Posamezna številka 6 vinarjev. Šlev. 185. Izven Ljubljane 8 vin.	y LjUMjfllli, V SRH. 14, flVflUSlfl 1912.	LCtO XI.
s Velja po pošti: s
Za oelo leto naprej . K 26'— M pol leta „ . „ 13'— ia četrt leta „ . „ 6-50 ia en meaeo „ . „ 2*20 ca Nemčijo oeloletno „ 29'— sa ostalo Inozemstvo „ 35'—
V	Ljubljani na dom:
8a celo leto napre] . K 24-— sa pol leta „ . „ 12'— za četrt leta „ . „ 6'— za en meseo „ . „ 2'—
V	upravi prfljeman netečno K 1-70
===== Inserati: 1
Enostolpna petltvrsta (72 mm): za enkrat . . . . po 15 t sa dvakrat . . . . „ 13 „ za trikrat . . . . „ 10 „ ia večkrat primeren popnst.
Poslano in reki. notice:
enostolpna petltvrsta (72 mm) 30 vinarjev.
vsak dan, Uvzemšl nedelje ia praznike, ob 5. url popoldne.
Kar Uredništvo je v Kopitarjevi nliol Štev. 6/111. Rokopisi se ne vračajo; netrankirana pisma se ne = sprejemajo. — Uredniškega telefona štev. 74. =
Političen list za slovenski narod.
Upravništvo je v Kopitarjevi nliol štev. B. Tta Avstr. poštne bran. račnn št. 24.797. Ogrske poštne hran. račnn št. 26.511. — Upravnlškega telefona št. 188.
U^* Današnja številka obsega 8 strani. '•C
Koroško vprašanje.
Zacinji čas se zopet veliko piše o slovenskem Korotanu. Če bi bil napredek naroda odvisen od tega, koliko papirja se porabi, da se o njem piše, bi bili koroški Slovenci danes najsrečnejši del Jugoslovanov. Največ pišejo o koroških Slovencih seveda liberalni listi, »Narod«, »Dan«, »Edinost«. Njihova logika glede, na Koroško je prav tako š.e-pava kakor je v drugih ozirih: Na Koroškem slovenstvo nazaduje — na Koroškem pa vlada zdaj S. L. S. — ergo je nazadovanja koroških Slovencev kriva. S. L. S.
Res,, da slovenstvo na Koroškem nazaduje. Toda kdor hoče najti za ta pojav vzrokov, mora iti nazaj do rije-i?ovih početkov. In takrat, ko je koroško slovenstvo začelo nazadovati, ni bilo S. L. S. ne na Kranjskem nc na Koroškem in sploh še nikoder. S leni pa ni rečeno, da je morebiti prejšnje, recimo izključno-nacionalno vodstvo koroških Slovencev tega procesa nazadovanja krivo. Sicer pa je treba liste, ki sklepajo narobe: da je namreč pod starim nestrankarskim režimom na Koroškem bilo bolje kakor pod sedanjim »klerikalnim«, opozoriti, da je prejšnje vodstvo koroških Slovencev bilo prav-tako katoliško kakor sedanje. Strankarski prepir so zanesli na Koroško liberalci, ki so v svojem svobodomiselnem teoretiziranju zahtevali, naj sc vprašanje vere iz narodnega boja popolnoma eliminira, kar jc bilo za Koroško, kjer se je narodni boj vršil po Einspielerjevem zgledu vedno v katoliškem imenu in duhu, nekaj novega in je moi*alo duhove razburiti.
Stari koroški rodoljubi, kojih delo S. L. S. v isti smeri, pocl istimi gesli in na isti način nadaljuje, ne nosijo za nazadovanje slovenskega, življa na severni meji nobene odgovornosti. Morebiti bi se bilo dalo v gotovih dobah več praktično delati in menj tožiti, obračati večjo pozornost na politično izobraževanje in gospodarsko organizacijo ljudstva kakor pa na veselice, toda najbržeje bi to ne bilo na rezultatu veliko izpremenilo. Tu delujejo socialni vzroki s silo natornega zakona. Če kdo primerja n. pr. slovensko južno mejo s severno, bo kmalu uganil, kaj utegne biti poglavitni vzrok, da doli napredujemo, gori pa nazadujemo. Prvič nima laška
LISTEK.
Oslol ti bil doma.
Lea Fatur.
Smejalo se je nebo, smejala zemlja, V morju luči in svetlobe je ležala vas. Iz okenc belih hišic so kimale fuksije, je pozdravljal rožmarin potnika, ki je hitel s kovčekom v roki, zagorel, upognjenih ram, skozi vas. Željno je gledal na mirna dvorišča, po katerih se je izprehajala lc kur-iad, na dim, ki se je dvigal iz dimnikov. Na vratih hiš se je pokazala tu in tam stara ženica, zamazan otrok. Zrli so radovedno za potnikom, za neznanim. Kdo neki je — kam gre? Na sam Mali Šmaren, ko počiva človek in žival . . .
Potnik se je oziral v ženice, v tista *nana stara lica, ki so se nagubila šc bolj v petih letih, odkar je bil on od doma. Postarala so se — vendar so šc za spoznati, one pa nc spoznajo njega, Brence-fovega Janeza . . ., kaj se je res postaral tako, ali ga je res izpremenil tako pečat, vtisnjen od tujine v mlado lice? Pa dve sta, ki ga spoznata — mati in Lenčka . . .
Potnik si otre oko, vzdihne: »Ljuba liha vasica! Ista si kot si bila, kn sem odšel v jezi od staršev. Odšel zaradi Lenčke. Obljubila mi je, da me čaka celo življenje.
kultura niti približno toliko odporne sile kakor nemška, laški živelj se v naših južnih provincijah sam razkraja; proti jugu se vrši naseljevanje našega elementa, proti severu pa ne — vzroki so kajpada gospodarski. Tudi ljudstvo je doli drugačno kakor na severu; na Koroškem kmet narodno krivico po mnogih krajih menj čuti, je dostikrat hladen in se ne da lahko spraviti lz svojega miru; tudi so ondi ljudje jako boječi. In naposled: Kaj pomenijo v parlamentu laški poslanci, kakšno silo pa reprezentira nemškonacionalna zveza! Da se mora vlada na to ozirati in po tem uravnava svojo politiko na jugu in severu, je pa tudi samoposebi umevno.
