Tednik za gospodarstvo, prosveto in politiko
izhaja vsako nedeljo.
UREDNIŠTVO in UPRAVA: Prekmurska tiskarna v Murski Soboti, odgovoren Hahn Izidor. Telefon štev. 76.
Rokopisi se ne vračajo.
Cena oglasov na oglasni strani: cela stran 800 Din, pol strani 400 Din. Cena malih oglasov 15 Din. — Med tekstom vsaki oglas l5»/o dražji.
Pri večkratnem oglaševanju popust. Naročnina: znaš? letno 30, polletno 15 Din, za inozemstvo letno 72 Din. Stev. rač. poštne hran. 12.549
II. LET©
ftiursfca Sobtsta, 18, avgusta 1940.
Boji
Priprave za veliki skupni in splošni napad Italije in Nemčije na angleški imperij, se nadaljujejo. Po nekaterih vojaških dogodkih sodeč, se ta dan vedno bolj bliža. V tem smislu že pišejo nemški časopisi, angleško časopisje pa celo trdi, da bo prišel pričakovani glavni naval v enem ali dveh tednih.
Boji v zraku med Angleži in Nemci postajajo vedno obsežnejši in vedno bolj srditi. Tako so bile v preteklem tednu nad Ro-kavskim prelivom, ki loči Anglijo od celine, gotovo največje bitke v zraku v sedanji vojni. V skupinah po 100 bombnikov, ki jih spremlja prav toliko lovskih letal, so Nemci napadli angleške trgovske ladje in napravili veliko škodo. Nemci trde, da so samo v enem dnevu potopili za 72.000 ton ladjevja.
Angleži so proti jatam nemških eroplanov poslali v boj tudi svoje aparate. Prišlo je do velike zračne bitke. Kako se je končal ta boj, se ne ve, ker oba vojskujoča se tabora prikazujeta izid teh bojev drugače. Nemci pravijo, da so zbili 58 angleških letal, Angleži pa trde, da so sestrelili 60 nemških letal.
Poleg teh bojev so Nemci izvedli velike letalske napade v notranjosti Anglije, kjer so rušili važne industrijske naprave. Isto so napravili tudi Angleži, ki so se pojavili nad nemškim ozemljem.
Uvod v splošen napad bi lahko označili vse te dogodke. Istočasno pa se vrše obsežne priprave nemške vojske ob francoski obali. Pripravljajo se tudi načrti o prenosu tankov in težkega orožja na angleška tla. Kar se tega tiče, so si Nemci mnogo izkušenj pridobili ob priliki zasedbe Norveške.
Anglija se je na morju obdala od vseh strani z gostimi minskimi polji, vendar pa ne izključuje možnosti, da bi mogli Nemci vendarle tu ali tam izkrcati svojo vojsko na angleških tleh. Pomembno vlogo pri tem pripisujejo Angleži nemškim padalcem.
Na afriških bojiščih je prišlo med italijanskimi in angleškimi četami do večjih bojev. Italijanom
se je posrečilo, da so odabesin-ske meje že daleč prodrli v notranjost sosedne angleške kolonije. Po sedanjih znakih sodeč, se Angležem ne bo posrečilo preprečiti nadaljnega italijanskega prodiranja.
Po poročilu nekega danskega lista bodo Nemci napadli Anglijo istočasno, ko bodo napadli Italijani Egipt in Španci Gibraltar.
Milijone in milijone letakov
so Nemci vsipali na Anglijo, na katerih pozivajo angleški narod, naj ne sili v nadaljevanje vojne z Nemčijo, obenem pa, da naj nažene svojo sedanjo vlado.
Zunanja politika
Diplomatično delovanje pri
Nemcih in Italijanih je samo ob sebi umevno v tesni zvezi s splošnimi pripravami za napad na Anglijo. Isto vidimo pri Angležih, ki posvečajo vse svoje vojaške in diplomatske sile za obrambo svojega imperija in da preprečijo nemško italijansko namero, odtrgati od nje zaveznike, ki bi mogli pri splošnem napadu delati Nemčiji in Italiji v zaledju težave.
Angleški ministrski predsednik.^ v svojem zadnjem go-Ton^pil, da Anglija ne bo napram "Nemčiji popustila niti za las, ker je trdno prepričana, da mora naposled vendar le zmagati njeno stališče v mednarodni ureditvi sveta. Anglija se ne bo vdala za nobeno ceno in se bo neustrašeno borila do poslednje kaplje krvi.
Na velikem kongresu ameriške demokratske stranke v Chicagu je bila soglasno zahtevana in odobrena še v tretjič kandidatura Roosevelta za ameriškega državnega predsednika. S tem sklepom so bili izredno zadovoljni Angleži, v Rimu in Berlinu pa je zavladalo nasprotno razpoloženje.
Romunija urejuje, po nasvetu Nemčije in Italije, svoje spore z Madžarsko in Bolgarijo. Kar se tiče Bolgarije ne bo večjih težav ter se je že našla podlaga za končni sporazum. Težje bo urediti madžarsko-romunski spor, kjer so nastale skoraj neprehodne ovire. Madžarska veliko zahteva,
Romunija pa malo nudi. Izgleda, da bo prišlo do ponovnega posredovanja Nemčije in Italije, ki želita, da se ta spor uredi v najkrajšem času, če mogoče še pred napadom na Anglijo.
