizve se pri Boe Josipu, Tavčarjeva ul. 4. 16619-6
MODRO GALICO ca. 2 kg, prodam. Korytko-va ulica 3.	16618-6
NIZKE ČEVLJE rjave, št. 43, prodam. Naslov v ogl. odd. Jutra.
16606-6
SIVO BLAGO
za moško obleko, poceni prodam. Naslov v ogl. odd. Jutra.	16605-6
MARENGO SUKNJO novo, za srednjo postavo — prodam. Naslov v ogl. odd. Jutra.	16604-6
MOŠKO KOLO novo, zamenjam za dober radijski aparat. Naslov v ogl. odd. Jutra. 16567-6
ŠPORTNI VOZIČEK dobro ohranjen, prodam. — Ilirska 20/1, levo. 16543-6
MOŠKO OBLEKO modro, dobro ohranjeno — ugodno prodam. Ogled od 3. do 5. ure. Naslov v ogl. odd. Jutra.	16587-6
MOŠKO KOLO
STARE IN NOVE
lisičje, dehorjeve, kunje boe in drugo krzno; usnjene kovčke, aktovke, nogometne žoge in duše, gonilna in druga jermena ter vse usntene izdelke, ščetino-konjske repe in žimo. če belni vosek, strojene m surove polšie in vse kože od divjačine, polšie čepice in domačih živali bele dlake, kupuje trgovina Zdravič. Ljubljana, Stari trg.
J—391-7
Vsako ANTIKVARIČNO slovensko knjigo, revijo časopise, posamezne odtise kot tudi stare listine kupuje in najboliše plačuie Knji ?arna Janez Dolžan, Ljub Ijana. Stritarjeva ulica 6.
1-389-7
AVIONSKE
znamka Ljubljanske po krajine, tudi posame zne komade, kupim. Po. nudbe na ogl. odd. Ju tra pod »A. G. 1944«.
15302-7
STEKLENICE
različnih vrst, kupujemo Dobro plačamo. Na Vašo željo jih prevzemamo na domu. B. Guštin, Vodnikov trs 2.	J-318-N-7 WIPA
Dollfuss, Rotarv ter druge boljše znamke Avstrije, Liechtenstelna. Švice itd., kupim. Ponu.
RJUHE, KAPNE,
nove ali rabljene, ter mi terijal za posteljnino kupuje stalno Hinko Privšek, Kolodvorska 7.	16357-7
RADIOAPARAT, bodisi Blaupunkt, Eumig, Radione, Korting, Minerva ali kako drugo dobro znamko, kupim. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Samo boljši aparat«. 16344-7
PREPROGO, perzijsko ali Smirna, 12 do 16 kv. m, kupim. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod: »Preprogo kupim«. 16342-7
DARILO, primerno za žensko ili moško osebo, kupim. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Dobra ocena«.	16338-7
OTROŠKO KOLO za petletno deklico kupim. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Otroško kolo«.
16392-7
DOBRO BLAGO
za moške srajce kupim. Šimenc, Šelenburgova ul. 1.
16388-7
Bele ČEVELJČKE,
visoke, št. 31, dobro ohranjene, kupim. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Beli čeveljčki«.	16385-7
OTROŠKO KOLO kupim. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Do dvanajst let«.	16427-7 »NACHSOMMER.
dbe na ogl. od. Jutra I Stifter, Prevost »Manon pod »Celovška 30«.	I Lescaut« (v francoščini),
16176-7 Cilenšek »Naše škodljive
rastline« in Klein »Wald-baume« ter »Unkrauter«, kupim. Ponudbe z navedbo cene na ogl. odd. Jutra pod Antikvarno«.
15967-7 ŠPORTNI VOZIČEK kupim. Ponudbe na ogl. odi. Jut: a pod »Močan« 16526-7
MOŠKE OBLEKE ženske in moške čevlje, perilo, pohištvo Itd. stal. kupimo. Naslov v ogl.! no kupuje: Drame Aloj-odd. Jutra.	15972-7 Izija Gallusovo nabrežje
DAMSKO KOLO	29.	16517-7
italijanske znamke, novo KOLO ali rrjclo rabljeno, ku-! deško, tričetrtinsko, kupim in dobro plačam, pim. Plačam dobro. Po-Levičar. Medvedova 14. nudoe na ogl. odd. ju-zelo dobrem stanju. pro-iTel. 47-91	15996 7 tra pod »Za lepo spriče-
dam. Krulc, Dolenjska c.l POKRAJ. ZNAMKE j valo«.	16528-7
št. 1.	16541-6 53 komadov ln malo se- GLOBOK VOZIČEK
OMARO
za obleko, dobro ohra-njeno, kupim. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Čisto«.	16139-7
RABLJENA KOLESA z gumami in tudi brez. kupim. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Pridem sam«.	16138-7
ŽELEZNO PLOČEVINO debeline 1.5 do 2 mm,
BARAKO
oddam v najem čevljarju. Lokal je na zelo prometnem kraju. Naslov v oglas, odd. Jutra.	16304-17
TRGOVSKI LOKAL v zvezi s pisarno, ali pisarno v zvezi s skladiščem, ležeč v središču mesta, iščem. Vselitev po možnosti takoj. Posredovalci dobro nagrajeni. Hinko Privšek, Kolodvorska ulica 7.