Kar se pa strankarskega, razkola, med Slovenci iiče, o katerem sta te dni razmotrivala tudi »Mir« in »Gorenjec«, stoje stvari tako, kakor je »Gorenjec« v svoji zadnji številki razložil: Bes je, da strankarski boj veliko sil absorbira, da se za narodno mejo morebiti nc stori toliko kakor bi se moglo, a kdo jc kriv tega? Slovenci smo sc ocl leta 1848. da-ltjc izrečno v smeri katoliških idealov na vseh poljih razvijali in do leta IS80., ko so začeli med nami poganjati prvi popki liberalizma, ni nobenemu narodnemu voditelju padlo v glavo, da bi narodove sile v dva tabora razcepil. Kdo je vnel konfesionalni boj, ki jc, kjerkoli nastopa, izmed vseh bojev najhujši? Ali ne liberalni doktrinarji, ki so se svobodomiselstva nasrkali na Dunaju in Gradcu, pozneje pa v Pragi? Če je torej kdo storil zločin nad obmej-mimi Slovenci, ga je liberalizem in nihče drugi. In če že strankarski boj na Kranjskem narodne sile absorbira, ko-likobolj usodno je bilo to, da se je zanesel liberalizem celo na Koroško! Ustanovili so »Korošca«, začeli na shodih zoper katoliško duhovščino zabavljati in skušajo zadnje čase celo z agitacijo zoper Družbo Sv. Mohorja, ki pa hvalabogu najbržeje ne bo imela nobe-ga uspeha. Razdrli so pa liberalci na Koroškem že veliko. Da bi se pa slovensko narodno življenje v liberalni smeri razvijalo, tega katoličani ne smemo in ne moremo trpeti, ker je gotovo, da bi nam liberalizem v nacionalnem oziru bolj škodoval kakor nam škoduje razpor, ki je nastal med nami in ki se bo, kakor upamo, na vsej črti končal z zmago načel katolicizma.
Zdaj pa pridemo do S. L. S. »Mir« je v svojih zadnjih številkah stranki očital, da se za koroške Slovence zado-
Vse življenje ni potreba, Lenčka moja. Pet let sem delal in se trudil, stradal. Prvo leto sem pisal pogosto. Pa ko sem se. zgubil v skalnato gorovje Sierre Nevade, ko sem iskal tam bogastva za tebe, Lenčka, je bilo pretežko pisati, odgovorov tako nisem dobil. Vendar sem se zanesel na tvojo zvestobo . . . Težko je bilo življenje tamkaj . . . kako sem vzdihal po materi in domu! Izmučen od pekočega solnca, žejen in lačen sem mislil na lahki trud doma, kako jc prinašala mati malco na polje, kako me je čakala zvečer postrežba. O, take hipe bi se bil plazil po vseh štirih, da bi videl še enkrat očeta, rodno vas. Hudo mi je bilo za očeta, hudo ves čas. Delati mora mesto mene, najemati — jaz pa v tujini. A zdaj se odpočije. Poplačam dolg, vzamem Lenico in delala bova z veseljem. Štiritisoč kron prinašam. Pristradal, prislužil sem jih v petih letih. Drugi, bolj izobraženi in izurjeni so si pridobili bogastva v zlatonosnih rudnikih. Meni ni bila sreča mila. Drugi so kupovali kose rudnika in bogatili s prodajanjem zlatonosnih rovov. Jaz pa in drugi, ki so kopali, smo zaslužili kak dan komaj za hrano — včasih šc za to ne, Vest mi jc očitala take dni: doma bi bil ostal, vzel nevesto, katero so ti izbrali starši, pustil Lenčko. Pa prišli so boljši časi, vračam se in plačam. Pa za težko delo nisem več, začnem kako obrt. Recimo: gostilno, mesarijo. O Amerika nam
sti ne zavzema, da se o njihovih zadevah premalo piše, da se njihova vprašanja smatrajo čestokrat za malenkostna. Ker je naša taktika odnekdaj I a, da hočemo na vse strani jasnost, da bi se ne skotili kaki spori, bomo o tem odkrito svoje mnenje povedali. Vprašujemo koroško glasilo, kdo je dal iniciativo za S. K. S. Z.? Ali ni ta izobraževalna organizacija dosegla na Koroškem že lepe uspehe? V enem letu jc priredila 156 shodov, razpečala nad 8000 knjig med slovensko mladino in od dne do dne bolj intenzivno deluje. Vprašamo nadalje, odkod je prišel impulz z:i zadružno organizacijo koroških Slovencev? Ali niso rezultati tega gibanja, ki je postavilo slovenskega kmeta na lastne noge, zadovoljivi? Kdo je, vprašamo nadalje, poudarjal potrebo solidne mladinske organizacije? Ali nc procvita, ali ne napreduje vedno lepše, ali ne. obeta najlepših saltov za prihodnjost? Nadalje, ali »Slovenska Straža« ne dela zadosti za Koroško? Ali ji ne posveča poglavitno skrb? Ali jc kdaj liberalna narodno-obrambna organizacija toliko za koroško slovenstvo storila?
Slovenski živelj na Koroškem je po neki notranji nuji dozdaj nazadoval. S. L. S. je takoj začela organizirati odpor proti germanizaciji. Sadovi se že kažejo, čez noč pa se preobrat ne da izsiliti. Koroško slovensko ljudstvo se politično probuja, gospodarsko krepi in kulturno izobrazuje. Če je koroških Slovencev danes menj, so pa ti veliko bolj zavedni in trdni. Zlasti se pa izobrazuje mladina. In ta je naš up, naša bodočnost. Pozicija koroškega slovenstva se pa utrja tudi obenem s politično pozicijo celokupnega slovenstva. Da pa se vse slovenstvo politično utrja, to je zasluga S. L. S. in nikogar drugega. To Nemci najbolj čutijo, zato toliko pisanja, vpitja in groženj v nemškonaci-ot.alnem časopisju. Naj nam »Mir« pove, kdaj so Nemci kazali tolik strah pred probujo celokupnega slovenstva kakor ravno zadnja leta, prvi med vsemi pa ravno koroški in štajerski nemški nacionalci? Ideja slovensko-hrvat-ske vzajemnosti je tudi koroškim Slovencem v največjo korist. Prišel bo čas, ko bodo Nemci morali z nami paktira-ti. Na Štajerskem se je čisto resno začelo, pride na vrsto tudi Koroška. Rim sc ni zgradil v enem dnevu.
Slovenska delegacija v državnem zboru se je pri vsaki priliki za koroške Slovence z vso odločnostjo zavzemala.
izsesa moči. Tam sc je, če se ima, dosti in boljše kot pri nas, a dela tudi živinsko.
Pa zdaj jc konec težav. Doma sem, Tu je vse po starem. Kupi gnoja krasijo še vedno dvorišča, tam sc podira hlev, zraven Grgurinove pa raste nova hiša. Drevje se je razrastlo. Lipa pri cerkvici se mi zdi bolj košata kot kedaj. Tako fletno je doma. Mali Šmaren je. Vse, kar leze in kar gre, jc šlo k veliki maši v faro. Tudi Lenčka in moj oče — gotovo. A mati, oni kuhajo doma . . . kako me sprejmejo, kaj poreko? »O, ti Janez ti! Ali si prišel vendar, moj sin? Žal nama je bilo, da si odšel . . .«
Tako poreko mati. A jaz jim podarim dolar, da si ogledajo tuji denar, dam očetu za vino. Zmenimo sc, da mi dado čez, snubim Lenčko.«
V takih mislih hiti potnik proti koncu vasi. Tam je njegova domačija. Nizka, pri-prosta hiša, obširno dvorišče.. Nizka, pri-prosta hiša! Koliko krasnih palač jc videl tam po svetu. A pred nobeno mu ni zabilo srce tako močno. Nobena palača tega sveta ni njenui, kar mu je ta nizka pri-prosta hiša. Tako polna sreče za otroka, mladeniču polna nad, za zaljubljenca, ki ni hotel, kar je hotela nujnost, kar sta hotela oče in mati, polna prepira. Da ni slišal očetovega pridušania. materinih pikrih besed, da ni videl njenih solza, je šel čez vodo, sc ognil kregu, A zdaj je zopet tu.