Španija, bo po pisanju italijanskih listov, stopila v najkrajšem času na strani Nemčije in Italije v, vojno. Dan vstopa je že določen. Rezervisti so vpoklicani pod orožje. Vojaške priprave so v polnem teku. Španija bo šla po svoj Gibraltar.
Japonska zunanja politika se je usmerila v nemško-italijanski pravec. Vedno glasneje so zahteve, da stopi Japonska v vojno z Anglijo. To bi gotovo že storili če jim ne bi za hrbtom stala Amerika s svojo velikansko oborožitvijo. Ni dvoma, da bi v tem delu sveta izbruhnila vojna v tistem trenutku, ko si bi Japonska hotela prisvojiti kako tuje ozemlje.
Med Finsko in Sovjetsko Rusijo je nastala nova napetost, ker je finska vlada prepovedala zborovanje društva prijateljev Sovjetske Rusije.
Na Danskem in Nizozemskem so bile uvedene po nemškem vzoru karte za obleke.
V bolgarsko prestolnico Sofijo so prišli sovjetski nogomet-niki. Velikanske množice so jih z navdušenjem pozdravljale.
Domača politika
Nj. Vis. kneginja Olga, ki je
predsednica jugoslovanskega Rdečega križa, je nenadno obiskala zdravstvene ustanove v Ljubljani. Ogledala si je vse bolniške naprave in proučila vse okolščine, v katerih se ti zavodi nahajajo in od zdravnikov dobila podrob-nostna pojasnila o stanju bolnikov kakor tudi o potrebah zavoda. Ta visoki obisk ni imel le velik odmev v Ljubljani, marveč po vsej Sloveniji.
Na dan obletnice Radičeve smrti, ki je bila pretekli četrtek, so bile po vsej Hrvatski velike svečanosti v njegov spomin.
Bivši narodni poslanci so se
sestali v Novem Sadu ter zahtevali, da se brezmesni dnevi odpravijo, ker da so povzročili padanje cen živini.
ŠTEV. 33.
V	političnem oziru v preteklem tednu ni bilo nobenih pomembnejših dogodkov. Avgust je stvarno mesec počitnic tudi v političnem življenju.
Predsednik vlade je bil v preteklih dneh na Bledu, nato v Zagrebu, od koder se je vrnil spet v prestolnico. Njegova potovanja so v zvezi s proučevanjem reform, ki jih je najavila vlada in ki počasi dozorevajo.
Položaj naše vlade se je tudi v preteklih dneh pokazal močnega in trdnega. Nikjer ni bilo nobenega dogodka, ki bi bil ta položaj oslabil in ogrožal.
V	bližnjih dneh smemo pričakovati v našem notranjem življenju razna pomembna presenečenja odnosno novosti z ozirom na našo državno in narodno bodočnost. Tako piše „Slovenska beseda".
Glede na kulturne vezi med našo državo in Nemčijo se bo v bodoče učenje nemškega jezika v naših srednjih šolah poučeval v oni meri, v kateri se je dose-daj poučeval francoski jezik. V bodoče bo tudi italijanski jezik kot obvezen predmet namesto francoščine. To je povedal novinarjem pomočnik prosvetnega nfinistra.
Driavna moška obrtna iola za pletarstvo v Ptuju
sprejema učence obojega spola v I. razred najdalje do 5. sept. 1.1.
Ta šola ima značaj nepopolne srednje šole z nižjim tečajnim izpitom. Naloga iste je dajati učencem poleg obče vzgoje teoretično in praktično strokovno izobrazbo v pletarstvu in vrbogoj-stvu in jih usposobiti za pletar-ske pomočnike. Slednjim pomaga po dovršeni triletni učni dobi do zaslužka, ako nebi mogli izvrševati pletarstva na svojih domovih. Vse šolske potrebščine prejemajo učenci na zavodu brezplačno. Pridnim podpore potrebnim učencem, se bodo po možnosti preskrbele podpore za vzdrževanje.
Vsa podrobnejša pojasnila daje upraviteljstvo šole.
Bil Moderne oftvirie za slifte H Post. vložke -
dobite najceneje pri
Nemec J., M Sobota.
Dne 8. septembra VELIKA S0H0LSK3 TOMBOLI) v Murski Soboti
Pripravite seme
Letošnja žetev ozimin je razmeroma slaba. Žito je bilo redko, ker ga je razredčila huda zima, med redkim žitom pa se je v vlažni pomladi in deževnem poletju bujno razraste! vseh vrst plevel. Vse to zrnje bo dobro za hrano tudi se bo lahko prodalo, če bo kaj ostalo, ne bo pa dobro za seme.