16438-17
Posest
OPREMLJENO SOBO iščem za takoj. V poštev pridejo takšne, ki niso predaleč od središča. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod: »Točnost«.	16248-23a
SOBO S ŠTEDILNIKOM išče osamljena žena, katere mož je v bolnišnici. Plačam ali odslužim. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod: »Plačam ali odslužim«.
16245-23a OPREMLJENO SOBO, s posebnim vhodom, pri samostojni gospe, v središču ali bližnji okolici, išče uradnik. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Zračno«.
16336-23a
PRAZNO SOBO
išče gospodična. Ponudbe
HIŠO
ne daleč od tramvajske postaje, kupim do Lir 300.000. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Brez na ogl. "odd. Jutra pod: pceredovalca.« 16036/20 »Mirna stranka«. 16220-23a NJIVSKO PARCELO j SOBO S ŠTEDILNIKOM ali travniško, znouraj ali sobo s kuhinjo išče go-bloka, od 30 do 60.000'spodična. Ponudbe na ogl.
lir, kupim. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Dobra zemlja«.
16038 20
PARCELO,
cca 1000 kv. m, na prometni točki v mestu ali ob cesti izven mesta, za gradnjo
odd. Jutra pod »Štedilnik«.
162I7-23a Starejša GOSPODIČNA, sama, išče opremljeno ali prazno sobo in kuhinjo. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Sama«. l6398-23a KOT SOSTANOVALEC
obratovalnih prostorov, ku- |grem kamor koli. Pisme
pimo. Posredovalci izkliu-čeni. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Nove delavni-ce«.	16286-20
„P0SEST"
realitetna pisarna, družba z o. z.,
ne ponudbe na ogl. ofld. Jutra pod »Osimljen«.
16525-23.1
DEKLE
išče sobo. zato bi poma. gala pri gospodinjstvu. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Center«.
16 <63-23a
SPALNICO
šperano, dobro ohranjeno — prodam. Mestni trg 12/11.
16590-6
ŠTEDILNIK
prodam. Mestni trg 12/11.
16589-6
VEČ OBLEK
za deklico do 14 let staro in 1 par čevljev, belih — prodam. Wohinz, Igriška 14.
t6472-6
RADIO APARAT
znamke Graetz, 5-cevni — skoraj nov. prodam. Naslov ogl. odd. Jutra. 16592-6 MOŠKO KOLO
rijo 20 komadov, kupim, kupim. Ponudbe na ogl. Ponudbe s ceno na ogl. odd. Jutra pod »Rabim cdd. Jutra pod »Tudi le- 44«	16529-7
talsko«.	15995-7 OTROŠKO KOLO
ŠELAK	| malo. za 4-letnega dečka,
raznovrstni, boljših vrst, kupim, četudi popravila kupim. Ponudbe z vzor- potrebno. Mazi, Mestni
trg 17/1, desno.
16507-7
KUPIM
dva srednje velika rdeča oleandra. Naslov V ogl. odd. Jutra.	16456-7
KUHINJO rabljeno, kupim. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Moderna«.	16532-7
RIBIŠKE PALICE dobro ohranjene, kupim. — Naslov v ogl. odd. Jutra.
15495-7 TEHTNICO 5—10 kg, lonec 30—40 l, iz pocinka-moderno. novo ali malo ne pločevine ter pleničke, rabljeno in kauč. kupim.jdebela flanela, vse dobro Ponudbe s točnim opi-johranjeno predvojno blago, som in navedbo cente na j kupim. Ponudbe na ogl. ogl. odd. Jutra pod *Je-:odd. Jutra pod »Za goto-dilnica«.	16227-7 vino ali proti zamenjavi«.
PLENICE
iz predvojnega materijala, dobro ohranjene, kupim. Naslov v ogl. odd. lutra.
16293-7
KOSTI
kupim in dobro plačam. Naslov v ogl. odd. Jutra.
16292-7
HARMONIKO,
kromatično, rabljeno, m otroško kolo kupim. Po nudbe na ogl. odd. Jutra pod »Dobro plačilo«
16283-7
KUPIM:
Sušnik: Pregled svetovne literature: Krek: Članki in govori; Rakovec : Slovenski etimolog, Splošna etimologija; Res-Puntar: Dante in problem Prešernove Nove poezije. Ponudbe z navedbo cene na ogl. odd. Jutra pod »Skoraj nove«.