če se ni vse doseglo, kar si moramo že-s leti, ni naša krivda. Doseglo pa se bo, samo dela je treba, vztrajnega, smotre-nega, programatičnega in pa optimizma. Če pa komu to ali ono ni prav, če ima kakšne pritožbe ali pa, če misli, da bi on v tem ali onem slučaju stvar bolj* še naredil, imamo tozadevne instance, da se spravi stvar v debato. Zato pa; imamo stranko. Stranka vendar ni zai to, tla se samo kima, ampak da vsaki poklicani pove svoje mnenje.
Tako si mi to vprašanje predstav.« Ijamo.
lil. zlel Orlov v KromeriZn.
Slavnostno so vihrale zastave v soboto in nedeljo v Kromerižu. Slavnostno, ker že drugič se je vršil v tem zgodovinskem mestu izlet Orlov. Štiri leta inpol sc šele razvija češki Orel, a je dosegel žc nepričakovane uspehe. Na prvem zletu, ki sc je vršil leta 1909. v Vy-škovu, jo bilo navzočih 420 Orlov, od katerih jih je nastopilo pri prostih vajah 330. Na drugem izletu v Kromerižu leta 1910. je bilo navzočih žc čez 1600 Orlov, Orlic in naraščaja. Telovadilo je pa 576 Orlov, 184 Orlic in '256 naraščaja.
Zadnjo soboto in nedeljo pa se je vršil tretji izlet Orlov in sicer zopet v Kromerižu. Ako primerjamo številko udeležencev, nas osupne sad sistematičnega dela. V soboto popoldne in v nedeljo zjutraj je prihitelo okoli 3000 navdušenih Orlov in Orlic v prijazni in gostoljubni Kromeriž z 26 vlaki.
V nedeljo ob tričetrt na devet se je' uredil sprevod v vrtu nadškofa kardinala dr. Bauerja, od koder je odšel k službi božji na trgu »Na namčste«. M sprevodu je bilo okrog 2700 udeležen-' cev in sicer 1580 Orlov, 660 Orlic in 440 naraščaja, dalje je bilo v sprevodu 33 zastav, 5 godb, zastopani so bili tudij .Slovenska Zveza Orlov in ameriški češki Orel. Na namestili jo pozdravil navzoče župan lvromeriža, cesarski svetnik g. Veselsky, propove-doval je prof. Janda in sv. mašo je daroval č. g. prclat, Barina iz Starega Br^ na. Glavni sprevod, obhod po mestu, se je izvršil ob 2. uri popoludne v najlepšem redu. Dasiravno je dopoludne med sveto mašo že začelo deževati, se je vreme opoludne spremenilo, tako, da se je ves nadaljni program izvršil nemoten. V slavnostnem sprevodu je bilo Orlov okrog 1900, Orlic 660, naraščaja 420, dalje različne deputacije, vsega skupaj okrog 3300 uniformiranih.
Pozabljeno naj bo, kar je bilo poprej, Vrata so odprta, vabijo. A kaj je to? Nekaj tako tujega je na hiši, pred hišo . . * kaj se je pogospodila mati tako? Nikoli ni imela belih zagrinjal na oknih, nikoli tako lepih cvetlic. Pred hišo ni bilo nikoli tako čedno. Tako enakoredno ni nakladal oče drva pred hišo, mesto stare gugajoče se klopi stoji nova, razbite sklede, iz katere je zobala materina kuretina, ni pod klopjo. Po dvorišču ni razmetanega dračja, hlev je nov, pobeljen.
Težko se vleže potniku na srce , . t Pa sc ohrabri in vstopi v vežo z glasnim: Bog daj dobro jutro!«, ki mu pa zamre na jeziku, ko se ozre po kuhinji. Tista in ne več tista kuhinja je to. Na ognjišču gori kot pri materi, v loncih okrog ognja vre kot pri materi o velikih praznikih — a mlada žena, ki sedi pri ognjišču, češe triletnega fantka in giblje z nogo zibelko z manjšim otrokom — to ni njegova mati.
Strmeč gleda sin te hiše v tuje lice, strmeč zre žena v zapanjenega tujca. Slednjič se izvijc Amerikancu hripavi glas: -Moja mati — kje so?«
Vaša mati?« se čudi mlada žena. Otrok v zibeli zajoče in ona požene zopet zibel.
Moja mati . . . Brencetovka, gospodinja le hiše, ponovi on s suhim glasom in gleda obupno v prikupljivi mladi obraz.
Gospodinja te hiše sem jaz,« reče nc-
Po slavnostnem obhodu se je podala cela množica na telovadišče v vrtovih nadškofa olomuškega kardinala dr. Bauerja, kateri jo za ta dan Orlom prepustil svoje velikanske vrtove.
Na telovadišču je pozdravil zbrano občinstvo predsednik centralnega odbora moravsko-sleško-avstrijskega Orla. državni poslanec g. Š r a m e k , na kar se je vršila telovadba. Vseh gledalcev se ceni nad 20.00C.
Izmed udeležencev naj omenimo deželnega glavarja moravskega grofa Otona Serenyija, dalje je bil navzoč bivši državni poslanec grof Jaro-slav T h u n z družino, kardinal in nadškof olomuški dr. Bauer, brnski škof grof Paul H u y n , državni poslanci Z a v o r a 1, Šili n ger,Kad 1-5 A k , š a m a l i k , Navratil in dr. S t o j a 11, opata Z a v o r a 1 iz Strahova v Pragi in B a fi n a , več deželnih poslancev itd.
Slovenska deputacija Orlov je bila najprijaznejše sprejeta. Na kolodvoru jih je pričakovala četa Orlov, njim na čelu zvezin načelnik Pfikryl, dalje pripravljalni odbor za III. orlovski zlet in mnogo drugih. Pozdravil je naše Orle državni poslanec g. Kadlčak, v imenu Slovencev se je zahvalil brat Hočevar. Dalje jo pozdravil Slovence predsednik pripravljalnega odbora g. dr. Rumplik, občinski svetnik g. ftičanek in g. prof. dr. Zahradniček. Tudi pozneje so bili Slovenci povsod povod navdušenim ovacijam, tako, da jim bo III. zlet v Kromerižu ostal vedno v najlepšem spominu.
iz naše vojne loke.
Odkriti Iredentovski naklepi za slučaj vojske? — Obsodbe mestnih uslužbencev. — Žrtve poklica. — Samoumor. — Eskadra.