Kmetje, tako seme kot ste ga letos pridelali, ne smete sejati. Kdor ie more, naj zrnje za seme zamenja s sosedom, ki ima boljšo vrsto, ali naj ga kupi pri kmetih, ki imajo priznano dobro seme. Nobeden kmet pa ne sme biti, ki ne bi dal svojega žita kolikor ga bo rabil za setev, očistiti. V Prekmurju je precej trijerjev, javnih in privatnih. Samo v so-boškern okraju je javnih nad 30, ki zadostujejo da vse seme očistijo. Posebno opozarjam na velike čistilce (selektorje) na veiepo-sestvu v Beltincih in na kmetijski šoli v Rakičanu. Res od zrnja mnogo odvzansejo, toda *o je le znak, da dobro čistijo. Čim več odpadkov je pri čiščenju žita, tem boljše je ono, kar je ostalo. Ostane najboljše in to ravno hočemo doseči. Slovenci nimamo toliko polja, da bi po njem lahko sejali plevel, nimamo toliko zrnja, da
bi ga lahko metali proč. Vse zrnje, ki ni za seme in pri čiščenju pride proč, kmet prav koristno lahko uporabi. Za živino recimo, ni dosti manj vredno kot vse ostalo zrnje. Če ga pa med semenom zmečete na njivo, ne samo da pride v nič, v kolikor ne kali in ne zraste, ampak dela med dobrim žitom samo goščo, odvzema prostor in hrano zemlji, nimamo pa od njega tiste koristi, ki bi jo imeli od dobrega semena Vse slabo je plevel. Še enkrat povdarjam: Nimamo Slovenci toliko zemlje, da bi lahko sejali plevel.
Zato mora vsak kmet poskrbeti, da bo sejal čisto in dobro seme. Najlažje in najhitrejše bo šlo čiščenje od rok na ta način, da se več kmetov dogovori med seboj in z upravo večjih čistilcev in da skupno pripeljejo čistit. Manjše trijerje pa lahko prevažajo od hiše do hiše. Tako boste imeli čiste posevke in dosegli boste večje pridelke, kar je v teh časih, ko so kmetijski pridelki dobili spet primernejšo ceno, jako važno.
Vsem šoisiim upraviteljem!
Šolske potrebščine kakor tudi tiskovine, razredne spise lahko dobite kakor prejšnja leta v knjigarni Hahn 1. v M. Soboti.
Francoski železničarji zopet na delu.
Zbornica za TOI razpti&ena
Trgovinski minister dr. Andres je podpisal odlok o razpustu Zbornice za TOI v Ljubljani. Za komisarja je imenoval generalnega ravnatelja Kreditnega zavoda za trgovino in industrijo g. Avgusta Tostija.
*
Predlog za razpust Zbornice je šel v Beograd že pred štirinajstimi dnevi.
Znano je, da je bil obrtni odsek Zbornice delanezmožen. Delne volitve v plenum zbornice bi morale biti že pred meseci, a so bile trikrat odložene. Naloga novega komisarja bo, da v treh mesecih izvede celotne volitve in ne samo dopolnilne.
Novi komisar g. Avgust Tosti je odličen poznavalec našega gospodarstva ter jfc podpredsednik društva bančnih zavodov v Ljubljani in član borznega sveta.
Izvoz jabolk v Nemčijo
Prizad je začel izdajati dovoljenja za izvoz svežih jabolk v razsutem stanju v Nemčijo na račun dogovorjenega kontingenta v vrednosti 1,200.000 RM. Tako visoko je bila namreč določena izvozna količina za doboavgust-september po nemško-jugoslovan-skem plačilnem prometu. Ta vrednost ustreza približno količini 600 vagonov. Pri tem izvozu bodo mogli sodelovati vsi pooblaščeni izvozniki, ki so registrirani prj direkciji za zunanjo trgovino.
Kar se tiče cen, so te do nadaljnjega določene takole: 1.industrijska jabolka po 18 RM, namizna jabolka po 21 RM za sto kil, franko jugoslovansko-nemška državna meja.
Da bi se olajšal izvoz svežih jabolk, je razpisal Prizad izvozno premijo v višini 25 din za vsakih 100 kg, če se uvozijo ta jabolka v nemško carinsko ozemlje v času od 6. do 24. septembra.
Zveza poli. delavcev v ^ Murski Soboti
je svojemu rednemu, vestnemu, od ustanovitve pa do danes nad vse agilnemu članu Čeh Jožefu iz Gomilic, ki je vsled požara utrpel veliko škodo, podelila 500 din podpore. Vsakemu članu bo ZPD lahko priskočila v slučaju nujne potrebe na pomoč, če bi se zares vsi člani popolnoma zavedali svoje članske dolžnosti in prispevke redno plačali, kakor jih je plačeval član, Čeh Jožef. — Iz pisarne Zveze polj. delavcev.
Prodam -0	vina
SINMR MBTOD, 1TRIOOVA. -
Premovania
rodovniike iivine
Na predlog Zveze selekcijskih društev priredi letos Kraljevska banska uprava premovanja rodovniške živine pri sledečih društvih in sicer: dne 19. avgusta 1940v Turnišču za društvo Nedelico in Turnišče, dne 20. avgusta v Po-lani za društvo Lakoš in Mala Polana, dne 21. avgusta v Per-toči, dne 2. septembra v Sv. Lenartu v Slov. goricah, dne 3. septembra v Veržeju, dne 4. septembra v Puconcih in dne 5. septembra v Martjancih.
Iz bolniSnice:
Z lestve je padel in si zlomil levo roko Merčnik Jožef, 62 letni kočar v Policah.
Cvetko Terezija, 45 letna dni-narica iz M. Sobote je delala v gozdu. Med delom ji je padlo večje deblo na nogo in ji jo zlomilo.