16281-7 4 natakarske BLUZE ali pa blago zanje, kupim. Naslov v ogl. odd. Jutra.
16331-7
2 ŽIMNICI,
vzmetni, dobro ohranjeni, in otroški tricikel kupim. — Naslov v ogl. odd. Jutra.
16206-7
VAJENKO
cem na Galerijo Ober-snel, Gosposvetska c. 3.
15991-7 3 BILJARDNE MIZE
dobro ohranjene, iščemo. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Biljardna miza«.	16010-7
GUMI PLAŠČE in zračnice, dobro ohra-»Puch«, novo, prodam. Ce- njene, kupim ali zame-sta na Loko 30. 16515-6 njam Za protivrednost.
NOV KAVČ	Ponudbe na ogl. odd.
ugodno prodam. Sodarska Jutra pod »Karkoli«, ul. 2a, nad florijansko cer-	16037-7
kvijo.	16514-6 JEDILNICO
POSTELJO belo pleskano, z vzmetnico in žimnico ter posteljno omarico, prodam za 1200 lir.. Naslov v ogl. odd Jutra.	16508-6
MOŠKO KOLO
prav dobro ohranjeno, zamenjam za žensko. Ponudbe sprejema iz prijaznosti gostilna Tomaž Mencinger — Sv. Petra cesta. Istotam se lahko tudi moško kolo ogleda.	16484-6
MOŠKO KOLO znamke »Puch« in šivalni stroj, pogrezljiv, prodam. — Resljeva 30, podpritličje
16482-6 RASTEGLJIVO MIZO in stensko uro na uteži — prodam. Naslov v ogl. odd. Jutra.	16480-6
VOZIČEK » lep, nov, športni in pletilni stroj prodam. Florjanska ulica št. 10. II. nadstr. 16551-6
OREHOVA SPALNICA prvovrstne Izdelave, naprodaj. Ogled vsak dan od 14. do 15. ure v zalogi pohištva v šiški. Celo»v5ka Cista 95. 16550-6
DAMSKA JOPA bela, predvojno blago, za manjšo postavo, naprodaj. — Modni salon Adrijan Pahor, Prešernova 54-1, Slon. 16-549-6 KOLO
moško — žensko, skoro no-o, najboljše znamki1, zelo godno naprodaj. Zerjal. Celovška cesta 102 (.strugarski tehn:k).	10548-6
RADIO-APARAT cevni, nemški znamke, pro. dam. Naslov v ogl. oddelku Jutm.	1 6,545-6
VEČ KOLES damski h in moških ter mala dekliška in deška kolesa ugodno naprodaj. Merkur, Puharjj-va ulica 6.	16579-6
TRI STRUŽNICE dve rabljeni, ena nova ter vrtalni stroj, zelo ugodno naprodaj. Merkur, Puharjeva 6.
16577-6 .in sprejemamo v komisijsko ^a 6_8 letnega otroka;
GROF IGOR	I prodaj o fotoaparate, umet- n-,dalje kompletno nO-
kompletno opero Za glavnine, preproge, jedilne pii-igko kolo. tudi brez pla-sovlr. »Lječnica u kuči«,ibore, steklene, porcelanske. ggeV ponud'-.e na: šiška oboje vezano v platno in druge boljše porabne in \ jernejeva 29.t. 16623-7
-------- luksuzne predmete. Parfu- KUPIMO STROJE
merija Venus, palača Bata.
16308-7 Slamnati NASLANJAČ za vrt kupim. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Slamnati naslanjač«. 16380-7
MOŠKO KOLO kupim. Ponudbe z opisom in ceno na ogl. odd. Jutra pod »Kolo 77«. 16376-7
DEŠKO KOLO kupim. Naslov v ogl. odd.
Ljubljana, Miklošičeva c. 4-11,
posreduje:
pri prodaji, nakupu in zamenjavi nepremičnin hitro, točno in solidno.
OSAMLJEN,
25 leten mladenič, obrtnik, želi spoznati sebi primerno, preprosto, čedno dekle zaradi ženitve. Dopise prosim na ogl. odd. Jutra pod: »Čakam te«.	16246-25
OBRTNIK, star 30 let. čedne zunanjosti, želi v svrho ženitve spoznati simpatično gospodično do 25 let starosti. Slika za-i qqo t želena. Dopisi na ogl. odd. j-OSM-a jutra pod »Zvestoba«.
