137,
Trat, v petek 17. maja «912
ToSaj XXXv8 ,
f.,-«.—^n-..—■................................1 '	ll P	jM
IZHAJA VSAK DAN
Ml 4b nrdeijah in praznikih ob 5., «b ponedeljkih ab 9. zjtrtrtj.
r*3anilćae e« prodajajo po 3 nv6. f*5 stot.) v mnogih. W»>mkamah v Trstu in okolici. Gorici, Kranju, Št. Petra, Pu-itojni, Sežani, NibrežinL Sv. Luciji, Tolmina, ^jdov-t£nit Dorabergu itd. Zs&tareie ffter. po 5 (10 stol) OSL.A8i 8H RAČUNAJO NA MILIMETRE v Sirofcostl 1 teoioro. ORNE: Trgovinski in obrtni oi^la^i po 3 nt. *m. »smrtnice, zahvale, poslanice, oglasi denarnih zavodov p« 1iO si. mm. Za oglase v tekstu lista do 5 vrst 20 K, vsaka <iwialjr>& vrst* K 2. Mali oglasi po 4 atct. besc-da. naj-cfttnj pa 40atot. Oglase »prejemu In«<?r&tni oddelek npravo ^IMisoBti". — Plačuje ne Izključno le uprr.vi „Edinosti". Plačljivo In topljivo v Trstu. 'Fi'.wirCTBMi■■ --------r......—j- a----------——-
Glasilo političnega društva „Edinost4* za Primorsko*
nV tJLmmati jt meiT
NAROČNINA ZNAŠA
A celo Uto, 2* pol leta 13 K, 3 meseca flK.ui »
ročb« brez doposLaae naročnino, se uprava no o-t m ■*i>*tafm* m* a«<t«»lj»*# iiAtnj« ,.EI):n08 TT" nt**« --Ml« I*t* Kres S*3«, s* p*l !•*.» Kron 3 »O
Tri dopisi naj »e pošiljajo ca uredništvo lista. N»rrx»4t«
▼ana pisma ea se »prsje'-tj« 'a rtkcatsl te B9 Haroftnino. ogLaae in reklam&cvje ja oošiljati na	•■■ri*
uilca Giorgie 82'itti 20 (Nareds* d«**, la^ajatoi^in odgovorni urodnilsŠTKFAN GODINA. L-r-m . koosoreij lista "„Edinost". - N*ti3niia Tiskarna „Vdino-*" vpisana aadmga z omejenim poroštvom v Tn*© *.vir.
Gior^o (ralatti Atev. 20. F»fb»o.|iraiinn{?fi! rtčun Jtev. S41-552. TELFFOH fi. V i
BRZOJflUNE UE5TI. j
Bolezen ministrskega predsedn5ka.
DUNAJ 16. (Izv.) Očesna bolezen ml" nistrsfcega predsednika grofa S t ii r g k h a ■ se je, kakor zatrjujejo dobropoučeni krogi, j tekom današijega dneva poslabšala. Nje--govo zdravstveno stanje je opasno In resno. ( Ze danes v političnih krogih z vso goto-j vostjo trdijo, da grof Slurgkh ne ostane i dolgo na svojem predsedniškem mestu, j Praška „U n i o n" prinaša danes celo vest, da je ministrski predsednik že zaprosil ce-; sarja za odpust Iz urada. Cesar pa je za- , časno njegovo demisijo odklonil, izražajoč mu nado, da kmaiu ozdravi.	j
Zdravniški krogi sodijo, da Stirgkh ne : ozdravi tako hitro in da se bo njegova bo-1 lezen vlekla nekaj tednov in mesecev. Go-j tovo je, da v sedanji parlamentarni sesiji, j ki konča pred velikimi počitnicami, ne pride grof S iirgkh v parlament. Če nastanejo] resni politični zapletljaji in važne politične j situacije, ne bo tukaj odgovornega kabinet- j nega šefa in z ozirom na to dejstvo je po--trebno, da se sedanji provizorij, ki obstoji v tem, da je notranji minister baron Hei-j no Id njegov namestnik, izpremeni v defi- i nitlvum.
Parlamentarni krogi so že včeraj zatr-» jevalf, da bi nastal tak definitivum, če bi i bil finančni minister Z a 1 e s k i zdrav. Za- j leski ima namreč tako v parlamentu, kakor! pri vladarju močno zaslombo in mnogo! upanja za bodočega ministrskega predsednika. Toda ZaJeski je tudi bolan in sedaj ni osebe, ki bi imela zmožnosti za kandidata v Sliirgkhovem nasledniŠtvu.
Češko-nemška sprava.
PRAGA 16. (Izv.) Predsedstvo radikalne statopravne stranke je odpoklicalo svoje j poslance iz takolmenovanega češkega ne-j odvisnega deželnozborskega kluba, ki je| dosedaj združeval narodne socijalce in češkei statopravnike. Predsedstvo je ta korak storilo zaradi tega, ker so narodni socifalci sklenili, da klub ne izstopi iz „Zveze čeških dežeinozborskih poslancev", kakor so to zahtevali statopravniki. Politični krogi soj prepričani, da ta korak statopravnikov t e bo j imel nlkakega posebnega vpliva na razvoj1 nadaljnih češko-nemških spravnih pogajanj, i
Danes so se vršile privatne konfereicej čeških in nemških voditeljev.
Pomiioščeni rusinski dijaki.
LVOV 15. (Izv.) Lvovsko deželno so-] dišče je dobilo od justičnega ministrstva; uradno obvestilo, da je cesar dovolil ustavi-; tev kazenskega postopanja proti vsem onim i osebam, ki so bile dne 1. julija 1910 ude-J ležene pri rusinskih demonstracijah na ivov-; skem vseučilišču in ki še niso bile sojene.j Teh obdolžencev je okrog 100. Kazensko' postopanje se bo tudi ustavilo proti vsem | onim dijakom, ki so pobegnili v inozemstvo. -Kakor znano, je nedavno cesar pomilostilj vse one že obsojene rusinske dijake. Protiklerikaine demonstracije v Pragih
PRAGA 16. (Izv.) Povodom svetojan-skih slavnosti je včeraj zvečer prišlo v Pragi do burnih protiklerikalnih demonstracij, ki so jih uprizorili češki narodni socijalci. Policija je slednjič demonstrante razgnala. Osem oseb je aretirala.
Turčija in Rusija.
CARIGRAD 16. Z ozirom na pomirje-
PODLISTEK
iz Rdeče !?iše.
(Le chev&lier de Maison Rouge).
93
firman iz časov francoske revolucije. — Spisal Aleksander Dumaastar.
„Res je," je rekel Lorin, „in priznavam, ko bi ta otrok izpovedal..
Mladi mož je prekinil samega sebe in zmajeval z glavo; tako ga je prevzel stud.
Fouquier, ki mu ta pogovor očitno ni ugajai, se je obrnil k pisarju in rekel:
„Zaslišavanje prične; pisar, pero v roko lu
„Tiho!" je zaklical Santerre; „občan Fouquier bo izpraševal otroka."
„Kapet/ je vprašal javni obtožitelj, „ali veš, kaj se je zgodilo iz tvoje matere?"
Obraz mladega Ludovika, bled kot mramor, je postal ognjenordeč; toda Ludo-▼ik ni odgovoril.
„Ali nisi čul, Kapet?" je vprašal javni obtožitelj.
Ludovik je še vedno molčal.
„Oh, že čuje," je dejal Simon, „toda
valna zagotovljanja Rusije glede koncentracije ruskih čet ob rusko-perzijski meji je današnji ministrski svet naziranja, da ta koncentracija ne more nuditi prilike za vznemirjenje. Smatrajo, da Rusija opravičuje svoje vojaške odredbe z razlogi vzdržavanja notranjega reda. ______
Priprost Strindbergov pogreb.
STOCKHOLM 16. (Izv.) Danes je bil priprost pogreb pisatelja Strindberga. Po-
freb brez vsakega pompa in ceremonij, trlndberg si je prepovedal, da bi posneli njegovo masko, kakor tudi fotografiranje njegovega trupla. V svoji oporoki je pristavil: „Na pokopališču nočem počivati med bogatimi in visokimi, temveč med najnižjimi svojega rodu. Pogreb naj bo brez godbe in brez petja. Duhovnik naj opravi običajne molitve 1"
Pariški apaši,
Garnierjevo razkošno življenje.
PARIZ 16. Ljubica bandita Garnierja, neka gospa Choofs sedaj pripoveduje, kako razkošno so živeli Garnier in njegovi tovariši. Garnier se je začetkoma skrival pri svojih starših. Minolo sredo pa so se ona, Garnier In Vallet nepričakovano srečali na ulici. Garnier ji je takoj predlagal, da bo zanjo najel vilo v predmestju Nogent sur Marne, da tako v hladu in zatišju preživita vse polletje. Garnier je v resnici najel vilo. Sredo zvečer smo vsi trije skupaj spali v nekem hotelu v bližini severnega kolodvora. Po dnevi smo se klatili po Parizu okreg, obiskali smo več gostiln in zabavišč. Nikjer niso nas spoznali. Preselili smo se nato v vilo. Jaz sem vodila gospodinjstvo in sem na trgu nakupovala živež. Denarja nam ni primanjkovalo. Razkošno smo živeli. Moji prijatelji so si tudi nabavili telovadno orodje, ki so je postavili v vrtu in so tam pridno telovadili. Ona je večkrat prijatelje prosila, da bi odpotovali v inozemstvo, toda Vallet jo je zavrnil, češ, da se nikjer boljše ne živi kakor v Parizu. Zadnje dneve sta si skušala prijatelja iz Pariza nabaviti puške, ker pri sebi sta nosila edinole browringe. Vile po noči nismo zapirali. Na predvečer usodnega dneva smo bili na vrtu. Vallet je kopal zemljo. Z lopato je večkrat pomeril na Garnierja in komandiral v šali: „Ogenj 1" Kar smo začuli za seboj glasove policijskih uradnikov. Garnier in Vallet sta urno zbežala v vilo, se zabarikadirala !■ začela na policijo streljati. Jaz sem iz strahu obstala na vrtu. —
Koliko strelov je bilo oddanih ?