Leber Franc, 17 letni delavec v Lutvercih je po nesreči padel z avtomobila in si pri tem iz-pahnil ter močno poškodoval levo roko v ramenu.
Z mlatilnice je padel po nesreči Frumen Jožef, 16 letni po-
sestniški sin v Motovilcih. Pri padcu si je zlomil nogo.
Lončar Ani, ženi zidar, delavca v Mlajtincih je krava stopila na nogo in ji jo je tako močno poškodovala, da se je morala zateči po pomoč v bolninišco.
Ter Marija, 41 letna dninarica iz Banute, je po nesreči padla in si zlomila levo nogo.
10 letni pos. sin Gyčrek Jožef v M. Črncih se je igral z otroci na travniku. Med igro je tako nesrečno padel, da si je zlomil levo roko v ramenu.
Avto je povozil na nekem ovinku v Hotizi 7 letnega dninar-jevega sina Balažic Martina iz Hotize, ko je na cesti čakal na mater, ki je šla k sosedovim. K sreči je dobil fantek hujše poškodbe le na glavi, tako da je izven nevarnosti.
Ošlaj Jožef, 56 letni posestnik v Filovcih je pri mlatitvi nosil vreče z žitom na podstrešje. Na stopnicah mu je spodrsnilo, tako da je padel in si zlomil desno nogo v kolku.
S kozolca je padel in si pri tem zlomil rebra Lebar Janez, dninar v Krncih.
Na vozu se je peljala Kološa Ana, prevžitkarica v Puconcih in je med vožnjo nevede vtaknila nogo med vrteče se kolo, ki ji je nogo hudo poškodovalo.
Rituper Ana, 40 letna žena voj. invalida v Otovcih se je peljala s kolesom po cesti. Nasproti ji je privozil avto, katerega se je tako prestrašila, da je zavozila v jarek, padla in si zlomila levo roko.
Mavrič Marija, 44 letna posest-nica v Stari cesti je šla na skedenj po seno za krave. Ko je bila na sredi lestve, ji je ista spodrsnila, tako da je padla in si zlomila desno nogo v gležnju.
Dne 11. t. m. je oopivala večja družba v gostilni Čurič v Čren-sovcih. Nastal je prepir, v katerem je neki 20 letni Ž. M. napadel z nožem Torna Matijo iz Črensovec, Kozlar Matijo iz Čren-sovec in Tibaut Martina, 52 letnega posestnika iz Žižkov. Dočim sta prva dobila le lažje praske, je dobil Tibaut Martin smrtno-nevarne rane po vsem telesu.
DKW - ZUNDAPP
MOTORNA KOLESA v veliki izbiri. Rezervni deli - P A G U S A sedeži za sovozača.
NEMEC 3. M. Sobota.
Polnenje vseh vrst akumulatorjev.
Šivalni in pisalni stroji
po znižanih cenah.
Peftanlski most izrofen prometu
V četrtek 8, t. m. je bila skromna otvoritev petanjskega mostu ob navzočnosti lokalnih gostov, občinstva bližnjih vasi ter delavstva, ki je bilo zaposleno pri gradnji. Skromna slavnost, kateri bo sledila koncem avgusta svečana otvoritev, pomeni mejnik v gospodarskem razvoju našega Prekmurja. Z novim mostom je odstranjena ena naj\fečjih ovir, ki je preprečevala, da bi se gospodarski stiki Prekmurja z ostalimi deli Slovenije razvijale do tiste višine, ki sta ga zahtevala čas in razmere. Edina vez naših krajev z nasprotnim bregom Mure je bil leseni most pri Veržeju, ki pa v zadnjem času tudi ni bil več sposoben za večje tovore ter petanj-ski brod, ki pa tudi ni mogel ustrezati vsem prometnim potrebam. Tako je postala zgraditev novega mostu čez Muro, nujna potreba. Do uresničenja načrtov, ki so se že pojavili leta 1920. pa je prišlo šele pred dvemi leti, ko je banska uprava razpisala licitacijo, na podlagi načrtov, ki jih je izdelal tehnični pristav ban-ske uprave inž. Viher. Tvrdka „Slograd" iz Ljubljane, ki je bila najnižji ponudnik, je takoj začela z delom, ki ga je letos končala.
Novi most je 104 m dolg in 6 in pol metra širok ter se dviguje 6,55 m nad gladino reke. Gradbeni stroški samega mostu so znašali 2,640.000 din. K temu spada še 1 km 30 m dolgo cestišče, ki tvori direktno zvezo iz vasi Petanjcev čez novi most ter se združi pri Radencih z banovinsko cesto. Vsa premostitev Mure in poplavnega ozemlja s cesto vred je stala nad 6,000.000 dinarjev.
Novi most je izročen svojemu namenu. Našemu gospodarskemu življenju je bi s tem dan nov temelj uspešnega razvoja, kar bo imelo tudi iz narodnostnih vidikov svoje pozitivne posledice.
Društvo trgovskih in zasebnih nameščencev
se na tem mestu iskreno vsem zahvaljuje, ki so pri naši prvi plesni veselici na kakršenkoli način sodelovali, pomagali pri pripravah, prireditev podpirali in isti prisostvovali.
Posebno zahvalo izrekamo g. Cehu, ki naše prošnje ni zavrgel in sprejel pokroviteljstvo in tako pokazal, da je naše društvo danes v M. Soboti ona umeščenska organizacija, s katero se nora računati.