16097-25 MLAJŠI OBRTNIK želi znanja s preprosto žensko najraje šiviljo, v dobro idočo gostilno ku-1 svrho Senjtve. Ponudbe H.m. Plačam v denarju ali ^J« v«1^ dam protivrednost. Ponudbe; na ogl. odd. Jutra pod: L ,VUUVA »Prometna točka«. 16360-20|f.e1' sPoznaJ> resnega inte LEPO PARCELO,	ligenta upokojenca v svrho
v izmeri 749 kv. m, v Zg. šiški, 5 minut od tramvaja, prodam. Posredovalci izklju-
3eni. Resne ponudbe na . .	, .	. ,.
ogl. odd. Jutra pod »Sonč- ;"B°vsko naobrazena, zeli •	16337-20 sPoznatl značajnega prija-
HIŠO
z
pim.
ženitve. Le resne ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Vdova«.	16468-25
28-letna GOSPODIČNA
16449-7 KUPIMO:
Anzerowa — Am weissen Meer, Cankar II., »Čas«, letnik 1., 2., 4., 5., 6., 8., 12., 28., 39., Melik Slovenija, Šivic. Matricken, Krain, Matricken Gorz. — Knjigar naKleinmayr & Bam-berg, Miklošičeva 16.
16496-7
BLAGO
za moško obleko, češko, s kompletno podlogo, kupim ali zamenjam za protivrednost. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Blago za protivrednost«.	16601-7
PLAŠČEK za 6-letno deklico, svetle barve, kupim. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Pla-šček«.	16608-7
KAUČ
moderen, z omarico, kupim. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Sodoben kauč«.
16591-7
ČRNO BLAGO
za damski kostum, kupim ali dobro zamenjam za protivrednost. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Dobra zamenjava«.	16513-7
FOTOAPARATE, fotopribor. fo:omaterial od naj-
sprejmemo. Modni salon cenejš:h do najboljših, stalno »Mara«, Mestni trg 8. ! kupujemu ter po naročilu na-16250-44 'ših odjemalcev plačamo za od-DUDEN,	govar.ajoče najvišje cen.'. Ku-
v vseh jezikih, razen v ita- pujemo tudi vse druge predme-lijanskem, kupim. Ponudbe te ali jih sprejemamo v komi-z navedbo cene na oglas, sij.-ko prodajo v naš poseben odd. Jutra pod »Duden«. oddelak Fotntehnika. Dunaj-DBID116237-7 6ka cesta 15.	16544-7
PREPROGO,	j IZREDNO DOBRO plačamo
sarajevsko ali drugačno, ,a gtare bickle in bVikelgume. volneno, kupim Ponudbe Mt,rkur planeva ulica 6. na ogl. odd. Jutra pod:	'	16580-7
»Preproga«. KUPUJEMO
1)6312-7
KUPIM
otroško kolo
(b'CikelJ)
ter električni samovar predvojni. nerabljen, prodam. Naslov v ogl. odd. Jutra.	16476-6
MRČES IN GOLAZEN: uši, stenice, bolhe, ščurke, molje, miši, podgane, voluharje in bramorie zanesljivo pokončate s strupom, ki ga dobite v drogeriji KANC. Židovska ulica 1.
16232 6
PEGE IN LIšAJ
Vam zanesljivo od:tram Alba krema. — Drogerija Kane, Židovska ulica 1
16231-6
KUPIMO
1 nivelacijskl instrument in 1 teodolit. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Nakup«.	16096-7
VREČE različne, juta od amroa-laže. stalno kupujem. Podbevšek Filip Obirska 4, šiška.	16118-7
MIZO S STOLI po možnosti moderno, kupim. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Za jedilnico«. 16527-7
ZIMSKO SUKNJO dobro ohranjeno za srednjo postavo in jahalne vojaške hlače, kupim. Gruden Franc Ze. lena pot 6.	16107-7
KRZNENE PLAŠČE lisičje boe. dobro ohra-njene, kupuje krznarstvo Rot. Mestni trg 5. Sprejem samo dopoldne. Vhod skozi vežo.
J-401-7 GUGALNI STOL
pleten, kupim. Naslov v ogl. odd. Jutra.
16311-7
ŽENSKO KOLO
v odličnem stanju, z Ho-brimi gumami, kupim ali zamenjam za kakršno koli pohištvo. Mizarstvo Potočnik Gnidov-čeva ul. 5, SV. Križ.
16585-6
kateri pripadajo gradbeni stroki, lučne agregate. električne agregate črpalke, kompresorje, i. t. d. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Proti najvišjemu plačilu«.