PARIZ 16. (Izv.) Po zatrdilih očividcev je bilo pri obleganju vile v Nogent-sur-Marne oddanih okrog 2000 strelov.
Drzni naklepi pariških banditov.
PARIZ 16. (Izv.) Listi poročajo, da so našli pri obdukciji trupel obeh banditov Garnierja in Valieta obsežne načrte za oro-panje neke banke. Policija je trdno prepričana, da še ni popolnoma zatrla banditske zalege. Z mrzlično hitrostjo nadaljuje preiskave in zasieduje še nadaljnih udeležencev ia članov rdečega gnezda. S smrtjo Garnierja in Valieta banda še ni popolnoma uničena. Policija ostro nadzoruje gibanje in nehanje nekaterih sumljivih ekzistenc.
Trupli obeh banditov.
PARIZ 16. Obdukcija trupel obeh ustreljenih banditov Garnierja in Valieta je do-
' i—i^m i—.i ■■■ ■	M.I m .
| tak je kakor opica; noče odgovoriti, ker se | boji, da bi ga smatrali za človeka in bi : moral potem delati."
„Odgovori, Kapet," je dejal Santerre; ! „komisija, ki jo je poslala skupščina, te vprašuje, in ti se moraš pokoriti zakonom."
Otrok je obledel, toda ni odgovoril.
Simona je oblivala jeza.
„Ali boš odgovarjal, mladi volk?" je vzkliknil in mu pomolil pest.
„Molči, Simon," je dejal Fouquier, „ti | nimaš besede; drugič so ti že to dejali v ! moji prisotnosti; prvič je bilo, ko si obtoževal Tisonovo hčer."
Simon je molčal.
„Ali te je tvoja mati ljubila, Kapet?" je vprašal Fouquier.
Zopet molk.
„Pravijo, da ne," je nadaljeval obtožitelj.
Nekaj kakor smeh se je pojavilo na otrokovih bledih ustnicah.
„Toda če vam pravim," je kričal Simon, „da mi je sam povedal, kako ga je še preveč ljubila."
„Glej, Simon, kako je sitno, da mali Kapet, ki je med štirimi očmi tako zgovoren, postaja pred tolikimi ljudmi nem," je pripomnil Lorin.
gnala, da (e bandit Vallet dobil tri krogle v glavo in eno v desno ramo. Garnierju Je več krogel prevrtalo senci. Ena krogla pa mu je prevrtala drobovje v spodnjem de!u telesa. Krogle so bile izstreljene iz brownin-gov, zato zdravniki sklepajo, da sta oba bandita izvršiia samomor, da ne bi živa prišla v roke pravice.
Licitiranje zapuščine banditov.
PARIZ 16. Neštevilna množica pariških radovednežev, zlasti dam prihaja na razvaline porušene vile. Elegantne dame se kar trgajo za ostanke in posebno za izstreljene krogle, te svetovne dame so* še tako babje-verne, da prinašajo take krogle srečo. Za kroglo plačujejo dame dva do pet frankov in še več. Vrši se prava pravcata licitacija za vsako kroglo.
Pri natančnejši hišni preiskavi je policija našla 850 frankov gotovine, dvanajst maga-cinov za revolver, ki omogočajo, da se iz brovvainga izstreli 350 strelov, ne da bi bilo potreba polniti. Zraven tega pa tudi 600 izstreljenih patron.
Nastopanje obeh banditov.
PARIZ 16. Da policija obeh banditov ni mogla toliko časa zasačiti, je pripisovati dejstvu, da sta si bandita ponovno barvala obraz in se maskirala. Lastnik, kateri je dal banditom vilo v najem, je smatral Garnierja za Angleža. Bandita sta hotela izpremeniti vso vilo v malo trdnjavo in sta napravila na večjih krajih skozi zid streljske odprtine.
Zanimiv pogovor o italijansko-
vojni.
Uporabili smo priliko in naprosili smo neko jako kompetentno osebo, naj nam izrazi svoje mnenje o tej vojni. Evo naš zanimivi pogovor z našim informatorjem:
„AH se vam zdi prodretje italijanske flote skozi Dardanele nemežno?"
„Kolikor jaz poznam to morsko ožino In njene številne utrdbe, ki so jih v zadnjem času dobro armirali z najnovejšimi topovi, je namera, udreti skozi to ožino, skrajno nevarna. Italijanska eskadra bi se morala izložiti podmorskim minam in krogijam trd-njavskih topov, predno bi morda priplula kaka ranjena bojna ladija v Marmarsko morje. Vspeh, oziroma nevspeh je odvisen od kakovosti turške artilerije, ki je Izvežbana od nemških inštruktorjev, ki se morda še sedaj nahajajo med cjo".
„In Če bi italijanska zastava vihrala pred Zlatim Rogom?"
„Le ne tako hitro. Saj nisem niti omenil turške eskadre, ki šteje par lepih bojnih jednot. Ta bi, da rabim primeren izraz, pri eventuelnem prodretju v Marmarsko morje „pozobala" posamezne italijanske bojne ladije. Torej Je prodretje, če že nemožno, pa vsaj rizkantno in Italija ni mislila najbrže nikoli na to".
,A zadnji napad na vhod Dardanel?"
„Razne seka ture, kakor afera Bejrut, okupacija Stamp lije, napad na Dardanele itd. so le komarjev! piki in le dražijo Turčijo".
„Kaj pa je z okupacijo Rodosa?"
„Da je Italija šele sedaj okupirala ta otok, se mi zdi Čudno; najbrže )e hotela počakati na dtfinitivno odločitev Turčije. Sicer je pa ta okupacija za nadaljni razvoj vojne brez vsakega pomena; kakor sem rekel, to so komarjev! piki. Sedaj, v kratkem prične Italija gotovo z večjo akcijo".
»In kaka naj bi biia ta akcija ?*
„Oh, ko bi bila sama, toda žalibog nista sama. Oh, ko bi bila sama, vrli Simon, izborni patriot, kako bi pretepal ubogega otroka, kajneda?"
„01..je zamrmral Simon Škripajoč z zobmi.
„Kapet," je nadaljeval Fouquier, „ali si Simonu kaj priznal?"
Oči otroka, ki se ni ozrl, so zadobile neki izraz neopisne ironije.
„O svoji materi?" je dejal obtožitelj.
Zaničljiv pogled je švignil kot blisk iz kraljevičevih oči.
„Odgovori, da ali ne!" je vzkliknil Santerre.
„Reci, dal" je rjovel Simon in zavihtel svoj pas nad otrokom.
Otrok je trepetal, toda ni napravil niti najmanjše kretnje, da bi se ubranil udarca. Navzoči so nejevoljno vzkliknili. Lorin je planil k Simonu in ga prijel za zapestje, še predno je povesil laket.
„Ali me spustiš ?" je kričal Simon, rdeč kot rak od jeze.
„Čuj," je dejal Fouquier, „nič slabega ni, če mati ljubi svojega otroka; povej nam, aa kak način te je tvoja mati ljubila, Kapet. To ji bo koristilo."
Mladi jetnik je vztrepetal ob misli, da
„Umevno je, da Italijo že nadleguje to večno in dolgočasno bojevanje, ki stane toliko denarnih žrtev. Ko je uvidela, da so vsi koraki velevlasti pri Porti brezvspešni, je pričela z okupacijo Stampali|e in Rodosa. ; Okupirala bo skoro gotovo vse Egejske otoke ! do otoka Mitilece; kake operacije severno jod tega bi bile prenevarne rcdi bližire turške j eskadre. Treba je pomisliti, da rabi Itali[a ;že z okupacijo Rodosa na tem otoku veliko | in stalno garnizijo, da morajo italijanske i križarke vedno nadzorovati severno obal in I preprečati morebitne poskuse za ukrcanje in izkrcanje Turkov. — Na nadaljno okupacijo ! otokov bo slediia morda blokada Smirne ; morda, pravim, ker ima Italija glede te blokade vezane roke radi prevažnih trgovskih interesov drugih velevlast';. Ali, ako hoče zadati Italija Turčiji hud udarec, mora pričeti ali s Solunom ali s Smirno, ker okupacija tudi vseh otokov nima pravega pomena za razvoj vojne."
„Kakega izida vojne pričakujete?"
„Kak konec bo imela ta vojna, to je zame in za vsakega za sedaj nerazrešljivo vprašanje. Morda se konflikt razširi, kar n3j Bog prepreči, morda prisilijo velevlasti slabotno Turčijo, da sklene mir s „predajo" Tripolitanije; morda se najde kaka klavzula, da bo rešena čast obeh strani----
Po mojem mnenju more ie taka klavzula rtš*ti Italijo iz zagate. Ta vojna je zanjo jako delikatna zadeva. Trajati bi mogla leta in to bi pomenilo za Italijo gospodarski in moralni polom, ne pa toliko za Turčijo, ki igra v tem čudnem dvoboju ulogo leva v kletki, kateremu so vzeli mladiča, a on mu ne more pomagati".