Nadalje lepa hvala gostilničarju g. Flisarju, ki nam je šel dobrosrčno na roko v vsakem oziru in ni gledal urno svoje koristi, ampak vzporedno tudi koristi društva.
Vsled precejšnjega obiska )e gotovo, da se vsakema ni moglo takoj
po želji ugoditi, kako« od strani gostilničarja, tako od strani društva. Prosimo, da se nam to oprosti. Sicer pa upamo, da je v splošnem bil vsak z nami zadovoljen in z ozirom na to apeliramo na vse, da nas obiščete tudi v bodoče pri takih in tudi pri drugih naših prireditvah. ODBOR.
domače vesti
—	Poroka. Preteklo nedeljo se je poročil graničarski kapetan I. ki. g. Božovič Dragomir z učiteljico gdč. Maroh Ljudmilo. Uglednemu paru naše iskrene čestitke!
—	Dr. Brandieu Silvlj zopet redno ordinira.
—	Kam bomo šli v nedeljo 18. t. m.? Na sprehod proti Rakičanu kjer priredi rakičanska gasilska četa svojo letno veselico na vrtu gostilničarja g. Čačinoviča. Med potom si bomo ogledali nove stavbe ter vzorno urejeno gospodarstvo Kmetijske šole, potem se bomo pa udeležili veselice na kateri bo igrala prvovrstna godba Baranya I. V Rakičanu smo se vedno dobro počutili. Tudi tokrat bo tako, kar nam jamči dobra in solidna postrežba daleč na okoli znanega krčmarja g. Čačinoviča.
—	Smrtna kosa. V nedeljo je umrl v Rajhenburgu ugledni posestnik g. Miha Vutkovič, oče upravnika pošte g. Vutkoviča. Naše sožalje!
—	Dospeli so najnovejši jesenski in zimski MODNI ŽURNALI. Dobijo se v trgovini Hahn I. v M. Soboti.
J- f Vladko Gaberc. Prešnji teden so prinesli časopisi pretresljivo vest, da so položili k večnemu počitku, poročnika, pilota-lovca g. Vladimira Gaberca. Pokojnik, ki je bil star šele 31 let, je bil sin bivšega ižakovskega šolskega upravitelja. Večji del svoje mladosti je preživel v Prekmurju. Bil je med prvimi maturanti, ki so zapustili soboško gimnazijo. Prerana smrt mladega častnika je med njegovimi bivšimi sošolci in številnimi prijatelji in znanci vzbudila globoko obžalovanje. N. v m. p. t
—	Otvoritev kina »Central". Da ugodi vsem sodobnim predpisom, ki se zahtevajo od modernega kino podjetja in da ustreže željam razvajenega občinstva, je lastnik kina Central, g. Dittrich začel pred meseci s temeljito preureditvijo svojih kino prostorov. Te dni bodo končana vsa dela, ki so zahtevala mnogo truda in stroškov, ki pa bodo v ponos podjetnemu lastniku in našemu kraju, ki je s tem pridobilo na novi privlačnosti. Prva predstava v moderno preurejenih prostorih bo v soboto, dne 24. t. m. na kar 2e sedaj opozarjamo.
—	Tatvina pluga. Neznani dolgo-prstnež je g. Senicu Ludviku, posestnik v Mali Kaniži, v noči od 11. na 12. t. m. ukradel iz dvorifča plug. Tatvino je g. Senic opazil, ko se je 12. t m.
odpravljal orat. Polegjpluga je bilo na dvorišču tudi drugo poljsko orodje, ki pa ni bilo odnešeno. Gotovo je tat potreboval samo plug.
—	Smrt. Dne 11. avgusta 1.1. zjutraj je umrl na svojem domu v Murski Soboti Števančec Anton, ki je doživel 77 let svoje starosti. Pokojni je bil zelo skrben, dober oče svojim otrokom in blag človek, ki je rad pomagal bližnjemu. Dokler so mu telesne moči dopuščale, se je bavil s tesarstvom in poljedelstvom. Bil je ustanovni član domače gasilske čete v kateri je z veseljem sodeloval od leta 1883 do njegove prevedbe v rezervo. V znak hvaležnosti za tako dolgo delovanje v gasilstvu, ga je gasilska zajednica v letu 1937 odlikovala. Pogreb blagega pokojnika je bil 12. t. m. Poleg mnogih gasilcev, ki so ga odnesli na pokopališče, ga je spremljalo na njegovi zadnji poti mnogo naroda. Ob odprtem grobu se je z lepim govorom od pokojnega poslovil podstarešina župe g. Bac Ludvik. Naj počive v miru. Naše iskreno sožalje.