Kakor se čuje, misli vlada vzeti rse dosedanje mestne naprave v svojo stalno oskrbo, osobito pa vodovod, plinarno in elektrarno. Povod temu so najbrže stvari, ki so jih v zadnjem času pri hišnih preiskavah iredentistov razkrili. Kakor se čuje, jo imela ireden-ta za slučaj vojne naravnost posebne naklepe. Ko bi se take stvari odkrile kje na Hrvaškem, bi bil takoj zopet kak veleizdajski proces na dnevnem redu. Izdajski škandali laške iredente se pa potlačijo, kjer se le morejo.
V ponedeljek sc je vi'šila pred ro-urinjskim sodiščem razprava proti prejšnjemu skladiščniku v puljski plinarni Rudolfu Schallmayerju. Tega obtoženca je tudi smatrati kot žrtev onih bivših poglavarjev laško-liberalne kamo-re, ki so ga, ko so uvideli, da njihova rvezda zahaja, skušali z vsemi sredstvi zapeljati k hudodelstvom krivega pričanja, da bi s tem svoje malverzacije vsaj deloma pokrili. Zgoraj imenovani obtoženec je sledil sladkemu nagovarjanju sedaj v zaporu se nahajajočega ravnatelja mestnih podjetij inženirja Lebana. Sehallmayer je za tega svojega malovzornega ravnatelja trikrat pod prisego ugodno pričal. Preiskava je pa dognala, da je obtoženec vse trikrat govoril pod prisego neresnico in ga je sodišče radi tega obsodilo na tri mesece težke ječe.
Tudi v torek se je vršila pred istim sodiščem zopet ena razprava, ki se je
pečala z delavcema Mihom Pavličem in Jožefom Brosino. Tudi ta dva sta se morala zagovarjati radi tega, ker sta govorila neresnico pod prisego. Oba sta govorila v prilog ravnatelja mestnih podjetij inženirja Lebana. Tudi ta dva sta več ali manj Lebanove žrtve, ker sta se dala od njega zapeljati k hudodelstvu krivega pričanja. Obsojena sta bila Miha Paulič na dva meseca Jožef Brosiua pa na pet tednov težke ječe.
Oni trije podčastniki vojne mornarice, o katerih smo poročali, da so, ko se je pri stroju neka cev razpočila, vsled zadobljenih opeklin umrli, se pi-Sejo: Peter Čijak. U) let star, Maksimi-Ijan Appenroth, 21 let. star in Rudolf Kopje, 24 let star. Vse tri ponesrečence so 9. t. m. z velikimi vojaškimi častmi pokopali na pokopališču v Šibeniku. Ob odprtem grobu jc imel mons. Cara-giol pretresljiv govor, v katerem je ši-beuiške meščane pozival, da vzamejo v varstvo grobove, v katerih sedaj počivajo trupla treh v službi ponesrečenih podčastnikov. Pogreba so se udeležili: kontreadmirala Njegovan in Fiedler, zastopniki vseh vojaških in civilnih oblasti, tamošnja požarna bramba in veliko število občinstva.
V	samomorilnem namenu si je pognal krogi j o v prša nek podčastnik podmorskih laclij. Težko ranjenega so prepeljali v mornarično bolnišnico. Kot vzrok poskušenega samoumora se navaja neka po nedolžnem dobljena kazen.
V	torek opoldan je priplula v vojno luko po končanih vajah cela eskadra. Na čelu eskadre je priplula jahta »La-croma« z inšpektorjem vojnega bro-dovja podaclmiralom Hausom na krovu.
Po obsodbi.
Izgon dijakov. — Proti časnikarjem. — Demonstracije v Splitu.
Zagreb, 13. avgusta.
Kakor smo že poročali, je policija Vladimira Badaliča, Dušana Naranči-ča, Dolenca in Galogaža, ki so bili v Ju-kičevem procesu oproščeni, za pet let iz Zagreba izgnala. Vsi protesti so bili zastonj, ni se jim dovolil niti rekurz, ampak so jih do večera držali zaprte v policijskih zaporih, potem pa pod orož-niškim spremstvom spravili stran, češ, da so nevarni za javni mir in red. Ko so dospeli na kolodvor, so jih pričakovali njihovi branitelji in veliko občinstva, katero jim je prirejalo burne ova-cije, gospodične pa so jih obsipale s cvetjem. Mladeniči so se do solz ganjeni zahvaljevali. Policija jih je hitro spravila v poseben voz. Ko je vlak odhajal, so izgnanci mahali z robci in klicali domoljubne vzklike.
Aretirali so pred sodno dvorano tudi dopisnika sarajevskega »Hrvatskega Dnevnika«, pravnika četrtega semestra Riharda Mikuli. Obdržali so ga v zaporu, dokler mu niso sporočili policijske obsodbe, da se izžene za pet let iz Zagreba. Dovolilo se mu je, da sme do pravomočnosti pravnega reka ostati v Zagrebu.
V Splitu so se 12. t. m. zvečer, ko se je izvedelo o razsodbi v Jukičevem procesu, vršile velike demonstracije. Okoli pol 9. ure se je nabralo na obali do 5000 ljueli, pevajoč narodne pesmi.
Na obali je imel nagovor dr. Andjelino-vič. Po končanem govoru so začeli dc-monstrantje peti srbsko narodno himno. Vpili so različno med njimi: »Zivio bombe in #ranate!«, »Doli dinastiška vlada!«. »Živio jugoslovanska republika!« itd. Nekaj jih je bilo aretiranih. Srbsko himno je ljudstvo poslušalo z odkritimi glavami. Ob pol 11. uri je bil mir v mestu. Pričakujejo se za jutri zopet demonstracije.
Štajerske novice.
š Shodi S. K. Z. Jutri 15. t. in. ob
3. uri popoldne ima poslanec dr. Franc Jankovič v prostorih g. Janeza Omer-zeta v Pečicah pri Podsredi javen shod S. K. Z. — Žalec. S. K. Z. priredi dne 18. t. m. po večernicah ob 4. uri javen društven shod v prostorih g. Nidorferja p. d. Gorjupa. Govorijo poslanci dr. Korošec, dr. Benkovič in Terglav.
š V Št. llj. Jutri na Veliko Gospoj-nico. 15. avgusta popoldne priredi Slovenska dijaška zveza v Št. Ilju v Slov. goricah v »Slovenskem domu« in ta-mošnjih slovenskih gostilnah Slomškovo slavnost. Pohitimo danes popoldne k naši mladini! Ne pustimo jo samo! Slavnostni govor ima dr. Anton Ogrizek.
š Mariborsko okrožje Orlov priredi v nedeljo, dne 18. t. m. ob priliki mla-deniškega shoda javno telovadbo. Pridejo tudi odposlanci nekaterih sosednjih okrožij. Po telovadbi se vrši velika ljudska vcelica z mnogovrstnim sporedom. Iskreno vabimo tem potom prijatelje telovadbe in poštene zabave na našo prireditev. Rodoljubi iz Maribora in okolice, pridite v častnem številu.
š Slivnica pri Mariboru. Dne 18.
avgusta se vrši za dekanijo Dravsko polje mladeniški shod v proslavo 501et-nicc smrti Slomškove in cesarjevega rojstnega dne. Fantje Dravskega polja in zelenega Pohorja, skrbimo, da bo ta dan eden najlepših, kar jih je videla naša dekanija. Mariborsko okrožje Orlov bo imelo na bliž. travniku javno telovadbo. Pri slavnosti sodelujejo vsa bližnja naša društva.