16581-7 ELFKTFIČNT RE^O dve plošči, dobro
na
Jutra. MOŠKO KOLO,
novo, kupim. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Novo kolo kupim«.	16362-7
KOLESA: moška, damska in deška, tricikle in druga vozila kupuje stalno Hinko Privšek. Kolodvorska 7. 16358-7
BLAGAJNE: ognjavarne, stoječe, ležeče, registrirne, kupim ali prevzamem v komisijsko prods io. Hinko Privšek. Kolodvorska 7.	163-,9-7
Komisijska TRGOVIN Hinko Privšek, is.ulodvorska ulica 7, kupuje stalno: ko-lesa (moška, damska, otroška), tricikle in druga vozila, blagajne (ognjavarne stoječe in ležeče ter registrirne), rjuhe in ( kapne, otroške vozičke (globoke in športne), pisalne, šivalne in poljedelske stroje, jedilni pribor in servise, radioaparate, klavirje, pianina. harmonike, tehtnice vseh vrst, kotle za žganjekuho, parne; pekarske peči. Ostale pred- j mete vzame tudi v komisij-: sko prodajo.	16354-7
STROJE: pisalne, šivalne, krojaške, čevljarske, sedlarske, poljedelske, rabljene ali nove, kupim ali prevzamem v komisijsko prodajo. — Hinko Privšek, Kolodvorska ul. 7.
16355-7 OTROŠKE VOZIČKE, globoke in športne, kupuje stalno ali prevzame v komisijsko prodajo Hinko Privšek, Kolodvorska 7. 16356-7
ohranjen menjam
kup'm ali Za-za plinskega.
16372-7 en3u0 velikega. Wolfova 3/It	17477-7
STEKLENICE vseh vrst. vreče, zaooje in šiviljsko odpadke, stalno kuouie ln plača najbolje »M^talia«. Gosposvetska 16. nasproti Delavskega doma.
16602 7 RIBIŠKO PAL'CO
1 lahko in 1 težjo, špli-sano. kupm. Naslov v ogl. odd. Jutra.
16597-7
KOLO
žen-ko ali moško, tudi v s'abem stanju ali na samo okvir, kupim. Ponudbe na ogl. odd Jutra pod »Staro«.
16595-7 OTROŠKI VOZIČEK
športni, rablien. kupim. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Predvojni izdelek«.
16614-7 OTROŠKO POSTELJO lepo, snažno, kupim. Ponudbe na ogl. odd. lutra pod »Zdrav otrok«. 16635-7
KLAVIR ali PIANINO
vzamem v najem ali v hram bo. Ponudbe na ogl. odd Jutra pod »Klavir-pianino«.
16397-17
ŽEN: "O KOLO v dob. .. stanju, vzamem v najem čez poletne mesece proti mesečni odškod nini. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Žensko kolo«.
16497-17
na lega«.
REAL. PISARNA Habijan Miro. Cigaleto-va l/p, proda več lepih stavbnih parcel v vseh delih mesta po zelo ugodni ceni. Posredujemo pri vseh kupo-pro-dajah nepremičnin hitro, točno *in vestno.
16570-20
STAVBNO PARCELO do 80.000 Lir, kupim. Pismene ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Dravlje do Sv. Križa«.
16574-20
PARCELO
zazidljivo, po možnosti v šiški ali Bežigradu, ali drugod, kupim. Ponudbe na ogl. odd. Jutra r>od »Lepa lega«.
16594-20
Stanovanje
odda
telja. Poznejša ženitev ni izključena. Le resne dopise na ogl. odd. Jutra pod »Pošten«.	16489-25
ŽELIM SPOZNATI gospoda Zaradi ženitve. kateri bi znal ceniti blago žensko srce srednje starosti. Prosim ponudbe po možnosti s sliko na ogl. odd. Jutra pod »Srčno ljubljeni«.
16474-25
ENOSOBNO
stanovanje, lepo, oddam v najem stranki odraslih oseb, ki stavi svoje dosedanje stanovanje na razpolago v svrho zamenjave. Ponudbe z navedbo družinskih članov in poklicnih podatkov na ogl. odd. Jutra pod »Vila«.
16218-21
STANOVANJE
dvosobno 6 kabinetom in pri-tiklinami, moderno in sončno v sred šču m^ta zamenjam za enako ali večji v okolici me. sta. Ponudbe na ogl. oddelek Jutra pod »Lefo stanovanje«.	16552-21
Vse denarne in trgovske posle
izvršim hitro, točno ln solidno. Priporoča se:
RUDOLF ZOR£,
LJUBLJANA, Gledališka ulica 12 Tel. 38-10
Stanovanja
STANOVANJE
dvosobno, komfortno, — v •centru, iščem. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Eno leto naprej«. 16471-21a
Sobo odda
BOLJŠO SOBO,
udobno opremljeno, za dve boljši solidni osebi, oddam takoj. Moderna kopalnica, mirno, snažno. Resljeva cesta 18" desno. 16382-23 SOBO
sončno, brez oprave, od-
OPOZORILO! Da bo oddih na vrtu ali v naravi še 'oolj prijeten, si pomagamo z lepo godbo. Nove plošče z modernimi šlagerjl ln gramofoni pa izposoja proti mali odškodnini tvrdka »Everest« v Prešernovi ulici 44.
J-398 37
KLAVIRJE
strokovnjaško popravlja in uglašuje Prva kranjska izde-lovalnica klavirjev, Ljublja na, Privoz 10. Tel. 33-40.