—	Tatvine poljskih pridelkov. Komaj dozorevajo poljski pridelki in že se množijo pritožbe o tatvinah poljskih pridelkov. Tako se kmetovalec g. Serec iz Murskih Črnec pritožuje, da so mu tatovi izkopali na polju 400 grmov krompirja. Takšnih tatov je v okolici Murska Sobota dovolj. Ne samo krompir, marveč tudi drugi pridelki niso pred njimi varni in če ne bo oblast energično nastopila proti njim, se bedo pritožbe še bolj množile, zlasti ko bo dozorevala koruza, proso, fižol itd. Ni dovolj, da se kmetovalcem priporoča intenzivno obdelovanje polja in skrb za čim večjo produkcijo kmečkih pridelkov, marveč je tudi potrebno skrbeti za varstvo pridelkov pred tatovi, sicer se bo lotilo naših kmetovalcev upravičeno malodušje.
gasilstvo
Šalovci. Naši gasilci so se v zadnjih dneh trudili, da bi se čim lepše pripravili za blagoslovitev svoje motorke, ki se bo vršila 18 t. m. ob 10. uri. Vodstvo gasilske župe je povabilo na udeležbo 17 okoliških gasilskih čet. Če k temu dodamo še udeležbo ostalega prebivalstva iz Šalovec in okolice, potem lahko računamo, da bo blagoslovitvi prisostvovalo mnogo naroda. Kakor smo izvedeli, sta kumovanje prevzela g. Šiftar Ludvik, tovarnar perila iz Murske Sobote in njegova gospa soproga, ki sta gasilski organizaciji zelo naklonjena. Najavljen prihod starešine župe g. Benka Josipa in podroben razpored obreda pa nam jamči, da se bo vse vršilo dostojanstveno in v najlepšem redu tako, da bo ta naša prireditev res prvovrstna.
VttSj« gomila. Pri nas bodo okrožne gasilske vaje 18. t. m. popoldne, katerih se bo udeležilo 6 gasilskih čet. Ob tej priliki bo vodja vaj g. Frahm Vilko iz Prosenjakoveč razdelil nekaterim gasilcem odličja, s katerimi so bili odlikovani od gasilske zajednice. Po končanih vajah bo veselica v domači gostilni g. Antaliča Janeza.
BHH3SH1 HltlO MURSKA SOBOTA
PREDSTAVE:
v srede, dne 14. VIII. ob 20-30 uri
v četrtek, dne 15. VIII. ob 1515 uri ob 17 30 uri in ob 20 30 uri v petek, dne 16. VIII. ob 20,30 uri Veseli lilm
„očka sem"
Sodelujejo še ;	HEINZ ROHMANN
CAROLA HOHN
Alberth Noralh in WaHer Schuller
Slavni komik v posrečeni vlogi,,srečnega očeta" I!!
Film poln prisrčne komike......
Film poln tragikomični scen in doživljajev.
V nedeljo, dne 1«. VIII. 1940
ljudska predstava ob 11 uri 15 min.
»OČKA SEM«
Znižane cene: 2, 3, 5 din. Dodatek: Tednik in Zala.
PREDSTAVE:
v soboto, dne 17. VIII. ob 20*30 uri
v nedeljo, dne 18. VIII. ob 15 15 url ob 17-30 uri in ob 20*30 uri v ponedeljek, dne 19. VIII. ob 20-30 uri v torek, dne 20. VIII. ob 2030 uri
Veseli lilm
»veseli poročnik«
Godba: Oskar Strauss Maurice Chevalier
CIaudette Colbert
Niki je poročnik in vesel mladenič.....
Opereta, polna prekrasnih melodij in duha
Film is divjega sapada
izdajalec prerije
Tim Holt	GEORGE O' BRIEN
Ray Wbitley	Rita Hayworth
Sodeluje 80 >fCbW'bojev" Is Texa«sa!
Lepa Judita vodi četo odpadnikov......
CENE PROSTOROM: 10, 8, 5 in 2 DIN.
šport
Uspeh soboških plavalcev.
Preteklo soboto in nedeljo je priredila Slovenska plavalna zveza letošnje prvenstvo Slovenije na krasnem kopališču v Mariboru. Tekmovanja so se udeležili najboljši plavalci naše banovine. Na tem zanimivem prvenstvu je bila zastopana tudi Mura s skromno ekipo plavalcev. Sobočani so nastopili prvikrat na prvenstvu, kljub temu pa so zapustili najboljši vtis in so v tekmi z našimi najboljšimi zastopniki dosegli odlične uspehe.
Že v soboto se je prav dobro uveljavil Rusanov, ki je sicer še junior, a je plaval v konkurenci seniorjev na 400 m. V močni konkurenci je zasedel za tremi Ljubljančani in enim Mariborčanom častno peto mesto. Lep uspeh je dosegla Murina štafeta 3x50 .m. V tej disciplini, v kateri je štarta-lo 5 moštev, se je razvila ogorčena borba med ljubljansko Ilirijo, Mariborskim P. K. in Muro. Mura je bila ves čas enakovredna svojim odličnim nasprotnikom in je po zanimivi borbi dosegla s prav dobrim časom tretje mesto.
V nedeljo je Rusanov zasedel na 50 m. jun. 5, na 100 m sen. pa 6 mesto. Prav lepe izglede je imel na 100 m sen. prosto tudi šerbec Branko, ki je odlično začel in Je pri 50 m obrnil kot drugi, a radi pomanjkanja treninga proge ni zdržal do konca.