š Poizkušen napad celjskih razgrajačev na iz šentjurske slavnosti se vračajoče Orle. Ko so se v nedeljo zvečer z vozovi vračali Orli iz Št. Jurja skozi Celje v Savinjsko dolino, jih je skušala v Rotovški ulici v pričo celjskih policajev napasti celjska poulična fakinaža. Barabe so kazale svojo kulturo s haj-lanjem in žvižganjem ter hotele napasti voz. Orli so jim krepko odgovarjali z »Na zdar« in »Živio«-klici. Le hladnokrvnosti naših savinjskih fantov-Orlov se imajo pouličnjaki zahvaliti, da marsikatera liemškutarska butica ni okusila krepke orlovske pesti. Nemci sami so se zgražali nad divjanjem teh huro-nov. Priča dogodkov je bilo tudi več le-toviščarjev. En nemški letoviščar se je celo izrazil sledeče: »Solche Wildlinge habe ich wohl noch in keiner dcutschen Stadt gesehen als in Cilli«. Res lepe nazore o kulturi celjskega nemštva bodo letoviščarji odnesli iz Celja.
š Imenovanje. G. provincial kapu-cinov o. Donat Zupančič v Celju jc imenovan za konzistorialnega svetovalca ijn. č. g. gvardian celjskih kapu-
cinov o. Ladislav Hazemall za duhovnega svetovalca. Naše čestitke!
š Zveza gasilnih društev za ljuto* merski okraj priredi na rojstni dan Nj. Vel. 18. avgusta povodom dvajsetletnice članic slavnostno zborovanje s sledečim sporedom: 1. Ob pol 8. uri zjutraj zbirališče domačih društev v logu gosp. Seršena v Ljutomeru. 2. Ob 8. uri sprejem tujih društev. 3. Ob 9. uri sveta maša, po sveti maši predstava pri politični oblasti. 4. Ob 10. uri slavnostno zborovanje v Seršenovem logu. 5. Po večernicah ljudska veselica s tombolo i, dr. v logu. — K mnogobrojni udeležbi vabi odbor.
š Ljudska veselica v št. Vidu niže Ptuja, ki bi se imela vršiti v nedeljo, se je radi slabega vremena prestavila na nedeljo, dne 18. avgusta; v slučaju slabega vremena v prvem nadstropju gostilne g. V. Pernata.
š Naša kmetijska šola. Tretji desetmesečni tečaj na deželni kmetijski šoli v št. Jurju ob južni žel. se bode končal z javnim izpitom, ki se začne dne 22. t. m. ob pol 11. uri dopoldne. Otvoril se bo s petjem, pozdravom in letnim poročilom ravnatelja. Nato bodo izpraše-vali pomožni in stalni učitelji iz raznih pomožnih, utcmeljevanih in strokovnih predmetov. Končno se bodo razdelila spričevala. Po nagovorih se bode sklenilo s cesarsko pesmijo. Ta izpit naj pokaže javnosti uspehe tega tečaja, naj pa tudi nudi navzočim gostom, kmetovalcem kaj zanimivega v obče. Udeležba gostov bode pokazala zanimanje za ta največjim potrebam spodnje-štajerskega kmetijstva služeči zavod. Vabljeni so torej ne samo roditelji učencev, temveč vsakdo, ki se zanima za to, posebno pa vsi pospeševalci zavoda.
š Zlata poroka. V Makolah sta dne 12. avgusta obhajala zlato poroko 78-letni Jakob Sajko, bivši mlinar in posestnik v Mostečnem pri Makolah, s svojo ženo Marijo, rojeno Paj, staro 73 let. Rodbina spada med odlične člane naše stranke. Na mnoga leta še!
š Tatvina. V Radgoni je kmetu Francu Kocjanu ponoči nekdo ukradel iz hleva kravo, vredno 250 K. Tata so izsledili v osebi posestnika Franca Mežnariča, ko jc ravno hotel kravo prodati na sejmu v Radgoni. Mežnariča so aretovaii in ga izročili okrajni sodniji v Radgoni.
š Uboi. Iz Mozirja nam pišejo: Enega zadnjih večerov je spravil Blaž Merzlak iz Lepe njive nad 20 fantov iz sosednje občine Šmartno ob Paki v Ljubijo k ponočevanju in popivanju. V gostilni Frančiške Rovšnilc v Ljubiji je popivala cela družba do 1. ure ponoči. Brez vsakega prepira in povoda je udaril Blaž Merzlak s pivno steklenico po glavi Pavla Muzga, tovarniškega delavca iz Ljubije, sodelavec Pavla Muzga, neki Hočevar iz Gorenja, je pograbil Merzlaka ter ga vrgel na prosto, kjer je planilo potem več fantov na njega, ga preteplo in osuvalo tako hudo, da je Merzlak vsled poškodbe črev in ledvic kmalu nato umrl.
š Samoumor. V Gradcu se je ustrelil deželni računski praktikant Maks Kaplan. Vzrok samoumora je neznan.
š Smrt pri gradnji mostu v Mariboru. V ponedeljek se je zgodila v Mariboru pri gradnji novega mostu smrtna
koliko ponosno mlada žena, »moj gospodar je šel k maši. Pa vendar niste vi . . . Jezus Marija! Ste vi sin Brencetovke? O, Bog se usmili! Saj so pravili, da ste umrli. Vaše premoženje pa je zdaj naše, veste, naše . . . kupili smo ga pošteno, plačali pošteno, mi ne moremo nič zato, ne smete imeti jeze na nas. Prodamo ga pa tudi ne, ravno privadili smo se . . . Pa sedite vendar sem na klop, ubogi revež! Hudo je to, hudo, vem . . . Očeta ni več, mati v ose-benstvu ... Pa če ste prinesli kaj, pomagate lahko še materi, očetu ni potreba več . . . Veste, midva sva iz Slivnika. On je mlajši sin Hodeta. Moral bi kam pristopiti, pa je vrgel oči na mene. Je že volja božja. Pri naših ne potrebujejo hvala Bogu gospodarja, mladega župana poznate? Ne? Jaz sem županova, veste. Čakala sva, da se nameri kaj za kupiti. Pa je bilo vaše oklicano. Ogledala sva. Prav fleten grun-tec, dela kolikor zmaga par pridnih ljudi. Pa sva vzela in sva prav zadovoljna. Pa vi? Kaj počnete sedaj? Sedite vendar za božjo voljo . . .«
Pa Brencetov Janez je stal kot kip. Vsaka črta obraza je okamenela, oko je strmelo v pripovedujočo. Um ni mogel za-popasti, kar je slišalo uho. Kaj je rekla žena? Da je umrl oče? Da je prodan dom . . .? A mati — kje so? Težko je iz-pregovoril, vprašal.