„Ali si Italija ne more pomagati drugače, da prisili Turčijo do miru, na pr. z energičnimi sredstvi, bombardiranjem in okupiranjem Soluna, Smirne, Bejruta, bojnim pohodom na azijski aH evropski kontinent ?•*
Naš informator se je nasmehnil: „Kako ste naivni v tem oziru! Za taka energična sredstva bi bilo treba Napoleonovih časov in sredstev, ki je imel, kakor se je sam izrazil, 100.000 mož rente na leto. V dvajsetem stoletju se pač ne meče milijard skozi okno in ne tira se, kar meni nič, tebi nič, tisoče v ljudij v klavnico. Treba je pomisliti, da v naši dobi morajo diplomat, vojskovodja in admiral sicer tudi upoštevati Monte-cuccolijev izrek („denar, denar in zopet denar"), ali računati mora tudi z mnenjem ljudstva, velevlastij in najmodernejšo vele-vlastjo — časopisjem. In razun tega je treba računati tudi z modernim vojaštvom, ki tudi ni, kar je bilo ono, iz Napoleonovih časovi Sicer pa, kdo ve, ako ne nastane še v Tripolitanlji kak interesanten slučaj, ki preseneti vso evropsko javnost! Vsa vojna je jako delikatna zadeva v prvi vrsti za Italijo ; za Turčijo je ta vojna sveta, ki zahteva osvete in tuniški in egipčanski mohamedanski fanatik se zna maščevati, ko ga kličeta prefet in sultan f
* * *
Splošni izgon Italijanov iz Turčije.
CARIGRAD 16. Ministrski svet se Je danes posvetoval o vojnem položaju In je zlasti razoravljal o taktiki Turčije napram Italiji za "slučaj, da bi ta zasedla še druge otoke v Egejskem morju. Ministrski svet |e zlasti sklepal o izgonu vseh Italijanov iz Turčije. Ker je pobiranje min v Dardanelah končano, je ministrski svet sklenil dovpliti v petek ali soboto svobodni prehod parnikom nevtralnih držav.
bi zamogel koristiti svoji materi; zato je odgovoril:
„Ljubila me je, kakor ljubi mati svojega sinu, gospod; obstoji samo ena vrsta materine ljubezni, kakor tudi samo ena vrsta otroške ljubezni."
„In jaz, mala kača, trdim, da si mi sam povedal, kako je tvoja mati..."
„Morda se ti je sanjalo," mu je segel Lorin mirno v besedo, „večkrat vidiš strahove, Simon."
„Lorin! Lorin I" je zaškripal Simon z zobmi.
„No, da, Lorin, in potem ? Ni mogoče pobiti tega preklicanega Lorina; on pobija druge, ako so hudobni; ni mogoče ga ovaditi, kajti to, kar je storil, da je namreč zadržal tvojo roko, je storil pred generalom Santerrom in občanom Fouquierom, ki odobravata njegov čin in ki nista mlačnežal Ni torej mogoče, da bi ga obglavili kakor Heloiso Tiso9; to te jezi, to te dela besnega, kajneda? Toda stvar je pač taka, moj ubogi Simon!"
„Pozneje! pozneje!" je odvrnil čevljar in se režal kakor hijena.
Simon je stiskal pesti, polne črnih madežev, s katerimi se je ponašal, toda omejiti se je moral na to, kakor je dejal Lorin
Stran II
„EDINOST" št. 137.
V Trstu, dne 17. maja 1912
Reformni srednješolski zavodi in naS! odnosa]!-
Josip Wester (Ljubljana).
III. Srednje Sole pri nas.
Če prištejemo k tem približno število slovenskih učencev z gimnazij v Gradcu, na Duna|u, na Sušaku, dobimo zaokroženo število 3200 gimnazijcev, realcev pa k večjemu 780: torej imamo razmerje 3200: 780 aH 100 gimn.: 27 realcem, ali še bolj drastično: na štiri gimnazijce prihaja dobro en realec. Kolika razlika v primeri s številom gimnazijcev in realcev na Češkem in Moravskem, kjer velja v obče, posebno na čeških zavodih, razmerje 100: 100, aH: kolikor gimnazijcev, toliko realcev.
Zanimiv zaključek nudi primerjanje Števila prvošolcev. Na vseh naših gimnazijah jih je bilo začetkom šolskega I. 1910-11 okroglo 740, na realkah pa 160, torej 100 : 21.
Slovencev v najvišjem razredu (VIII. gimn., VII. realke) pa je bilo:
Gimnazijcev: 200, realcev 55, torej
100 : 27.
Te ž te vike pričajo, da je obisk prvega razreda gimnazije še večji, nego na kaže poprečno razmerje gimn. in realk (100:27), dočim se v najvišjem razredu politično izenači v razmerno število 100: 27.
Kaj smemo iz tega sklepati: da doseza učni cilj več slovenskih dijakov na realki, nego na gimnažijl. Pojasnil za ta pojav bi imeli dovolj: v gimnazijo siii dandanes vse, tudi slabo nadarjeni dečki, sinovi iz delavskih slojev, ki se žal premalo ali celo nič ne zanimajo za uspevanje svojih otrok, dočim je za realko, rekel bi, več smotrene odločitve iz krogov starišev, ki tvorijo v obče bolje situirane sloje. Nadalje ima gimnazija svojo tradicijo, predvsem kot pripravljalnica za duhovski in uradniški poklic. Tehnične stroke so pri nas še bolj izjemne (ekscep-eicnalne), ker nimamo ne obsežne industrije, ne velikih podjetij itd. — Realska matura do najnovejšega časa ni dajala možnosti za toliko Izbiro različnih poklicev kakor gimnazijska. Še le od 1. 1908 se more realec posvetiti tudi vseučiliškim, oz. gimnazijec tehničen študijam, Če zadostita zahtevam, ki so bile že prej omenjene.
Seveda se je tudi drugod, ne samo v naših krajih, kazalo to nesoglasje med frekvenco obojnih zavodov. Ti in Še mnogi drugi momenti so bili merodajni, daje učna uprava ustvarila nove srednješolske tipe, hoteč dati s tem naraščaju priliko, da že prej prilagodi svoje študije svoji nadarjenosti in svojim interesom in da mu je ob koncu teh srednješolskih študij odprtih več poti k raznim poklicem, posebno, da mu je hkratu omogočen obisk vseučilišča ali tehnike.
Zato pa se je v drugih kronovinah, posebno na Češkem in Nižjem Avstrijskem, javnost hitro oprijela dane prilike, tako, da štejemo sedaj po preteku treh let v državi že nad 50 reformnih zavodov, v veliki večini 8-razrednih realnih gimnazij; med temi se preosnavlja 34 humanističnih gimnazij in 4 realke v realne, oz. reformne gimnazije. Samo na Salcburškem, v Dalmaciji in na Kranjskem še ni nobenega teh zavodov. Pač pa jih je nekaj v nam sosednih deželah. V Gradcu se je preosnovala prejšnja II. drž. gimnazija kar naredbenim potem v 8-razr. realno ; Celovec ima poleg popolne humanistične gimnazije na istem zavodu že 3 re-alr;e paralelke (zanimivo, da ni v teh no-be.iega Slovenca); Beljak ima 8 razr. re-al.o gimnazijo ; Gorica ima na nemški gimnaziji italijanske realne paralelke (doslej že
2	razreda), dočim so slovenske vzporednice humanistične. Tudi Trst ima na nemški drž. gimnaziji realne paralelke, celo Pula ima realno gimnazijo (doslej s 5 razredi) in v Voloskem je ustanovila mestna občina svojo lastno realno gimnazijo, ki ima sedaj
3	razrede.
IV. Kaj sledi iz tega za nas.
Na Kranjskem doslej še ni sledu o takem zavodu. Ali ga sploh ni potreba? To je tisto vprašanje, ki bi se dalo o njem debatirati. Ce je sprožimo v javnosti, |e bodo konservativni elementi zavračali, češ, gimnazija, kakršna je, nam je dajala in dala doslej vseh potrebnih uradnikov in duhovnikov, realka pa tehnikov in inženirjev. Če pa domačinov ni bilo, smo jih dobili od drugod. Tako je bilo; a ni treba, da bi pri tem ostalo ; ne samo ni treba, ampak nedosta-lek, napaka, celo krivda naša utegne postati, če pustimo možni razvoj našega srednjega šolstva v nemar. Njjviš;a učna uprava je sama odredila, da se poskusi z reformnimi zavodi; zato je sedaj na nas, na naših narodnih zastopnikih in socijalnih politikih, da spravijo stvar v pravi tek.
H koncu svojega referata hečem še omeniti, kako bi se dalo to reformno delo započeti.
Predvsem se vriva vprašanje, kateri moderni jezik naj bi se poučeval na naš:h realnih gimnazijah. Tu se je treba postaviti na praktično stališče. Nemščina bi bila poleg slovenščine itak obvezna, zakaj ta para-lelizem obeh jezikov mera pri nas i zana-prej ostati.
Mesto grščine pa menim, le za naše razmere edino umestna — Italijanščina. — Nedavno se je sklenila v Gorici na javnem shodu učiteljev in staršev resolucija, ki zahteva, naj se na ondotni realni (laški) gimnaziji, ki dobi letos na jesen tretji razred, uvede slovenščina kot obvezni predmet. Pomislite: Lahi že uvidevajo, kako nujno potrebno jim je znanje drugega deželnega jezika, če hočejo uspešno tekmovati v primorskih deželah z drugimi, ki so si pridobili znanje italijanščine. Kako pa naj tekmujejo naši mladi rojaki z njimi. Če jim nedostaje zmožnosti v Italijanščini? Zato smatram za potrebno in edino primerno, da bi se na naših realnih gimnazijah uvedla italijanščina kot obvezni učni predmet. Res je za tistega,
„samostojni razredi* pravzaprav — ne-stvor.