Za Sobočane je kila najvažnejša točka 100 m prsno. V tej disciplini sta nastopila med drugimi tudi odlična Iiirijana Tore in BrozoviČ ter znana Mariborčana Voller. Murinzastop-nik Cvetko ]e pri startu nekofiko zaostal. Sobočani smo 2e začeli obupa-vati, ko smo videli svojega najboljšega zastopnika na zadnjem mestu. Toda Cvetko, ki le začel kot vsi ostali
tekmovalci z ,.metuljčkom", je z nekaj krepkimi zamahi dohitel vse tekmovalce in je bil pri 25 m že za spoznanje na čelu. Svojo prednost je do obrata (50 m) nekoliko povečal, vendar ni obrnil najboljše in spet je bil v isti višini s Vollerjem in Torejem. Po obratu so bili skoraj vsi tekmo valci v isti višini, vendar je Cvetko kmalu prevzel vodstvo in njegova prednost je postopoma rasla, tako, da je dosegel cilj za IV2 ni pred nevarnim Vollerjem. S to zmago si je Cvetko priboril časten naslov prvaka Slovenije, barvam Mure pa je doprinesel najlepši športni uspeh letošnje sezone.
V skupni klasifikaciji je zasedla Mura častno tretje mesto za najboljšim klubom v državi, ljubljansko Ilirijo in Mariborskim plavalnim klubom.
Da bi omogočilo svojim članom redne treninge, je vodstvo Mure povabilo g. Skaflna, člana ljubljanske Ilirije, ki bo treniral Murino plavalno ekipo in Waterpolo moštvo od 15—30. t. m. Glede treningov bo dal potrebne informacije načelnik Murine plavalne sekcije g. Mesarič Štefan.
Doe 29. t. m. bo plavalna tekma med Mariborskim plavalnim klubom in Muro, na kar že sedaj opozarjamo prijatelje te zdrave športne panoge.
POSLANO:
službene objave
ZDRUŽBE TRGOVCEV V MURSKI SOBOTI Vabilo
na ustanovni občni zbor Pomočniškega Zbora pri združbi trgovcev za srez Murska Sobota v Murski Soboti.
Skladno s predpisi § 386 zakona o obrtih in po sklepu seje uprave združenja trgovcev za srez M. Sobota v Murski Soboti z dne 12. avgusta 1940, ter na predlog pripravljalnega odbora Pomočniškega Zbora pri združbi trgovcev, sklicuje predsedstvo podpisanega združenja
ustanovni občni zbor Pomočniškega zbora
pri Združbi trgovcev za srez Murska Sobota v Murski Soboti, ki bo v soboto, dne 17. avgusta 1940. v prostorih hotela .Slon" v Murski Soboti 8 pričetkom ob pol osmi uri zvečer.
■MMMMBMaHHM
štedilnike pečirazb,h
s keramičnimi ploščicami
sistemov
ploščice &n°terganie vsakovrstna popravila
izvršujem solidno in po zmerni ceni
ZEMLAK ALOJZ, pečar
M. SOBOTA, Lendavska c. 8.
PRODA SE POSESTVO
z zidano hišo In gospodarskim poslopjem ter 14 oralov zemlje. Natančnejše pojasnilo daje KLOBUČAR JAKOB, kovaški mojster Radoslavci p. Mala Nedelja pri Ljutomeru.
Dve do tri diiakinii
se sprejmejo na hrano in stanovanje pri gospej vdovi FURST v M. Soboti, Radgonska cesta 4. Cena po dogovoru.
Iz boljše hiše se sprejme ygjci|Q(
v gostilno VUČAK LUDVIK, .Hotel Krona« Murska Sobota.
2jlilttka sprejmem na hrano in ailaPia stanovanje pod strogo
nadzorstvo. KOLOŠA JANEZ čevljar, Murska Sobota, Cvetna ul. 5.
Na dopis v .Novinah" in »Slovenskem delavcu" oba štev. 32. z dne 11. t. m. odgovarjamo :
Ni res, da bi bila naša izjava v »Murski Krajini" štev. 31. z dne 4 augusta podana na kakršen koli pritisk. Ista izvira od nas samih in jo tudi danes z lastnoročnimi podpisi v celoti potrjujemo.
Vprašamo pa gospode pri „Zvezi" zakaj se za nas vendar toliko zanimajo ?
Diše jim lepi dinarčki na članarini, kajne?
Prosimo izjavite kaj so dosegle naše tovarišice pri konkurenci pod Vašim tako veščim vodstvom?
Sejete samo nezadovoljnost I Ali je res, da bi morala biti vsaka delavka — nezadovoljna — ?!
Kaj ste nudili pri našem podjetju odpuščenim delavkam?
Kdo je reditelj otrok — oče ali mati ?
Na Vaših sestankih se nas psuje, je to kolegijalnost?
Se nas more s takim obnašanjem pridobiti? - NeIII
Svetujte nam podjetje pri nas doma v Prekmurju, ki nam nudi večjo možnost zaslužka kot naš delodajalec, ali pa vsaj tolikšno ?