»Vaša mati osebenkarijo, hodijo na dnino. Pridna žena so, poštena žena. Tožijo pa radi, da si niso mislili, da bodo iskali v starih letih tuji kruh.«
Nesrečni sin se sesede na klop. Razgrajalo jc v srcu, mišice po obrazu so se
gibale krčevito, a ni je bilo hladeče solze, le votel glas je prihajal iz grla. Oče mrtev, mati v osebenstvu, revščini. , . Grozno . . . Kriv je tega on, njegova ljubezen do Lenčke. Prazna je sreča, katero je pričakoval, kaj mu hasne zdaj Lenčkina zvestoba, še peljati je nima kam. Domov je prišel, a nima strehe, nima doma . . .
Mlada gospodinja naroči tiho fantku nekaj; bos in gologlav, s srajčico visečo iz hlačic odhiti malež. Ona si daje opravila okrog loncev, pogleduje pod zibelkino za-grinjalo in govori tolažeče:
»Ne bodite žalostni. Božja volja je. Vsi grešimo. Ko bi vi ostali doma, ne bi bila jaz sedaj tukaj. Slišala sem, da ste šli zaradi Majaronove Lenčke v Ameriko. Ona se je pa potolažila kmalu. Da gre ljudem izpod nog in oči, se je omožila v Per-garje ... Že tri otroke ima, sem cula, in prav dobro da se razumeta z možem . . .«
Še to . . . Janez je poslušal in molčal. Žalost in srd, kes in obup, so se borili v njem. Zakaj to? Mučil se je in stradal pet let, da poplača hišni dolg, vzame Lenčko. A medtem . ■ . Oče mrtev, mati brez hiše — a ona, radi katere je šel, je vzela že drugo leto drugega . . . Kaj ni, da bi znorel? --
Skoraj se je raznesla po vasi novica, da se je vrnil Brencetov Janez. Okoli bajte, v kateri je stanovala Janezova mati, so kar šumeli ljudje. Izpraševali, pozdravljali so ga, mu očitali, da bi bilo vse drugače, ko bi bil ostal doma.
S tihim jokom je bila sprejela mati sina. Postarala se je, posušila. Ko se je najokala, mu je očitata, da vidi sedaj, kaj
da je naredil s svojo neumno trmo. Spravil očeta pod zemljo, njo na beraško palico ... In vse to zaradi tiste Lenčure . . .
»Molčite mati — ne težite mi še bolj duše!« je prosil. »Saj hočem popraviti, kolikor morem. Očeta res ne morem obuditi od mrtvih, a za vas bom skrbel mati, da ne boste trpeli, da boste živeli kot gospa.«
Pokazal ji jc denar. In neugodno čustvo se ga je lotilo, ko je zaplamenelo medlo materino oko lakomnega veselja.
»Ježeš! Toliko denarja nisem še videla v svojem življenju. Bogat si Janez, bogat. To bi gledal rajni oče — to se bo kesala, da te ni čakala . . . hišo zidamo, kajne, da jo zidamo Janez? Kako je težko hoditi po tujem pragu, odpirati tuja vrata. In bogato nevesto dobiš, seveda dobiš Janezek moj ... Če si tudi mršav in črn, nobena se te ne bo branila, nobena . . .«
Sinu je bilo pusto ob takem govorjenju. Prosil je mater, da mu razloži natanko, kako je. Z željno dušo jc poslušal, da dožene, koliko je kriv on sam, da si bo trapil dušo z večnimi očitki. Mati je objela koleni, naslonila sivo glavo na steno, ko je pravila. V njenem izmučenem licu se je črtalo jasno vse prebito trpljenje. Trpljenje, ki se ne vrne sicer več, ker jc zdaj tukaj njen sin, njen Janez, ki preskrbi staro mater, pa je vendar bilo . . .
>Saj veš Janez, da smo imeli dolg, ko si odšel. Zato sem ti bila izbrala Žensovo, ki je imela osemsto goldinarjev dote. S petsto bi bila pokrila dolg in tristo bi imeli za pomoč, kupili še kak rep, vzgojili in prodali, pa bi se tolklo naprej. Pa ti si se zatelebal v tisto Lenčuro. Nc vem, kaj ti
je dala požreti . . . Oh, rajni tvoj oče, Bog se mu usmili čez dušo! kolikokrat je preklinjal tvojo neumnost. Tvoja pisma je kar raztrgaval! Dokler si pisal — potem tako ni bilo več glasu o tebi, nismo vedeli, ali si živ ali mrtev. Slišali smo pač, da si vrnil Tomažku, ki ti je posodil za vožnjo, slišali, da pisariš tisti deklini. Pa ti glasovi so utihnili, tudi Lenčka ni vedela več ničesar o tebi; sc je omožila. Na naslov, katerega si nam dal prvič, smo pisali, da bi nam poslal na dolg, pa ni bilo odgovora. Na nas pa je pritiskal vohernik Lisec. Bog je dal nesrečo. Preveč smo kleli, premalo molili. Prešiča, pitana dva prešičd, nam je vzela rdeča bolezen ravno, ko sem ju menila prodati. Letino in krmo nam jc vzela suša. Krme ni bilo — prodali smo živino. Na glas je jokal oče, ko je prišel s prazno vrvjo iz mesta in ni pokazal, za kako malo da je dal voliča, kravo. Plačal je obresti, drugo sva imela za sol in kavo.
Ne vem, če je prišlo očetu od jerenge, ali se je pretegnil pri delu, začel je kaš* ljati. Oh, kaj sem trpela reva ... In sama. od nikoder pomoči, edini sin. nisem vedela( ali je živ ali mrtev. Vsako jajce sem prodajala sproti, dajala denar za zdravila. mleko sem morala kupovati. Povpraševala sem Amerikance, ki so se vračali, pisarila v Ameriko, naročevala tistim, ki so šli tja; nobeden ni vedel o tebi. No — oče je umrl. Pogreb in bolezen, jaz pa brez denarja . . . Sila je sila, sprosila sem Lisca, da mi je dal še poldrugsto goldinarjev. Od sodnije so pisali v Ameriko v tisto kanclijo, kjer so popisani vsi naši Amerikanci. Pa so pisali, da jc neznano, kje da sc nahajaš, da
nesreča, 21Ie(ni tesar 'Anton Savernig iz Studencev je stal na devet metrov visokem odru in vrtal neko luknjo. Ko je potegnil sveder iz luknje, je zgubil ravnotežje in padel v globočino. Razbil si jc lobanjo. Ko so ga za silo obvezali, so ga spravili v bolnišnico, kjer je pa vsled poškodb kmalu nato umrl.
š Umrl je v Prvenci pri Sv. Marku mlad in vzoren kmet Lovrenc Janžeko-vič, star 30 let. Bil je zvest pristaš S. K. Z. Svetila mu večna luč!
š Smrtni padec s poda. Posestniška hči Marija Kidrič je te dni v Polj-čanah padla b metrov globoko s poda. Obležala je mrtva z zlomljeno hrbtenico.
š Šmartno pri Celju. Dne 5. avgusta je tukaj umrl veleposestnik Franc Ramšak, star 67 let. Bil je naš pristaš. Naj v miru počiva!