Pri kraju sem. Mogoče sem zašel včasih v malenkosti, a ker je treba, da bi o ustroju novih reformnih zavodov izvedela tudi naša širša javnost, ki je doslej o tem še premalo poučena, dasi najbolj interesi-rana, sem skušal zadevo od več strani osvetliti. Zakaj za našo dolžnost smatram, da izide iz profesorskih krogov pobuda za to akcijo; prav tako pa se zavedam, da ni v naši moči, niti v našem delokrogu, te reforme izvesti. Za to pa so poklicani drugi interesirani faktorji: starši, občinski zastopi, višje šolske oblasti in končno naši narodni zastopniki.
aui	,________Časovnega toka in razvoja socialnih
ki hoče iti v daljni svet, francoščina in an-' potreb ne moremo in ne smemo prezreti,
gleščina večjega pomena, ker sta to pač če hočemo, da ne zaostanemo in ne trpimo
svetovna, mednarodna jezika. A koliko na- škode. Proti tej struji plavati ali Jo celo
ših ljudi utegne iti v tujino? Zakaj dejstvo ustavljati, pa je nemogoče; zakaj močnejša
je, da išče vsak najrajši službe v domovini je nego — mi.
in doslej je na raznih mestih še dokaj pro-.	Resolucija:
štora za naše rojake, samo da so v vsakem Odboru Društva slov. profesorjev se
oziru, v strokovnem in jezikovnem, dovolj pover[ naloga, da stopi v dotiko z odločil-
usposobljeni, in k tej usposobljenosti, me- krog[ v ^fo ustanovitve realnih gim-
nira, spada pri nas tudi znanje italijanščine. nazlj y deželah.
Vsak, ki pozna naše odnošaje, ve, da se =========================
nam od severne strani pošiljajo nemški	I
uradniki, posebno na Štajerskem in Koro-	Z-IClcirj I I
škem, ki pa se morajo vsaj formalno izka-1 Krajna skupina zidarjev .Narodne zati z znanjem slovenščine, da je torej tam- deIavske organizacije" sklicuje za nedeljo, kaj tekmovanje uradnikov slovenske narod- w majnika6]9}2, 0b 6. zvečer nosti z jezikovno usposobljenimi Nemci ve-	J y —, mT _ w _ _ _
liko teža vnejše, na višjih mestih celo neu-	I A V R IV SHOll
spešno. Ni treba biti človeku dalekovidnemu, i Jnvijn 011 če trdi, da so avspicije za nas na jugu v v „Konsumnem društvu*4 na Kolonkovcu.
primorskih deželah dokaj ugodnejše.
Poročalo se bo o razmerah zidarjev v
Drugo vprašanje, še važnejše, pa je, Trstu in okolici. Poročal bo tudi državni in kje naj bi se ustanovili taki zavodi, kje bi deželni poslanec g. dr. O t o k a r Rybar. bile realne gimnazije najbolj potrebne. Prič- j Zidarji, posebno oni iz Sv. MarHe Mag-nimo z Ljubljano. Tu imamo dve popolni da!ene spodnje in zgornje, ter iz Skednja, humanistični, takozvani slovenski gimnaziji, agitirajte za številno udeležbo! Izmed katerih je prva prenapolnjena; lani |e	- -
štela 625 -f- 21 dijakov, oz. privastov in privatisk, letos pa je prekoračila število 700. \ Druga, tudi nadnormalno obiskovana, ima poieg 8 osnovnih razredov pet vsporednic, i lani 421 -h 3, letos začetkom šolskega letaj ok. 450 dijakov. Potemtakem je na obeh'
Odbor krajne skupine zidarjev N. D. O. v Trstu.
Domače vesti.
Sccijalnodemokratska „Zarja" je v
SV^ff"?7- TT^Titm "fxpnurupc" i zadnjem času vsa pokonci, ker smo začeli L^J^II	v našem listu razkrivati razne čedne stvari
torej dovolj za 3-4	socijalnodemokratskem teroriziranju delav-
EmO + 5 - l5 vsporednic vsega vkup stva' ^sti P* I* opeklo socijalni demo-ter 10 + 5—15 vsporeamc, vsega vsup	opozorili slovensko delavstvo,
31 gimn. razredov, tore[dovolj[skoro za 4 £	P	nevarnost, ki jim
samostojne zavode. Sedaj se vpraša ^ aH	P naraerivanem uvažanju trentin-
nlaV^r giS - 2) aU J3"» ^aali pravzaprav renjikolskegi delavstva
teh zavodov prične z realnimi vsporednl- jv	.	. M . .. - . ,
caml O teh £eh gostih ne kaže »temje^ač £ mestu razpravljat, ker bi ne P^šlo do kon-	£ Uvedemo ml še taka fakta, ki
čnega zak^učka. Le topoudarjarn da mora P kdaJr in nikoli ne mcre ovreči nihče, eden zavod ostati humanističen, ini to naj bi I	d	, „proti-
bila sedanja L drž. £nnazlj^ Meffl P P vsakd k| £ čuti spričo svoie častivredne starosti in tradicie Ino'ma 1 Fan vJzagat0; 'krlčl in za to namenjena; pač pa na bi se pričela P°P Narodnjaške laži, piškave, kakor II državna gimnazija realizirati, ali da se P J uredni§tvo J najbo!j 'nepumnega lista cel zavod v to namen, ah da se prične z ^o u ki „osi ime „Edinost", .laž-realnimi vsporednicami.	!jSvci" itd
Prvi način, menim, da bi bil najbolj Vsa č'ast listu> k| §e hoče| da bi ga priporočljiv. — Ce pa učna uprava uvidi, • pametni |judje smatrali za resnega, pa prida bi kazalo ustanoviti nov zavod, bi se na haJa s takim, argumenti 1 Seveda, je pač ta način najprej odpomoglo napolnjenosti fes hudo> da srn0 jim p0vedali resnico v obeh sedanjih gimnazij.	; obraz, in ker si drugače ne morejo poma-
Z ustanovitvijo realne gimnazije bi se- gati, pa psujejo, kakor pijanec na cesti nad veda še ne bilo rešeno vprašanje o slov. fcamnom, ob katerem se je spotaknil. realki v Ljubljani. Zakaj, da pride v do-) pa kai smo vendar trdili takega groz-glednem Času do delitve tako močnega za-;nega, ko smo rekli, da socijalni demokrati voda, kakor je sedanja velika realka, je ne bodo branili koristi domačega delavstva pričakovati. Tak zavod ostane v Ljubljani proti tujemu delavstvu, ki itak v Trstu že potreben, tudi če se ustanovi prej realna ca VSeh koncih in krajih odjeda kruh do-gimnazija; zakaj število slovenskih realcev mačinom? Ali nismo morda imeli prav, ko je toliko, da napolnijo lahko samostojno sra0 trdili, da je socijalnim demokratom realko in vedno bo dokaj mladine, ki ji ne dobro došel vsak, kdor le plača njihove bo do pouka v iatinščinl in ki jim bo realka organizacijske prispevke? Ali r.e potrjuje s svojimi sedmimi razredi (brez lat. in gršč.) istega tudi „Zarja", ko pravi dobesedno: kot pripravljalnica za tehnične stroke najpri- '^Mi se nismo nikdar bali in se ne bojimo mernejša Šola.	j povedati, da nam je delavec vedno enak,
Gimnazija v Št. Vidu ostane spričo na- j pa naj bo sin turške ali kitajske ma-mena humanistična.	i tere" ?
Kaj pa kranjska in novomeška? Oba; Torej dobro! Vsak vara je enak, tudi zavoda sta bila svoj čas v nižjih razredih renjikolo, ki pride izpovjedat kruh doma-realna, v toliko, da je bilo prostoročno ri- £inu! Sprejeli ga bodete z odprtimi rokami, sanje obvezno ; kakor je še sedaj na novo- ker se bo seveda organiziral pri vas in vam meški gimnaziji. Sicer pa zahteva novi učni plačeval svoj denar, in skrbeli bodete zanj načrt za vse gimnazije obveznost tega pred- z vsemi svojimi močmi, da se mu bo dometa v nižjih razredih. — Stavim tezo, da bro godilo v Trstu. Lepo to in popol-so realne, oz. reformne gimnazije posebno n0ma pravilno, če ne bi bili vi obenem tam umestne, kjer nI realk. Tudi o tem bi tisti brezvestneži, ki hočete ubiti vsa-se dalo debatirati; če pa to načelo prizaa- kega delavca, s svojim terorizmom mu za-mo kot ozira vredno, potem bi bila tudi za grajajoč pot do zasluška, če čuti toliko po-Kranj in Novomesto realna gimnazija umest- gtenosti v sebi, da se noče prodati vam. na; vsaj poizkus bi države izprva nič ne Kako vrednost pa ima potem tista obremenil, ker so na obeh zavodih v nižjih Vaša toliko hvalisana določba v poslovniku razredih sedaj itak že vzporednice.	j zidarske posredovalnice, da imajo prvenstvo
Izvenkranjske razmere so mi manj zna- domačini, ko je glavni pogoj, da se mora ne, zato se hočem omejiti le na par misli. delavec prej organizirati pri vas, da se vara Če kam drugam, tedaj sodi posebno v Trst m0ra prodati z dušo in telesom, predno realna gimnazija s slovenskim učnim jezi- spioh posredujete zanj 1 Vaša zidarska pokom, in prepričan sem, da bodo vodilni sredovalnica ni nič drugega, kakor oblastveno krogi v Trstu v doglednem Času dosegli dovoljena naborna komisija za vašo politično uresničenje te svoje želje.	: stranko, nič drugega, kakor mreža, v katero
Ia Celje. — Ali bi se ne dalo rešiti to lovite svoje cipce! kočljivo gimnazijsko vprašanje — zakaj pri ln domačini imajo prvenstvo! S.nešno ! tem ustroju, kakršen je sedaj tam, vendar Volitve v tržaški občinski svet so pred ! ne more ostati do konca dni — najbolje na durmi; zato vam je — na papirju do do-:ta način, da se zaved preosnuje v realno mačinov In pa v ustih, dokler ti domačini, gimnazijo? Odgovor na to n3j dado tisti, posebno okoličani, plačujejo svoje tedenske ki morajo najbolj uvidevati, da so taki prispevke v vaše vedno prazne organiza-
cijske blagajne. Za vso to vašo velikansko skrbjo za domačine se skriva vaša želja po okoličanskih mandatih, zato pa tudi s tako divjo strastjo preganjate vsakega slovenskega zidarja, ki noče za one dvomljive dobrote, ki mu jih obetate v svoj! organi-zaciji, prodati vam svojega narodnega prepričanja In kar je glavno, svojega glasu pri bodočih volitvah l
Če ste poštenjaki, če ste tako nepristranski, kakor vedno kričite, pa pustite v miru ljudi, ki niso vašega političnega prepričanja, in ne odganjajte z dela ljudi, domačinov, ki niso vaši organizirane! in ne vaši politični pristaši! Bog pomagaj vendar, kaj mislite, da ui ljudi na svetu, ki ne bi poznali vas in vašega farbanja! Pred volitvami vas bo sama skrb za domaćine, potem pa, po volitvah, ko uvidite, da ni pomagala niti „posredovalnica- niti vse drugo, potem bodete pa začeli nabijati povsod, kjer bodete le mogli one renjifcolske Trentince, da kmalu ne bo drugega zidarja v Trstu, kakor sam najpristnejši renjikolo.