Odgovorite nam na ta vprašanja I
Vrečič Elizabeta Lojzka Horvat Fujs Marija Gaber Jožica Mataj Veronika Kos Ana Rajnar Rozika Kumin Klara Flisar Terezija Vrečič Ana Janža Giza Zelko Giza Mertuk Aca Flisar Marija Toth Jusztina Ivanek Tera
Lazar Margit Heimer Irena;/ Bejek Mariška Beznec Ana Hauko Terezija Škafar Ana Sedonja Ana Titan Pepca Pivar Marija Horvat Margit Horvat Roza Plevelj Lujza Marija Šarkan Heric Marija Kseneman Ila Kavaš Ana

Banfi Vilma Marica Perdigal Meolic Ana Obal Helena Domjšn Marija Cipot Alojzija Sever Marija Matjašec Cilika Žalig Marija Celeč Ema Spilžk Roza Belinger Ilonka Banko Mariška Mikola Ilonka e Erjavec Marija Rakuša Marija Dfih Irena Novak Marija Grah Vera Koudila Marija. Kukojca Emilija Špolar Jožefa Benko Terezija Horvith Anna Flisar Margit Granfol Terezija Kranjec Jolaoka Kaus Mimika Cipot Terezija Gujt Terezija * Baradič Giza Novak Helena Kranjec Uršika Horvat Julija Kranjec Oizela Marija Meolic Tonika Žitek šercer Marjeta Škraban Juliška Hari Marija * " Jud Marija„ Kolarič Marica Džniel Jolan „ Novak Terezija šantavec Ilonka Gomboc Ana
Koudila Gizela Horvath Ana V6roš Anica Meolic Ana ml. Mlinarič Barica Franko Marija Kološa Berta Škafar Ana st. Baša Lujzika Novak Marija Štefko Ana Vindiš Marica Štefko Kristina Jaušovec Jožefa Pertoci Marija Horvat Vera Karaš Marija Vera Grabar Rac Tera Grabar Helena Filipič Ivanka Czipott Marija ^ Štrokaj Ilonka Lepej Milica Cipot Ana Horvat Marta Gumilar Jožefa Sraka Marta Ullen Cecilija Mariška Novak Flisar Milika Krauthaker Marija Škraban Tera Kopun Rozika Jona Kristina Rajbar Tera Lebar Marija Živec Marija Domjžn Rozika Štaus Rozika Ščavničar Marija Šiplič Lina Kumin Karolina Antolin Liza Ranko Paula Cipot Šarika
Ker smatram vsako debato na v raznih listih priobčene članke neumestno, hočem pa, da se javnost prepriča o plačah mojih delavk priobčujem na tem mestu dejanske plače za osemurni delavnik.
Naj torej javnost sama presojal Kar pa se ostalih klevet tiče, poiskal bom zadoščenje drugim potom.
CVETIC JANEZ
ind. perila Murska Sobota.
Izplačilo dne 8. avg. 1940:
Meolic Ana Mlinarič Barica Perdigal Marija Banfi Vilma Meolic Ana I. Obal Helena Domjan Marija Cipot Alojzija Sever Marija Matjašec CUa Žalig Marija Celeč Ema Mikola Ilonka Banko Marija Kavaš Ana Belinger Ilonka Kukojca Ema špolar Joztfa Ivanek Tera 7 Koudila Marija Fras Marija Erjavec Marija Rakoša Marija Novak Bara Granfol Tera Flisar Marga Benko Tera Horvat Ana Kranjec Jolan Kous Marija Gujt Tera Cipot Tera Franko Marija Novak Ilonka Grah Vera Zavec Marija Baša Alojzija Škafar Ana Novak Marija Pertoci Marija Filipič Iva Grabar Ilona Cipot Marija Stroka) Ilona Horvat Vera Karaš Marija
Din	32 50
„	30 50
■	28-
,	28—
„	36—
-	36— „	34-.	34— ,	33— „	33— .	30 — ,	30— „	33— »	33-.	33 — »	31 — ,	3450 ,	3450 „	30 50 „	30 50 .	31-»	31'-.	31 — „	28— .	32— .	30-,	30-„	27-»	33 — .	33-»	33— .	27— »	30—
-	30— ,	26— ,	28— >	33— .	33— ,	31 —
-	31— .	33— ,	33 — ,	29—
29— 31— 31.-
»
Grabar Vera Rac Tera Štefko Ana Vindiš Marija Spilak Roza Jaušovec Jos. Flisar Marija Flisar Tera Horvat Marija Kranjec Giza Horvat Marta Cipot Ana Lepej Milica Gumilar Pepca Sraka Marta Varga Ilonka Ulen Ciia Krauthaker Marija Kranjec Urša Gregor Ana Horvat Julka Gaber Jožefa Korpič Ana Kous Ana Rajnar Roza Kumin Klara Mataj Vera Balog Marija Vrečič Ana Zelko Giza Janža Giza Mertfik Ana Škraban Tera Kopun Roza Rajbar Tera Jona Krista Lebar Marija Domjan Roza Flisar Emilija Staus Roza ščavničar Marija Šiplič Lina Kumin Lina Antolin Liza Ranko Apolonija Cipot Šarika Lazar Marga Heimer Iren Beznec Ana Bejek Marija Hauko Tera Škafar Ana II Sedonja Ana Titan Jožefa Pivar Mica Šarkanj Marija Heric Marija Horvat Roza Plevel Alojzija Barat Iren Tot Justa Kseneman Ila o Gregor Ana Koudila Gizi Voroš Ana Horvat Ana Žitek Tunika Škraban Julka Jud Manci Meolic Manci Šercer Marija Kolarič Marija Danijel Jolan Šantavec Helena Gomboc Ana Fujs Marija Novak Tera Vrečič Elza Horvat Al. Novak Marija III.
Din
Za .Poslano" uredništvo