š Čez 9 mesecev najden mrlič. Od Sv. Lovrenca nad Mariborom se nam poroča: Od dne 3. novembra 1911 v Ra-rlolniškili planinah pogrešanega drvarja Jerneja Ovčar so dne 14. julija 1912 našli na »Vrelingu« na Peitlerjevem posestvu samo še raztresene kosti, obutev in nekaj raztrgane obleke. Imel je božjast ter je brez pomoči umrl. Lisice so mrtvo truplo raztrgale.
š Naglo umrl je na Ptuju dne 11. avgusta g. Leopold Petek, davčni ofici-jal; ko je zjutraj šel k umivalniku, da bi se umil, ga je zadela kap; bil je kmalu mrtev.
š B;:la žena. V Puščavi pri Mariboru so 1. avgusta pokopali blagega moža Ivana Lampreht, ki je bil 35 let tajnik v občini Smolnik in 30 let v občini Čin-žat in Kumen. Bil je vedno zvest sveti Cerkvi in svojemu narodu. Da jc bil povsod priljubljen, je pokazal njegov pogreb. Naj v miru počiva!
š Od južne železnice. Prestavljeni so: Jeras Ernest, adjunkt iz Trbovelj za postajenačelnika v Hoče; Ivan Zorko, provizorični asistent, iz Sevnice v Trbovlje; Mejak Rudolf, uradniški aspi-rant, iz Zaloga v Sevnico; Ivučera Leopold, asistent, iz Donavitza v Celje; Cekar Franc, uradniški aspirant iz Franzdorfa v Račje—Fram; Deutsch-mann Albert, provizorični asistent, iz Poljčan v Toblach. — Na novo je sprejet Brunon Vrba za Vuhred—Marn-berg. — Umrl je v Celju adjunkt Ivan Perk.
š Zrakoplovu! poleti v Mariboru sc
vršijo jutri, 15. t. m., ob 8. uri zjutraj na mestnem sejmišču.
š Čudni udar strele. Iz Halbenraina pri Radgoni poročajo: V soboto proti 10. "tiri ponoči je udarila strela v hišo veleposestnika Ferdinanda Kerna. Už-gala sicer ni, vendar pa izgleda celo poslopje, kakor demolirano. Velika sreča je, da se ni užgalo, ker bi bila lahko pogorela cela vas.
š Divjanje avtomobilov. Iz Brežic: V Selah stanujoč posestnik Franc Če-tinc se je peljal te dni z dvovprežnim vozom, na katerem so bili še tudi posestniki Jože Starin, Janez Topazifič, Martin Četinc in Franc Perkovič, iz Do-bove proti Selam. Nasproti jim je pri-vozil avtomobil grofa Kulmerja iz Zagreba. Četinc je dal šoferju znamenje, naj vozi počasneje, ta pa se za to ni smenil. Avtomobil je v istem trenotku, ko se je Četinc hotel ogniti, z vozoni savozil v Četincev voz, kateri se je pre-
je mogoče, da si ponesrečil v kakem rudo-kopu . . .
Kmalu po očetovi smrti me je terjal Lisec, Šlo je moj sin — šlo na boben . . . Drugi gospodari na očetovem domu. Jaz nisem kriva, Janez. Kriva je Lenčka.«
Da, Lenčka jc kriva. In ko je šel zaradi nje v svet, ga ni niti počakala. V Janezu je vrelo očitanj. Da očisti sam sebe, potolaži se nekoliko, mora izliti očitanje na drugega. Napotil se je v daljno vas, obiskal Lenčko, se jezil nanjo. Pa čudil se je zdaj, da je storil sam sebi in staršem toliko hudega zaradi ženske, ki je bila tako grda. V njegovem spominu je živela Lenčka kot lepa mlada deklica, našel pa je mater treh otrok. Troje otrok je izbilo Lenčki prebele zobe, ji zgrbilo vitko telo, postaralo sveže lice, In njen govor in smeh, kako sta odurna!
»Kaj hočeš!« se je zadrla na njegova očitanja. »Mar sem vedela, da prideš in prineseš kaj? Mene so napadali vaši vsak dan, pošiljali pošte, mi odjedali službe. Bila sem reva, morala sem gledati, da se preskrbim. Pisal mi tudi nisi več. Tone me je vprašal. On je bil tu — gotov — a h — tam daleč, kjer jih umre toliko. Doma bi bil ostal.«
; Doma bi bil ostal«, to je vedni refren pesmi, katero sliši Janez vsaki dan. Doma — takrat ja, a sedaj, ko mu gleda iz vseh krajev iz oči očitanje nasproti, zdaj ne več. Če zida hišo, nima dovolj, da odpre gostilno. Potem naj išče žene ... Sit je prevar. Materi naloži denar v domačo posojilnico, ki ji bo izplačala redno obresti. Sosed Mihel, pošten, dober mož. ima pri-
vrnil v cestni jarek. Vseli pet posestnikov, ki so sedeli na vozu, je dobilo težke telesne poškodbe. Tudi voz je popolnoma pokvarjen. — Iz Pragerskega: Te dni je drvel v divjem diru nek avtomobil, ki je imel znamko E20, proti postaji na Pragersko. Neki kmet, ki je v istem času peljal težak voz z dvema konjema po cesti, jc dal avtomobilistu znamenje za počasno vožnjo, zakar pa se šofer niti ni zmenil. Konja sta se splašila in se spustila v divji beg. Kmeta je vrglo iz voza in si je vsled tega zlomil nogo. Kdaj bo konec te divje vožnje z avtomobili?
š Boj zločinca z orožnikoma. Iz Sevnice: Zagrebška policija je obvestila orožniške postaje ob progi Zagreb—Zidan most., da je v Zagrebu tik pred aretacijo pobegnil nevarni zločinec Franc Pučnik ter da je zbežal na Štajersko. Dva orožnika sta Pučnika res izsledila blizu Sevnice ob Savi in ko sta ga hotela aretovati, jc isti potegnil revolver in ga nastavil p rti t i glavi enega orožnikov. Ko je hotel ustreliti, se je spod-taknil in padel. Strel je tako izgrešil svoj cilj. Orožnika sta mu izbila revolver iz roke. Med orožnikoma in Pučnikom je nastala nato pravcata bitka. Orožnika sta morala rabiti orožje in sta Pučnika dvakrat zbodla v nogo. Nato so ga zvezali in ga spravili k okrožnemu sodišču v Celje.
š Pri železniški nesreči ponesrečena Slovenca. Pri železniški nesreči na Rittu-železimcj sta bila ubita štajerska Slovenca, in sicer 251etni delavec Franc S m odi iz Št. Vida pri Celju in 231etni delavec Štefan Ga j še k iz Rogatca.
š Spodnja Sv. Kungota. Na tukajšnji šoli se je zaradi hudega kašlja, ki sc širi med otroci, prenehalo s šolskim poukom za osem dni.