In to je tudi vam najbolj všeč, kajti za domačina bi morali skrbeti tudi Še nadalje, dočim vam pa za tujca, ki se vrne po končanem delu v svojo domovino, ni treba. Plačal vara le svoje prispevke, in potem : „addio compagno" j
Tako je z vašo skrbjo za domačine I Za politično moč vam gre, ne pa za blaginjo delavstva, za okoličanske mandate vam je, ne pa da bi pomagali domačemu delavcu do kruha! Pa le razmetujte potem svoje lažnike po svojem časopisju, kolikor vam je milo in drago: ljudi, ki imajo kaj pameti v glavi, ne bodete preslepili.
Ščavi v železniškem vlaku. Sinoči
ob 9 je stopila v Borštu v posebni vlak, ki vozi ob nedeljah in praznikih iz Herpelj v Trsi, slovenska družba, sestoječa iz ene dame in treh gospodov. V istem vozu je bila tudi družba Italijanov, ki je neprenehoma prepevala za Slovence žaljive popevke. Ponavljali so neprenehoma: „Se i ščavi vol le scole slave, che va a Lubiana, Trieste e e ia terra italiana". Slovenska družba je nekaj časa mirno poslušala, a ko je bilo le preveč, je začela protestirati. Tedaj pa so „italijanski" junaki začeli Slovence žaliti na vse možne načine, z m... i ščavi, spie itd. Nekega gospoda, Italijana, ki jih je miril, so junaki celo obdelavali z brcami in klofutami. Na postaji so Slovenci zahtevali, da se žaiitelji legitimirajo; tej zahtevi se je pridružil tudi oni italijanski gospod. Junaki, ki so hoteli z m...., ščavi, špijoni in brcami reševati tržaško italijanstvo, se — glasom svojih navedb — pišejo Macha-ček, Gržina, Petri In Pietri, in so vsi zaposleni v javnih skladiščih. G. voditelju policijske ekspoziture na drž. kolodvoru pa so ti možje — ki se niso mogli z ničemur legitimirati — tako dopadli, da jih je pri-držal vse v zaporu.
Nov način krščenja. V „Naši Slogh čitarao o dogodku, ki bi se moral zdeti neverjeten, ako ne bi vedeli, da živimo v Primorju, kjer so možne tudi naj ne verjetneje stvari.
Te dni je — tako pripoveduje puijski list — neki sodni kancelist v nekem mestecu Avstro-ilirskega Primorja krstil svojega sinčka na — poseben način.
Kuma, zagrizena Italijana, sta morala najprej oditi v deželo-mater, v Italijo, ter donesti vode iz reke Tiber, ki teče skozi Rim. Ko sta se kuma vrnila in prinesla svete rodoljubne italijanske vode, s sto najprej detetu oprali glavo, potem so mu je dali piti in še le po vsem tem so je krstili po obredu rimo-katoliške cerkve.
Tako daleč sega torej že histerični fanatizem naših Italijanov I A, kar |e še hujše : ti ljudje uživajo po svojem službenem položaju siino protekcijo, da pretiravajo mnoge naše vredneje ln stokrat sposobneje.
Mednarodne konjske dirke na Mon-tebellu. Včeraj Je bil drugi dan mednarodnih konjskih dirk na dirkališču Montebello. Glavno nagrado mesta Trst 4.000 K, (2.000 —, 800.—, 500.—, 400.— in 300.—) je dobil dirkač (trainer) Barbetta s svojim žrebcem „Ccdero*. Isti dirkač je tudi dobil nagrado mesta Bologna s svojim žrebcem Lengyeltoti m sicer v znesku 2.400 kron. Zadnji žrebec je avstro-ogrske pasme, 7 let star in je bil zmagovalec v avstrijskem derby-ju I. 1909 z nagrado K 40 000. Sedaj Je v skupni posesti gospodov Barbetta in Giacomelli. Včerajšnja udeležba je bila ogromna, šport izvrsten, vreme lepo. Dirke se nadaljujejo prihodnjo nedeljo, dne 19. t. m. in potem 22., 26., 27. in 30. maja ter 2., 6. ln 9. junija. Totaiizator funkcijen ra.
Pozor! Bratska društva naj blagovole vzeti na znanje, da priredi „NDO" dne 9. junija izlet s posebnim vlakom v Kraško metropolo — Sežano, kjer bo velika veselica. Ta dan bo videl Kras svoje in tržaške delavske boritelje, videl bo zve7te sinove in ne izdaje svojega n:\rcdj. Do videnja ! Vsi v kraško metrc-polo!
• ' Velika slavnost raivitja zastave Šentjakobske Gtalnice obeta biti sijajna manifestacija tržaškega Slovenstva. Veliko je zi-[nimanje za to slavnost in taiso je tudi prav, 'ker slične slavnosti so velikega pomena za
Hočete imeti dobro obleko m po ceni? Armando Levi,
V Trstu, dne 17. maja 1912.
►EDINOSTc št. 137.
Stran II t
širjenje narodne misli. Apeliramo zato ponovno na vsa bratska društva, naj se udeleže te slavnosti ter naj nam blagovolijo javiti tekom tega tedna svojo cenj. udeležbo, da nam bo mogoče sestaviti obširni spored.
Slovanska Čitalnica opozarja še enkrat svoje člane na izlet v Avber, ki ga v nedeljo, dne 19. t. m. popoludne priredi v slučaju ugodnega vremena. Odhod z drž. kolodvora ob 12*48, ali pa s tramvajem ob 12 42 na Opčine. Vozni listki do Dutovelj. Odbor se nade{a mnogoštevilne udeležbe.
Razpisana služba. Pri okrajnem sodišču v Kopru je oddati mesto pisarniškega pomočnika. Zahteva se znanje deželnih jezikov. Prošnje do načelstva okrajnega sodišča v Kopru do 23. majnika t. I.
Novo društvo. Namestnlštvo je vzelo naznanje pravila novega društva „Katoliško Izobraželno društvo" s sedečem v OtHci v ajdovskem okraju.
Tržaška mala kronika.
Trst, 16. maja.
Premog je kradel. Na pomolu sv. Karla Je dal aretirati Alteo del Pozzo, poslovodja tvrdke Carlo Piva v ul. del Toro št. I, 321etnega Pirančana Giovannija Vez-zolija, ker je ukradel omenjeni tvrdkl vrečo premoga v vrednosti K 3 50. Viezzoli se je izgovarjal, da je premog našel na pomolu, česar mu pa seveda ni nihče verjel.
V kavarni „Eden" so včeraj ponoči ob dveh vjeli nekega Emila Podboja, 25-letnega voznika, Tržačana, prenočujočega v ljudskem prenočišču v ul. G. Gozzi, ko je ravno hotel zmakniti stojalce za užigalice. Natakar v kavarni „Eden" Ivan Kovačlč je izpovedal ob tej priliki policiji, da je bilo tekom par dni ukradenih deset takih sto-jalec.
Nesreča na južni železnici. Na južnem kolodvoru v skladišču št. 30 je danes ponesrečil pri delu Josip Čepek. Padel Je nanj zaboj, težak nad 200 kg In ga je težko poškodoval. Polomil mu je rebra na desni strani. Prvo pomoč je podal ponesrečencu zdravnik zdravniške postaje, potem pa so ga prepeljali v mestno bolnišnico.
Če je človek preveč dobre volje. — V restavraciji „Maxim" sta se pred več večeri seznanila stavbeni podjetnik Antonlo Bencich, stanujoč v Rocolu št. 844, In pa dimnikar Oliviero Galleri, star 24 let, Trža-čan, stanujoč na trgu Barriera vecchia štev. 12. Tako nekako okrog ene ponoči sta se domislila, da bi se peljala z avto-tomobilom v Tržič. Sklenila sta tako in tudi storila.
Najela sta avtomobil in se odpeljala v Tržič. Ko pa sta se vračala, se je motor nekaj pokvaril In niso mogli naprej. Najeti sta morala voz, da sta se pripeljala v Trst.
Medpotoma pa je Bencich nekoliko zadremal in Galleri Je porabil to ugodno priliko, da mu je zmaknil zlato verižico, vredno 200 K.