J—402-37
DEBELIN
reliln; prašek za živino, hitro debeli in omasti vaše prašiče ter jih istočasno varuje kužnih bolezni. Debelin Lir 10. Pr> p.-Oiiajalci popust! Izdeluje lekarna Mr. Bahovec. L ubl ana J-396-37
LASTNIKI
GLASOVIRJEV' Poslužujte se telefonske številke 39-23, ki pokliče špeciielno tvrdko za ugla ševania ter popravila glaso-
virjev in harmonijev Jurasek, Zrinjskega 7/11., Ljubljana.	J-337-37
VAŠE ROKAVICE jo usnjene čevlje, vse iz delke iz usnja barvamo in
dam. Naslov v ogl. odd. 'semiJ čevlit čistimo po Jutra.	16296-23 najnižji ceni. Džemal Hai-
POSOJILO 30.000 LIR
za otvoritev obrta iščem. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »30.000 lir«.
16298-37
OČALA
sem izgubil 28. junija pred palačo Bata. Oddati jih proti nagradi na naslov: Milie-vič, Vegova 12. 16374 37
Zlat poročni PRSTAN sem izgubil 29. junija od gostilne Grošelj na Poljanski cesti do tromostovja. — Najditelj se prosi, da ga vrne proti dobri nagradi: Er-čulj, Celovška 34/1. 16343-37 I
ZDRAVEGA KONJA vzamem takoj v rejo. Žirov-nik Terezija, Verd 12 pri Vrbniki.	16209-37
DRAŽBA dveh preprog bo dne 4. julija 1944 ob 10. uri v tovornem skladišču postaje Ljubljana. Skladišč no vodstvo.	16391-37
3 živilske NAKAZNICE in dodatno karto sem pozabila v kniigi šentjakobske knjižnice. Najditelja naprošam, da jih vrne proti nagradi v ogl. odd. Jutra.
16387-37 DOBER KLAVIR za vežbanje dnevno na razpolago proti primerni odškodnini. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Vežbanie«.
16446-37
MATERIJAL
za zasipanje jam in mla kuž dam brezplačno v odvoz. Marn Josip, Wolfo-va 12.	16439-37
IZGUBILA SEM v sredo ob 19. uri p r novih, modrih usnjenih rokavic iz Tivolija do Jesenkove, šiška. Pošten najditelj naj Jih odda proti dobri nagradi v ogl. odd- Jutra.
16522-37 MOŠKI KLOBUK
bil zamenjan v Drami dne 15. VI. Gospod, ki ga e pomotoma zamenjal, dobi svojega med predstavami v Drami.	16539-37
ZLATO ZAPESTNICO sem izgubila od Kersnikove ulice čez trg. Židovsko ulico do Pošte. Poštenega najditelja prosim, da jo odda proti nagradi na naslov, ki ga izve v ogl. odd. Jutra.
16565-37
PLAVO JOPICO
volneno, sem izgubila v petek na poti skozi Log do milarnc. Pošten najditeli naj jo odda proti nagradi na naslov: Vovk Ida, Vič 63-16473-37
POD.FETJE V LJUBLJANI
velkim inventarjem, s 25 nastavijenci, nairodaj. Ponudbe na ogl. odd.Hek Jutra pod Me-ečni dobiček 70.000«.
16576-37 OTROŠKI BOLERO za dvelotno deklico, se Je izgubil od pošte do grada Tivolija. Najditelja prosim, da jopico odda v ogl. odd. Jutra.
16250 37
* POZOR!
Prosim gospoda, ki mi Ja prinesel na praznik najdeno uro »Ecezion« na stanovanje Pirnat na Rcsljevi .cesti, naj se ponovno zglasi v trgovini Pirnat. sv. Petra 24.
16636 37
IZGUBLJENE
so bile štiri živilske karte v soboto dopoldne v tramvaju. Pošten najditelj se prosi, da Jih odda v ogl. odd Jutra ali na naslov glave živilskih nakaznic proti visoki nagradi.
16583-37
NAŠEL SE JE
dne 29. Junija črn damski plašč na .cesti pod vasjo Perovo. Naslov v ogl. odd. Jutra.
16531 37 DOZO ZA CIGARETE
z monogramom A. š., sem zgubil 1. VII. dopoldne od Magistrata do Ceste na Brdo. Pošten najditelj naj jo vrne proti nagradi: Šoba. Emonska c. 10. 16641-37
Nov taslov:
Frančiškanska uL 3.
Prevodi, prošnje, prepisi, razmnoževanja, informacije »SERVIS BIRO«, Šelenburgova ulica 4 telefon št. 2109
■BUTELOBH
2 9 51
in Frančiškanska It
IS&fa&S&š&S&r,te&fS&E-S. '^fii i
»Slovenski Narod« je edini list, ki izhaja ob ponedeljkih ter prinaša poleg zadnjih poročil z bojišč tudi obilo drugega zanimivega gradiva. Zato se naročite nanj čimprej.
