362
Sladne kali (Malzkeime).
Mnogokrat so mi priporočali sladue kali za krmo molznim kravam in sploh živini. Jaz sem se hotel sam prepričati, koliko je na tej hvali in s čim je bolje krmiti molzne krave, in zaradi tega sem napravil naslednjo poskušnjo.
Kravam muricedolkam, kojim sem ob vedno enaki piči dajal mej rezanico vsaki po 1 !/2 kilo otrobi na dan, dajale so poprečno na dan po 7 litrov mleka. Čez osem dni pa sem ob popolnoma enaki krmi dajal mej rezanico namesto 1V2 kilo otrobov pa l1/, kilo sladnih kali, ter sem zapazil, da so krave povprečno dajale drugi dan samo po 6% litrov mleka in da so jako rade jedle rezanico, mej katero so bile pomešane sladne kali. Četrti dan pa sem zopet izmeril mleko ter našel, da sem nameril povprečno na eno kravo 7l/4 litrov. Ko sem potem še deveti in dvanajsti dan meril, dobil sem 8'/2 litrov in pri tej meri je tudi ostalo. Razločka je torej pri eni kravi za il/2 litra mleka.
Ker so sladne kali in otrobi enake cene, razvidno je, da je mnogo bolje goved krmiti s sladnimi kalmi, nego pa z otrobi. Krmljenje s sladnimi kalmi daje prav malo dela, kajti treba jih je samo popariti z vročo vodo in potem pustiti, da se ohlade; v tem časa se jako napno in dobe zelo prijeten duh in grenak okus, kateri pač stori, da krave prve dni ne jedo rade. Lehko jih pa tudi samo namočiš, kar pač potrebuje nekaj ur, ali tudi zadostuje. Čuditi pa se je, če pogledaš krave črez nekaj dni, s kakim veseljem žro rezanico, mej katero so sladne kali. Tudi prasci, kojim sem sedaj pričel pokladati sladne kali, z velikim veseljem jedo, vendar nisem dosedaj sam izkusil, kakšen je pri teh razloček mej otrobi in sladnimi kalmi, da bi mogel uže sedaj kaj več o tem sporočati. Videl in slišal sem, da kuretina tudi jako rada pobira namočene ali pa poparjene sladne kali, katere jej tudi bolje teknejo nego žito.
Nedavno sem se pogovarjal o tem s starim, sku-šenim živinorejcem, ki je trdil, da je razloček mej otrobi in sladnimi kalmi še veči, nego sem jaz izkusil. Pa poglejmo na Bavarsko ali druge dežele, po /katerih je živinoreja veliko boljša nego pri nas, in koder plačujejo sladne kali po 7 gld. in črez 100 kilo, ali tam je vkljub toliko pivovarnam težko dobiti sladnih kali, ker se bližnji živinorejci podvižejo, da jih naglo pokupijo.
Preverjen sem, da so sladne kali, ki se dobivajo po pivovarnah po tako nizki  ceni, živinorejci  dosedaj
363
veliko preveč  prezirali, in zaradi tega jih priporočam iz svoje skušnje.
Otrobi in sladne kali so pri nas zelo enake cene vkljub temu, da so sladne kali mnogo več vredne za živinorejca nego najboljši otrobi, katere pa je dandanes uže težava dobre dobiti. Večinoma prodajajo pri nas ogerske otrobi, katere ima najprvo lastnik mlina, navadno kak žid, v rokah, in ta ne pozabi krstiti otrobov. Te pokupijo navadno od lastnikov zopet drugi židje, kateri tudi ne zaostajajo v sleparstvu, in to ljudstvo nam potem prodaja namesto poštenih otrobov zmes, mej katero se tako pogostoma nahajajo zmleti koruzni češarki in razne druge, živini le škodljive tva-rine, koje so pač težke, pa ne pomagajo živinorejcu, da bi odebelil svojo živino, ampak polnijo le zidu mošno. Saj vidimo, kako židje radi pokvarjajo celo človeški živež, in ako nimajo vesti, da bi tega ne po-kvarjali, gotovo je toliko manj imajo za našo živino.
Domači mlinarji morajo svoje poštene izdelke prodajati skoro po isti ceni, po kateri so velikokrat pokvarjene in namešane židovske otrobi, ki imajo mnogo manjšo \rednost, le malo redilnih snovi, morda so za % krajca)ia cenejše nego domače, v istini pa za 2 krajcarja draže, a vendar gledajo živinorejci mnogokrat na to, kje kupijo za '/4 krajcarja ceneje, ne pa kje  pošteno blago.
Kupujte torej, ako krmite z otrobi, iz domačih mlinov otrobi, ko bi jih morali tudi za Vq draže plačevati, zato pa doboste pošteno robo. podpirate domačo industrijo, ohranite si zdravo goved, katerej koristijo zdrave otrobi, židovske pa, ki so mnogokrat celo z gipsom in drugimi rečmi namešane, pa ji le škodujejo.
Pač bi bilo želeti, da bi tudi pri nas dobili zavode, kateri bi pazili na človeški živež, ki se tolikokrat pokvarja, ali dokler nimamo takih zavodov, moramo sami sebe varovati in gledati, kaj da kupujemo in s čim krmimo svojo živino.
Gabrijel Jelovšek.