Prišedšl v Trst Je Bencich, trdno prepričan, da ga je okradel on, dal aretirati Gallerija. — Galleri je priznal, da je vzel Bencichu verižico, toda izgovarjal se je, da se je hotel le pošaliti, česar mu pa niso verjeli, temveč so ga pridržali v zaporu.
Koledar in vreme. — Danes: Paškal. — Jutri: Feliks.
Temperatura včeraj ob 12. opoldne 4- 20 C°. — Vreme včeraj: Vroče, deloma oblačno.
Vremenska napoved za Primorsko: Deloma vroče In oblačno. Temperatura ne-izpremenjena.
Društvene vesti.
Rojanska CM podružnica vabi vse gg. pevce in pevke v soboto 18. t. m. k prosti vaji.	Predsednik.
Izobr. odsek „Trž. Sokolske župe".
Podpisani sklicujem za nedeljo, dne 26. t. m. ob 10. dop. v Sokolovi dvorani I. sestanek izobraževalnega odseka. Poživljam v drugič vsa društva in odseke, ki so včlanjeni v TSŽ, da store svoje dolžnost in pošljejo svoje zastopnike na omenjeni sestanek. — Dnevni red: 1. Nagovor načelnika. 2. Odsekov poslovnik. 3. Sestava vcdstva. 4. Slučajnosti.	Načelnik
Člani kolesarskega društva „Balkan" priredijo v nedeljo dne 19. maja izlet v Stenjel na Krasu. Odhod točno ob 1. uri popoludne izpred kavarne „Minerva". Vabljeni so vsi člani na ta izlet.
Slov. del. izobr. društvo priredi v nedeljo 19. t. m. pop. v ulici Stadion št. 19. I. nadstr. sestanek za ženske članice. Ustanovi se ženski odsek, ki bo imel nalogo, skrbeti za širjo izobrazbo našega delavskega ženstva. Povscd se je začelo ženstvo vzbujati in vedno bolj izpoznava vrednost izobrazbe. Vsled tega naj pokaže nedeljski sestanek, da imajo tudi služkinje smisel za duševni napredek.
K slavnosti razvitja zastave Šentjakobske Čitalnice so se nadalje priglasila
sledeča bratska društva društva: 7. „Zvon*, Opčine korp. z zastavo.
Akad. tehn. društvo „Triglav" v Gradcu javlja, -da se vrši I. redni občni zbor v letnem tečaju 1912 v soboto dne 18. t. m. ob 8. zvečer v gostilniških prostorih „Zur Weinhecke" s sledečim sporedom:
1.	čitanje zapisnika zadnjega občnega zbora;
2.	poročilo odborovo; 3. poročilo upravitelja ; 4. poročilo blagajnika; 5. proračun; 6. poročilo revizorjev; 7. slučajnosti.
Akad. teh. druStvo „Tabor" v Gradcu naznanja, da je spremenilo na svojem I. izrednem občnem zboru dne 11. t. m. društveni odbor tako-le: predsednik fil. h. Kovačlč, knjižničar jur. I. Pretnar.
V«sti iz Goriške.
Akad. fer. društvo „Adrija" v Gorici
priredi danes v petek ob 8*30 zvečer pri „Jelenu" javno predavanje. Predaval bo g. dr. E. D e r e a n i o hranilih. Vstopnina 20 st., dijaštvo 10 stot.
Kolesarsko druStvo „Danica" v Gorici priredi dirko in srečkanje na 26. t. m. Dne 2. junija priredi izlet v Štanjel, Komen, Gorjansko, Nabrežino in nazaj. V sredi junija celodneven izlet v Ajdovščino-Postoj no in nazaj. 1. semptebra na Opčine k vsesio-vanski dirki in veselici brat. kol. društvo „Balkan". V sredi septembra celodneven v Italijo, Palmonovo, Videm, Brašan, Krmin in nazaj.
Fond slovenskega sirotišča. Mestno italijansko sirotišče je bilo in je še vedno prava vzgojevalnlca najhujših narodnih po-turic in' ravno temu zavodu se ima zahvaliti goriško italijanstvo, da je obdržalo toliko časa moč v svojih rokah. Oblekli so slovenske sirote v pristno italijanske uniforme, učili so jih Marameo in njihova fanfara trobi na vseh prireditvah za nas žaljive popevke. Previdni narodni možje so že pred leti uvideli, da je treba ravno na tem polju nujne pomoči in začeli so zbirati vinar za vinarjem za tako prekoristno narodno ustanovo. Sedaj razpolaga društvo s svoto 68.000 K in nemalo teh kronic je daroval z veseljem delavec-trpin in revna dekla. Duša vsega podjetja je g. dr. Pavlica.
b Rečem ti, da mi ne porečeS. Glasilo italijanskih liberalcev piše v jedni zadnjih Številk: „Slovenski duhovnik, brez razlike dostojanstvene stopinje, ostaja vedno isJ, kakor je bil na gimnaziji, poučen od slovenskih profesorjev-hujskačev, ki sejejo fanatizem in nacijonalno nestrpnost. Ravnatelji In šolski nadzorniki vedo za take stvari in — jih dovoljujejo". B1U so časi, ko se je temu glasilu vse verovalo, ali sedaj so minuli in se ne vrnejo nikdar več. Ne poznamo slučaja, da bi bil slovenski profesor naroden hujskač, pač pa je resnica, da pri Italijanih ni vse v redu v tem oziru. Lansko leto je na pr. vlada nemudoma odpokllcala prof. Violina na Dunaj; neki profesor je že znan iz proslulih čedadskih izredov o priliki obiska italijanskega kralja v Vidmu, tret]i govori pri vsaki priliki zaničljivo o ljudeh „calati del monti" Itd. Torej, kar tiho, ako ne, se vam zna kaj prlgodlti, ljubeznjivi sosedje!
Ali je bilo tega treba ? Mnogi izmed goriških Nemcev so sicer jako simpatični in objektivni ljudje, ki priznavajo vedno, da so tujci na naSih tleh: ali je tudi na drugi strani med njimi sanjačev, ki gradijo še vedno most do Adrije, ki prištevajo Goriško nemškemu „Gau" in sanjarijo o novem Bismarku, ki bo z železno roko vodil nem-štvo k obali sinje Adrije; „Laisser falre laissez passer"... — „Schulverein" je priredil minolo nedeljo v novem šolskem poslopju svojo oficijelno veselico. Dokler se zabavajo v svojem krogu, svobodno jim! Tudi oni imajo pravico na našth tleh do šol, zgrajenih z lastnim denarjem in do zabav med lastnimi ljudmi. A da obiskuje tako veselico vlsokostoječa slovenska oseba, da sodeluje pri oflcljelnem delu veselice hči slovenskega državnega uradnika, se nam zdi Jako čudno, še bolj Čudno, nego je pri-sostovanje goriškega generala in častnlštva, ker na to smo že navajeni.
Prej se obrne svet, nego bi na pr. CM veselico v Celovcu obiskal visok političen nemški uradnik aH slovenski general. Na Dunaju so pri obletnici „Schulvereina" nemški otroci (gotovo nahujskani) razbili, kar se Je dalo razbiti s kamenjem na Češki ljudski šoli Komenskega. SIcer smo pri nas daleč od tega, da bi nam nemška mularija razbijala okna „Šolskega Doma", ali tega vendar ni bilo treba, da so sinovi slovenske matere prisostvovali veselici goriškega „Schulvereina".
CM podružnica v Biljani ima v nedeljo dne 19. t. m. svoj 24 redni občni zbor v prostorih stare šole, po običajnem dnevnem redu.
Po občnem zboru bo predstava v istem prostoru v prid narodnemu slovenskemu šolstvu. Upamo In pričakujemo, da se zbere ta dan v Biljani vse, kar čuti in misli narodnol — Občni zbor se bo vršil
POHIŠTVO
SDLiDNO: in : ELEGANTNO *
S&T PO ZMERNIH CENAH "^fl
BAFAELE ITALIA
TR8T - VIA MALCANTON - TRST

Mnenje gosp. dr.a G, Bonfioli,
POMAROLO
G. /. SBREAVALLO
Trst.
V svoji tridesetletni zdravniški praksi sem dovolj poskušal Vaše Železnato Kina-vino Serravallo, ki je dobro služIlo v slučajih malokrvnosti, klorozl, pri dlspeptičnih in osebah, ošlbljenih po dolgih bo\eznih. POMAROLO, 5. marca 1910.	Dr. G. BONFIOLI.
Čevlji ssa birmaiace in botre	|
barvali in črsi najraznovrstnejšlh krojev in kož, ličnega dela, iz na.boljšega blaga, ^	ter trpežni čevlji za delo se dobe v prodajalnah
Čevljarske zadruge V Mirnu pri Gorici
v TKSTU, Tla Barriera vecchia 38 in Via del Kettori i, v GOltfCi, na Starem trgu 1. — V SPLITU, ul. Star. suda 314.
V zalogah vedno sveže blago.
Dr. Pecnik
£rst, via S. Caierina štev. 1
(PETSCHN1CG)
Zdravnik za notranje (splošne) bolezni: 8 — 9 & 2 — 3 in Specijalist za kožne in - - vodne (spolne) bolezni: 11 7» — 1. --
Gramofoni
Helvetia

f J
Trst, ul- Baniera vecchia 19
Došle so sijajne, slovenske in hrvatske plošče. Movost! Premer 30 cm, K 4 50.
Neprekosljivi gramofoni z zelo močnim glasom z jamstvom, kožice, trobila stroji, ročaji.
Hans Scheidler
= zobotehnlk = ZSiBi Dr. Ferdinanda Tanzei
Sprejema od 9—1 In od 3—6. 57E Trst, Piazza C, Goldoni St. 5. II.