_\-v,	i /pCs-i IC.Cv', A=.<v,
Ce iz kakršnega koli vzroka ne moreš v zaklonišče, vedi, da je tvoje mesto daleč od oken, ker si pri oknih v nevarnosti, da te poškoduejjo drobci bomb, razbitih stekel, zračni pritisk. Postaviti se moraš v kot sobe in počakati konec napada, ker je v sredini sebe vzdržljivost stropa najmanjša. Vedi pa, da moraš najprej vse preizkusiti, da greš takoj v zaklonišče, ker varnost v sobi kljub zgoraj navedenim meram še zdaleč ne odgovarja varnosti v zaklonišču.
Ali veste, kako je ravnati z ročno brizgal-nico, gasilsko metlo in kako se gasi s peskom? Ce niste, skušajte dobiti zadevna navodila, izvežbajte se! Najboljši pripomočki nam nič ne koristijo, če jih ne znamo uporabljati.
Po znaku alarma je prepove<*ano gledati skozi okna, postajati po balkonih, dvoriščih in vežah.
Nadzoruj od časa do časa sam, če je zatemnitev tvojega stanovanja v redu. Poj. di iz hiše in se prepričaj, če iz stanovanja ne prihaja kaka svetloba. Poškodovane zatemnitvene naprave popravi takoj.
Nespametni so oni, ki se smejejo tistim, ki se vestno drže navodil za zaščito prod letalskimi napadi, ker se ravno njim lahko zgodi, da bodo bridko obžalovali svojo neumestno junaštvo in vsevednost.
OPREMLJENO SOBO
oddam s 15. julijem enemu ali dvema boljšima gospodoma. Naslov v ogl. odd. Jutra.	16395-23
SOBICO oddam solidnemu, ves dan odsotnemu gospodu. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Strogi center«. 16384-23 BRIVEC ali VRTNAR,
mlad, dobi brezplačno stanovanje proti malemu vrtne nu delu ali za britje ene oseoe. Naslov v ogl. odd. Jutra.	16447-23
S OBO
sep.rirano, veliko, od dan t koj resnemu go-opocu. Naslov v ogl. od-l Juti a.	16505-23
OPREMLJENO SOBO takoj oddam. Naslov v ogl. odd Tutra. 16490-23
KABINET oddam brezplačno proti pomoči v gospodinjstvu. Šiška. Beliaška 28'I. 16256-23
VELIKO LEPO SOBO z balkonom (dvorano) — opremljeno, brez postrežbe, separaten vhod s stopnišča, primerna tudi za pisarno — na Bregu, oddam. Interesen ti naj pustijo popoln naslov v ogl. odd. Jutra pod »Mirna sob.-.«.	16607-23 SOBO
s štedilnikom, odda začas no čisti stranki, event šivi-lii samostojna gospa. Ponudbe na ogl. odd. Jutr. pod »Mirno občevanje«.
16643-23 SOSTANOVALCA spreimem takoj. .V., Rožn.-ulica 27/It.	16639-23
rula. Mestni trg 11.
F-340-N 37

Umrl nam je naš ljubi brat, gospod
GOSPODIČNA
mirna, ves dan odso»na. želi mirno, majhno so bico v Gradišču aH bli žlni. Ponudbe na ogl. odd Jutra pod 'M;rnr«.
16200-23 >
Primerno SOBO
išče začasno trgovec in posestnik. Plača vnaprej. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Obojestranska solid-nost«.	16275-23a
Za bančne In denarne posle,
nakup in prodajo raznih premičnin in nepremičnin se priporoča
Al. Planinšek,
LJUBLJANA, Dvofakova ulica 3/1.
KOPALNE OBLEKE
in vsa v pletiljsko stro. 1 ko sp.idajoča dela Vam najbolje ln najcencje oskrbi plefljsko podjet e Anica Pavlin, Nnn>ka • Ul 3.	16770-37 '
100.000 do 300.000 L r , bi vložil v siguren, soli den in donosen posel. Ponudbe s točnim op -som na ogl. odd. Jutra pod »Soliden posel«
16226 37
RUTO
sem izguoila na Tržaški cesti. Poštenega najdi telja naprošam, da jo oada rf>rcti nagr di na nas'ov: Trpin, Tržašk-št 24.	1624737
DENARNICA mala, usnjena ie bila iz gubljena v soboto na tr. ■ gu. V njet Je poročni prstan na ime Tinca 25. IIT. 1944. Ker mi Je drig ] soomln, pros m najditelja. da Jo vrne proti nagradi na ogl odd Jutr .
17322 37
O POSOJILIH
na hiše. posestva in poro štvo dobite informacije: Ljubljana, Beethovnova 15. 'evo pri »Jugo-kredit«.