Doktorica
Klara Kukovec
ne ordinira
: do 1. junija t. 1. :
ALEKS. FRANC MATER - TRST
žgalnica kave
TELEFON 1743.
NaJbo-JšI vir za ctoblvanjo pečene kavo.
mr-——m
Antonio Spanghero
dekorativni slikar
Naslednik tvrdke DOMEPUCO DELiISE.
DELAVNICA :
Trst, ulo Nodonnlna St. 1
VEL KA ZALOGA. - Papir za tapeciranje najboljših tovarn.
Prevzame vsakovrstna stavbena dela l> dekoracijo za sobe. — SPECIJALITETA: Imitacijo lesa In marmorja, izložne tablo.
DE
ir.
3 C

Uelikanska zaloga pohištva in lapecanj
:: Paolo Gastvvirtb ::
TRST, ai. Stadion ffr 6 - Telefon 22-85 (hiša gledališča Fenlce)
Najbolj ugoden vir za nakupovanje bodisi glede cen, kakor tudi kakovosti. Kolosalni izbor.
□E
3E
n 5
ti. tiasperini, Trst
Telefon Stev. 1974. ŠPEDITER Via Economo St 10
—>im Prevozno podjetje
fcr. »Tstrljifcik Iri. srni*	2051
Sprejme rmartejanje Miriutautoti tlsia Iz roitiic, hitanjanje it io&
PO&LJATVE, POTEGA KOVČEGOV. NAJDOOOVORNEJSE CENE,
Zastopstvo tvrdke „CEMENT'
Tovarna cemeata »PORTLAND* ▼ Splieta. prodaja na drobno.	cenb brez konkurbncb.
JU
m PROD
IBl"
M-4H I I-
-mm lmj uj
Osem: gospodinjam
toplo priporočamo
S
CIKORIJO
edino pristni, po kakovosti nedosegljivi slovenski izdelek.
;
} v korist družbi sv. Cirila in Metoda I
6SS
Stran IV.
EDINOST" št. 137.
V Trstu, dne 17. maja 1912.
točno ob 3. popoldne, predstava pa ob 5. ljudmi! K|e je sposoben človek, ki bi hotel popoldne.	delati po 6 ur na dan za tako plačo?!
Obrtno nadaljevalna Sola v Mirna. Ravnateljstvo mora vedeti, da izpod 3 K na Sklep šolskega leta in objednem otvoritev dan ne dobi sposobnega človeka. Nu, mi razstave šoirkih izdelkov na obrtno-nadalje- j prosimo poštno ravnateljstvo, na| že enkrat valni šoli v Mirnu bo na biakoštni ponede- j uredi dostavljanje pošte za omenjene vasi, Ijek, dne 27. t. m. ob 11. predpoldne v pa bodi tudi, da dobi koga, ki bo — za-šolski dvorani. — Razstava ostane odprta ! stonj opravljal to delo ! 3 dni.	j izlet gostilničarjev v Postojno, pri-
Na naslov c. kr. poštnega ravnatelj- red! „Deželna zveza gostiIničarskih zadrug stva. Iz Ložic dne 7. junija: Vas Ložlce z'na Kranjskem- v četrtek, 30. majnika 1912. Goljevicami in Kamenicami šteje do 60 hiš Namen tega izleta je, da se slovensko go-in leži v občini Anhovo. Ta vas nima še i stilničarstvo:
nikake poštne zveze. Poštne poŠiljatve pri-j 1. na tem izletu še bolje med seboj ha|ajo sicer na pcštni urad Plave, a tu ča-: spozna in se tako pokrepi stanovska zavest; kajo naslovnika toliko časa, da ta slučajno; 2. da se seznaai na zabaven način povpraša po njih. Večinoma pa prihajajo j s krasotami slovenske zemlje; šele po čudnih ovinkih do gospodarja; n.j 3. ta izlet naj bi bil tudi obenem poučno pr. kak Ložičan je prišel na poštni urad v potovanje in v razvedrilo gostilničarjev in Plave. Tu mu naprtijajo vse pošiljatve za| 4. manifestacija go^tilničarske stanovske Ložlce. Le-ta jih razdaja naslovnikom pač le organizacije.
o priložnosti, včasih šele po dnevih; veČ-i Poživljamo torej vse zavedne gostiinl-krat pa sploh ne prihaja pošiljatev v prave.čarje na Goriškem, da v velikem številu roke, kar je pač lahko umevno: pošiljatev,I priglasijo sebe, svojce in svoje znance k ki roma skozi več rok predno pride do go-,izletu v Postojno. Priglasitve je vposlati spodarja, se pač kaj lahko zgubi. Umevno, enemu izmed goriŠk.h poverjenikov in za je iz navedenega, da se gode strankam kri-;vsako osebo svoto K 4— najkasneje do vice in da ta najslabša poštna zveza prlza--24. maja 1912.
delja strankam nevšečne stroške, poti itd. j Goriški izletniki se odpeljejo iz Gorice, — Ce vpoštevamo dalje, da je v vasi Lo-!dne 30. majnika 1912. s brzovlakom južne žice ljudska šola, kmet. izcbr. dr. .Zarja", j železnice ob T16 zjutraj. Dohod v Postojno da so posestniki v vednih kupčijskih zve--ob 1015 predpoludae, kjer se pridružijo zah z zunanjim svetom radi sadja, poljskih j kranjskim izletnikom pri vhodu v mesto, in gozdnih pridelkov, medu, peska itd., ter) Odhod iz Postojne z brzovlakom ob da je med domačini več rokodelcev, po-;705 zvečer, ki dospe v Gorico ob 10 06 sebno zidarjev z 5 zid. mojstri, kateri de-;zvečer. Vsak priglašenec dobi izkaznico za lajo po raznih krajih naše domovine in so prost vhod v jamo in skupno kosilo v svojci v vedni denarni blagovni ali pfs-, Postojni, kakor tudi program izleta, meni stiki, ni težko uganiti, fcolike vrednosti t Znižanje vožnje je odvisno od priglasitve, bi bita vasi Ložfce poštna zveza s ckr. poŠt. kar se pravočasno naznani, uradom Plave vsaj trikrat tedensko. Trikrat; Poverjeniki za Goriško so: že, in sicer 15 dec. 1910, 20. junija 1911.,'Mikuž Anton, gostilničar Sv. Lucija ob Soči, 1. okt. 1911. In 26. aprila ti. v četrto smo Štravs Ivan, gostilničar, Podbrdo, že ponovili tako prošnjo na c. kr. poštno Šavplja Ivan, gostilničar, Šturje-Ajdovščina. ravnateljstvo v Trstu in upamo, da se nam vendar jedenkrat poravna krivico in da nam
Jfaznanilo. - ]fa 3(orsu št. 13, prvo nastr.
je začela razprodaja partije
krasnih oblek za dame, jopičev, vestalij, priponov
spodnjih kril in hlač itd.
s 50% znižanj m
Čas razprodaje : od 8 do 12. in od 2. do 7 pop.
Krojačnica in zaloga
narejenih oblek

v Trstu
ul. Sette for.tane 2, vogal Barriera. SprejEirtajo se naročila po meri po ugodnih c*n£.h.
Zdravilno pivo dvojnega Kvasa vsi zdr&vn:ki ga pr poroćajo.
Odlikovano na : 7 razstavah.:
S. STEFA
Odlikovano na
: 7 razstavah. :
Glavna zaloga v Trstu, via Valdsrivo št. 32 — Telefon št. 2201.
slednjič ustanove prepotrebno zvezo. Odgovor, da ni prometa, ne velja, kar smo po-
Vesti iz Istre.
Iz Pule. Občinski gerent v Puli, baron
Prva tržaška
Spedicijska tvrdkaišče marljivega hrvaikf-ga kores-pondenta. Ponudbe z zahtevami ca upravn;st\o lista pod šifro n£ped.u	1066
Proda
bo eenožet pri Prošeku 12000 D oit. tik velike cesta. Pijasuila d*ja Jernej Košuta št. 1, Prošek.	1030
jasnili v omenjenih prošnjah. — Ravro tako: Gorizzuttl, razpisuje za občinsko plinarno, n"j se že vendar usliši prošnjo Goljevčanov:elektrarno in vodovod nastopne službe: i:i Kamenčanov z dne 5. julija 1911, odpo-: 1) mehanika-azistenta, 2) stavbenega azi-slano na si. poštno ravnateljstvo v Trstu za \ stenta, 3) računskega uradnika, 4) uprav-priklopitev k le-tej zvezi. Pri dolžnostih se nega uradnika, 5) upravnega praktikanta, 6) nas pozna, pozna naj se nas pa tudi pri dveh praktikantov (gospic). Pogoji so: av-pravlcah. Ni potem nikako čudo, če se sliši strijsko državljanstvo, starost ne izpod 17 med nami godrnjanje in nezadovoljnost. Ho- in ne nad 36 let, zdrava fizična konstitu-čemo biti jednakopravni in razumejo naj cija, študije in tehniška ali trgovska praksa, nas že enkrat. Toliko za danes. Če ne do- odgovarjajoča mesto, na katero prositelj sežemo svojega namena na zadnjo prošnjo, aspirira: za službe ad 1. in 2. dovršena napraviti bodemo morali druge korake, ki ; viša obtna šola, za službo od 3 dovršena nam gotovo uresničijo našo željo. Posku- j viša srednja šola, ali kake druga tej izjed-šamo pač najprej po pregovoiu: Mit dem načena šola (trgovska ima prednost), za Hute in der Hand itd., predno nastopimo službe ad 4 , 5. in 6. niža srednja šola, aH i
drugo pot v dosego svojih pravic.	[trgovska, ali tej izjednačena šola. Prošnje,! rTOda SB liiaia Vlia ^"Fviifspada
Prebivalci, i opremljene s spričevali, ki potrjajo zahte- • 8 n.iv zemlje, park, travnik, Tine gradi, klet in pri-Iz Tolmina. Kar je „popotnik* spisal! vamo kvalifikacijo, ali dosedanje službo va- ' tikLne. Vee zemljišče^ obzidano iu obdano »tekijo in priobčil v „Edinosti" štev. 131 notico o'nje, je vložiti na zapisnik imenovanih za-: vodo Naslov za pojasnila: Fondamenta Prefetura tukajšnjih razmerah, ne odgovarja popol-i vodov.	__j sssi, Manesta Venezi*._1002
noma resnici. Treba nekoliko popravka.-Ne sme se delati krivice nikomur, naj se v drugo boljše informira.
Res, da je v Tolminu zelo živahno.
E3HAU6€L1!EIE

MAU OGLASI m rafocAl* po « itot b«Md?. tounao tUSciM b«. M4e m rafuujo n^'il »ci Ntl-■uji prisiolfciBt ztuis 4Q sto . Plaia m ukoi late. oććalka.
HHHa 86 ^ePa nieblirsna soba z dvemi posteljami UUUa in g hrano. Ulica Belvedere 12, pritličje. L8 levo.	912
Šnpftiriiclffl tvrc^a i&će inka-antinjo, zmožno OpCUl LIJ O IV« italijanskega in Blovenskega cz.
hrvbtskega jezika, katera pozi h tukajšnje mesto. Ponudbe z zthtevami na upravništvo lista pod Šifro „Žped.u	1C65
Soba
štev. 8.
meblovana, zračna se odda ta željo s hrano. (Jlica Commerciale &, III. vrata
1U62
1 slovenska 9» šivilja § I
TRST	t
ul. Barriera vecchia 33, vrata 13.
Hočete najti dobrih § § :: in cenih čevljev :: i [
Obrnite se samo v trgovine čevijev
jr ul. Barriera 41
(vogai ulice Sal ce)---in v ono
nI. Barriera. 19,
kjer dobite vse po ugodnih cenah.
popotnik Druge slovenske dežele	It jo r\ SrnPTPIT	Tpc:f
A	Kranjskogorski pevci vabijo na svojo	IVOii JLUL1G1.	I 1 »JI
i\cj, ud it v luiiiiiuu z.c[u zivanno. ta: • „Ju„„' _.__, ..	/
kapelo, kamor kažejo Tolminci Netolmincem	^lor "
pot iz Tolmina, dozidavajo v smeri proti
uliea Giulia štev. 5. ______ Kranjsklgori na korist -	.	, ,,	, t
Dlinmdroni rlnmt« r.o \/KJootnnl - /VNAUIII1 Mt^MIIT 4 l/t 11 l*tt #1M1 NNN«
dela občina istoblizotam lepo, ravno, široko; Maria« s soremlievanlem salonskpoa cesto na pokopališče. Ob straneh lepe ceste ■ J? ŽLJJ^nif9 sade drevored iz samih lip - oj krasno j	eZaffc?k °,b \ Popoldne. - Ob 7.
clrvfrOficlrrv	I	j« „i i__začne pies. vsupnir.a k Koncertu in plesu
druge obleke za ženske po Cene, dj ee ni bati konkurence.
meri.
slovansko drevo 1 - Škoda", da "'si "tako j ples' Vs{opnina
mCh Nadalje se pa popotnik moti, očitajoč' .	genskih amato-fotogimfov
domačinom, da itak nič ne ukrepajo, czi-:v Liub^f 'r U™ed' "a Un (^fm) drUŠi" roma nič ne zidajo. To zopet ne odgovarja 7ei!em ^nem zboru izvoljenih članov od-
popolnoma resnici. Pred leti je občina s6- se f? ^fveni odbor v svoji sqi sle-
glasno sklenila zidati občinski dom, kakor: D h "v^- i	*
^h v mnogih krajih zidajo širim slovenske* ^dsednjk Vesel Franc namestnik:
domovine, in Šolski dom hranilnica je pred Barlnš(* B2?U™V>	J^ft? „FraDC
leti na občnem zboru tudi soglasno sklenila	^^^ L^f.rJ p^ k™
zidati pa hranilnični dom. To se začne v I0S-fteJ odberntki: Badiura Rudolf, Kuna-
najkrajšem času zidati. Kaj pa, da ne I — *ver J0S®P nrfhn^rf'sn-si • k s a f -Kakor hitro se dovrši cesta na pokopališče, _Odbor društva: „K. S. A. F."
prično z delom. To bodo krasne stavbe 1 .___	___- „ .
Ponos in d tka Tolminu. Taka poslopja pa Nadzorništvo „Delavskega kons.
so v Tolminu potrebna. Tu britko in ob- društva" pri Sv. Jakobu V Trstu čutno primanjkuje stanovanj in primernih	akficuie
prostorov za urade in društva. Tako je, vi-	B
dite, g. Popotnik! Vi pravite, da se še i^roHfli nhpni 7hnr oglasite. Ako ne boste točno poročali, oglasim 14-1 OUIlK UUUIII Z.UUI
se pa tudi jaz še.	za nedelj0 dne |9> maja 19i2. 0b 4. uri
S0	POP' v društveni "iMprostori .čitainice-).
RepniČ, Zagradec, Koludrovca, Šaleš, Sama-torca, Brišče, Gabrovec in Devinščina. Vse
Solumeria - Buffet
Trst, via Carlo Ghega St. 8.
Vsakovrstno prekajeno meso, kuhano in surovo. Izvrstno vino, črno in belo. -^cccc^rr Prvovrstno pivo. Priporoča se za obilen obisk
JAKOB VOLPIN.
Alojzij Boik
Trst - ulica Belvedere St. 3 - Trst
Trgovino dellkates,
kolonialnega blaga in jestviu vseh
vrst. Blago vtdno sveže in prve vr^te.
Razcošilja se tudi ^.o poš i in do--— ■ -	stavlja na dom ■■■ ■ - ■■
Kron «300!:
AUTOMOBIL! FORD 19!!
Najtežji tovarna sveta. Izdelovanj letsc 000 va: ediaega tips CHASSiS 20 HP iev razolh tipov k»ći]
„FORD" Jb imjpopoin'--.1^, uajnltroji* la nm.'ekonajolin« kar Jih OMtcJl. . GLNEKALPI ZArfTdPNIK
ANTON SKERL . TRST
Plazza Goldosl 10- 11. Tel 1734
Vallka 05ntr»in» gjraj«, uHaa dal Baojl 16, vagaJ «Mo« Be«9hatl< TEL£F0M 2247. STOCK PKtCIC GOODHICU (amirlkiuk.).
Autom c btil na poiodo po imernl oeni.
VantTO ta vadrteran)* »rtomobllo«. — — So 'Ani po«11-t k
' C
e o •o « ta
» c « •
»o —
CSV
DNEVNI RED: 1. Pogovor in situacija društva zaradi ^^
te vasi štejejo 1800 prebivalcev, ki morajo
— razun Zgonlka — sami na poŠto na	novega poslopja. Prošek, će hočejo dobiti pošiljatve. Kdo bi 2. Slučajnosti.
mislil, da SO ti ljudje sosedje Tržačanom,	NB. V slučaju nesklepčnosti, se Trši občni zbor
pr- Xa obroke! ^B
Velika zaloga izdelanih oblak
Velika izbera letnih in zimskih oblek za gospode in dečke, sukenj, po-vrSnihov vseh kakovosti. — Specijaliteta v veznji.
Velika izbera volnenega blaga« Nujzmeriiejše cene.
Adolf Kostoris - Trst
Ulica S. Giovanni štev. 16, I. nadstropje, zraven .Buffet Automatico".
Telefon št. 251, Rim. M.
TJ
O hsi O X
ar
» V
• r>
pol ure pozneje. — Ker je stvar zelo ražna in resna, prosi se polnoštevilne udeležbe.
Nadzorništvo.
GORILNA H. D. 0.
drebivaloem modernega mesta?! Tam redno postavljanje pisem po večkrat na danf tupa razmere, ob katerih se pošiljatve izgubljajo, ali označajo kakor nevročljive, ali jih celo čitajo — drugi. Naj zabeležim samo en slučaj. V vasi Šaleš je trgovec in krčmar, U dobrovoljno prinaša pošto za to vas. Kdor prihaja v trgovino, gleda najprej, Je-li kaj s pošte zanj. Ali pri tem lahko čita vse raz- v Trstu, ulica Carradori 8t. 18 glednlce. Je-li je to prav ?	ki jo sedaj vodi g. HINKO KOSIČ, se dobi
Po večletnih prošnjah Je poštna uprava vedno sveže pivo, prve vrate vino-teran, ugodila želji ljudstva. Ali zopet — kako! gorka in mrzla jedila ob vsakem času.
Poštno ravnateljstvo ponuja za 6-urnodnev- N Pfl7DOiaffft gob za nrpnoMfife* no delo celih 500 K na leto. Pomislite, lju- razpolago vec sod za prenočišče
dje božji, ali se ne pravi to norce briti z po nizkih cenah. - Piiporoča se za obilen obisk.
j
O priliki birme!!
Velik izbor zlatih, srebrnih in kovinastih ur. Zla' e verižice, ovratni okraski, obeski, uhani, prstani, zapestnice itd. itd. Solidna postrežba. Vse po absolutno konkurenčnih cenah pri
BOOOKU. FINO ^ TRST
alios Vlscenzs Belila! 13 (sasprotl cerkve cav. sv. Aat.iaa)