16282-37
\ L I
ste poravnali naročnino?
Kratttaršie orago
Pogreb dragega pokojnika bo v nedeljo 2. t. m. ob uri popoldne z Zal, kapele sv. Petra, k Sv. Križu.
Ljubljana, Zagreb, 1. julija 1944.
žalujoča: FRANC in BOGO HANN, brata


Za vsak večji kraj iščemo naku-
povalce in prevzema'ce. One, ki berejo oglas prosimo, da opozore potrebne na možnost zaslužka.
Na zahtevo pošljemo nakupni cenik.
t
Umrl nam je naš ljubljeni mož in oče, gospod
DRAGO KRAMARŠIČ
Pogreb bo v nedeljo 2. t. m. ob V23. uri pop. z žal, kapele sv. Petra, k Sv. Križu.
Ljubljana, Veliki Bečkerek, dne 1. VE. 1944. ŽALUJOČI OSTALI
5yv ' ,'•. .i „•»•.

Po kratki bolezni je umrla na Golniku 27. junija 1944 naša
Ida Grohušek
roj. LAVŠ
Umrla je v najlepših letih in počiva zdaj na farnem pokopališču v Tržiču.
Za pokojno bo darovana sv. maša v sredo 5. t. m. v frančiškanski in 6. t. m. v trnovski cerkvi, obakrat ob 7. uri zjutraj.
Tržič, Ljubljana, Split, 1. VIL 1944.
Žalujoči soprog FRANCI. DUŠAN in IDIKA, otroka, mati, sestra in bratje ter ostalo sorodstvo
M
Sledeč klicu ranjene domovine je v boju za boljšo bodočnost slovenskega naroda daroval svoje mlado življenje naš sin, brat, nečak in vnuk
Peršič Friderik
POROČNIK SLOVENSKEGA DOMOBRANSTVA IN URADNIK DIREKCIJE DRŽ. ŽELEZNIC
Čas pogreba in maše zadušnice bo objavljen naknadno. Prosimo tihega sožalja!
Ljubljana, Kranjska gor . Rogaška Slatina, Salzburg, 1. VII. 1944. MARIJA, mati; MARIJAN, brat Družine:
PETERMAN, PERŠIČ, LrPOVŠEK, VTŠNAR, SCHLINTNER
i
m
i
i
M
■
ZAHVALA
Vsem, ki ste v tako obilnem številu spremili našega ljubljenega soproga in očeta, gospoda
Josipa Verfeica
RAVNATELJA OBČ. HRANILNICE NA VRHNIKI V POKOJU
na njegovi poslednji poti, mu poklonili cvetja, počastili njegov spomin z dobrimi deli, pevcem za ganljive žalostinke in g. predsedniku Občinske hraniin:ce na Vrhniki Maroltu Marjanu za tople poslovilne besede — izrekamo našo najglobljo zahvalo.
Vrhnika, dne 30. junija 1944. Žalujoča rodbina VERBIČ
t,-
f
Strt: pod krutim udarcem usode, javljamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, da nas je dne 17. januarja 1944 za vedno zapustila naša nadvse ljubljena hčerka, srčno dobra sestra, gospodična
ALBINA SNOJ
Mir njeni blagi duši!
Zgornji Kašelj, 29. junija 1944.
Globoko žalujoči: CECILIJA NOVAK, mama, KAROL, očim; GRETA, KARLA, CILKA, sestre, družini SNOJEVI in ostalo sorodstvo
Zahvala
Vsem, ki ste ob bridki izgubi našega očeta, brata, strica in svaka, gospoda
dr. Bratine Zvonka
okrajnega glavarja
z nami sočustvovali, mu poklonili toliko cvetja in ga spremili na njegovi zadnji poti — naša prisrčna zahvala.
Posebno se zahvaljujemo gospodom dr. Majcnu, zastopniku prezidenta pokrajinske uprave, okrajnemu glavarju Maršiču za njegov v srce segajoč govor, nadalje drugim stanovskim tovarišem ter pevcem za ganljivo petje.
Sv. maša zadušnica se bo brala v stolnici v ponedeljek, dne 3. julija 1944 ob 8. uri zjutraj.
Ljubljana, Gorica, Križevci,
Cankovo, dne 30. junija 1944.
ŽALUJOČI OSTALI
Schriftleiter - Urejuje: Davorin Ravljen — Fiir das Ronsortlum »Jutro« als Verlag - Za konzorcij »Jutra« kot izdajatelja. Stanko Vtrant — Fttr »Narodna tiskarna A. G.« als Druckstelle — Za »Narodno tiskarno d. <L« kot
tiskarnarja: Fran Jeran — Fiir den Inseratentell verantvvortllcb • Za Inseratni oddelek odgovarja: Ljubomir Volčič