š Blamirani nemškutarji. Pri Sv. Lovrencu nad Mariborom, kjer je ljudstvo sicer po ogromni večini slovensko, a so si nemčurji po slepariji ustvarili gospodstvo v trgu, sc v občini tako slabo gospodari, cla so kljub ugodnim razmeram naprtili davkoplačevalcem celo 99 odstotkov občinskih doklad. Dvanajst slovenskih davkoplačevalcev se je proti temu pritožilo in štajerski po večini nemškonacionalni deželni odbor je pritožbi ugodil in je odstotke znižal od 99 na 72 odstotkov.
š Na vinogradih, ki jih jc toča dne 6. avgusta tako neusmiljeno oklestila, se je prikazala sedaj tudi plcsnoba. — Ubogi kmet!
š Umrl je v Gradcu polkovnik v p. Herman pl. N c m e t z.
Slovesno olvorilev novega mosiii v Črnomlju.
Pretočena nedelja je bila za Črnomelj slovesen dan. Novi most, ki se je ta dan slovesno blagoslovil in izročil prometu, odstranja največjo prometno oviro na cesti Črnomelj—Vinica in jc obenem preobrazil lice mestu Črnomlju. V treh lokih, katerih srednji sc razteza drzno nad Dobličanko 57 m na široko, je novi most objekt, ki mu ga celo v Avstriji ni para, kakor to priznavajo tehniki. Zgradili ste ga iz železnega betona združeni tvrdki Zajec & Horn in Lončarič in je stal z dovoznimi cestami 160.000 kron. Iv tej svoti je prispe-
jazno kamro, katero prepusti za nizko ceno materi. Mati bo živela kot gospa, hodila v cerkev, molila za sina, ki bo delal zanjo v daljni Ameriki, kajti on hoče, mora nazaj. Delal bo, dokler bo mogel. Potem . . .
Ko jc razlagal Janez modremu sosedu svoj sklep, je vzel ta pipo iz ust in stresel glavo: Pameten bodi Janez. Čas je, da si, in vsi tisti, ki silijo tja, tudi. Doma bi bil ostal. Kaj meniš, da ne bi zaslužil v petih letih tudi doma štiritisoč kron? Le računi, počem so dnine, štej voznino v Ameriko, izgubo moči in drugo. Praviš, da nimaš dovolj za zidanje in začetek obrti. Kaj ti je pa treba zidati? Katra Kmetova čaka moža. Pristopi. Gruntec je okrogel, hiša pripravna za gostilno, če že misliš, da moraš začeti gostilno.«
»Pa Katra,« se jc branil Janez, »je silno grda.«
»Kaj grda,« se je zarezal sosed. » Kaka pa je zdaj Lenčka? Lepa ali grda; kadar so par let omožene, so vse enake. Zato je neumnost, gledati na lepoto. Posebno za kmeta. Take muhe naj lovi gospoda, ki ima čas zalo. Ti Janez pa vzemi Katro, sc vsedeš na gotovo. Z denarjem boš delal denar. Mati ti pa pomagajo še malo.«
»Pa pravijo, da je Katra sitna,« je oporekal Janez.
>■ Sitna, ker noče vsakega. Saj boš ti gospodar, ženska te vendar ne bo straho-vala.»
Čarobno moč ima beseda doma, Janez je zaprl oko, da ni videl, dokler je bil ženin, Katrine raskave kože, škilastega pogleda, Pa ko se je privadil, se mu je zdela
vala država polovico in dežela 40 odstotkov, ostanek pa cestni okraj in mesto. Samo na ta način se je omogočila tako sijajna in mogočna stavba. O so-lidnosti zgradbe priča dejstvo, da se je most pri skupni obtežitvi z 290 tonami podal splošno samo za 3-4 mm. Blagoslovil je most v nedeljo prevzvišeni gospod knezoškof Jeglič osebno, kar je vso slavnost posebno povzdignilo. Pri slavnosti so bili navzoči poleg cestnega odbora z načelnikom Mullerjem in občinskega odbora z županom Dollarjem deželni odbornik dr. Zaje, vsi trije poslanci okraja: Dermastia, Jarc in Matjašič, okrajni glavar Domicelj s svojimi uradniki, sodnik Fajfar i. dr. Kljub skrajno neugodnemu vremenu so prihitele ljudske množice iz cele Bele Krajine. Načelnik Miiller je izrekel zahvalo Prevzvišenemu, deželi in državi, isto-tako župan, deželni odbornik dr. Zaje je pa izročil most prometu z željo, naj bi pripomogel k gospodarskemu napredku Bele Krajine. — Po otvoritvi mostu jc blagoslovil Prevzvišeni še krasno novo parno brizgalnico črnomaljske požarne brambe. Stala je 7000 kron in je bila potrebna, ker loži mesto Črnomelj visoko nad Dobličanko in La-liinjo.
NAPAD V OGRSKI ZBORNICI.
Kovacsa namerava v glavni razpravi zagovarjati poslanec Geza Polo-nyi. Ker je Polonyi svoj čas opustil odvetništvo, bo zagovarjal Kovacsa kot koncipient svojega sina, poslanca Dezi-derja Polonj ija
BRAMBNA PREOSNOVA V BOSNI IN HERCEGOVINI.
Armadni odredbeni list objavlja od cesarja dne 11. avgusta 1912 sankcionirano brambno postavo za Bosno in Hercegovino.
PODROBNOSTI O NAPADU NA AV-STRO-OGRSKI POŠTNI URAD V SOLUNU.
Ravnatelj avstro-ogrskega poštnega urada v Solunu poroča o napadu: Eksplozijo je povzročila bomba, ki je bila skrita pod klopjo. Razbile, so se debele. šipe, oprava je zelo poškodovana. Kljub napadu je pošta vse delo izvršila in se služba ni nič motila. Pošto stražijo sedaj turški vojaki.
LAHI ZAPLENJAJO LADJE.
Lahi so zaplenili pri Aleksandriji turško jadrnico »Evangelist«. Laška križarica »Duca degli Abruzzi« je preiskala rumunski parnik »Imperator Trajan«, s katerim so se peljali trije turški častniki, ki so jih Lahi kot vojne vjetnike aretirali.
SFRAVA MLADOTURKOV Z VLADO.
Glasilo mladoturkov »Fercljuman i Ilakikat« dementira vsa poročila, po katerih nameravajo mladoturki sklicati v Solun protivladni parlament. Odlični mladoturki pa delujejo na to, cla se vlada in mladoturki sporazumejo.
'Vlada izdeluje program, po katerem bi mogla sodelovati dosedanja opozicija z zmernejšimi mladoturki.
ALBANCI PRODIRAJO PROTI SKOPLJU.
»Frankfurter Zeitung« poroča, da so pričeli Albanci prodirati proti Skop-lju.
celo lepa. Dobro se godi Amerikancu, Toči Jn pripoveduje pivcem o svojih mukah v tujini, kako je šlo doma po njegovi krivdi rakovo pot in svari mlade fante, katere vleče čez morje: »Doma ostani prijatelj — nc boš se kesal!«
Pavla.
Drama z dežele v treh dejanjih. — Spisal Alojzij Remec.
Oh priliki »Zarjinega« slavi ja so je uprizorila. na »Ljudskem odru« v Ljubljani igra. ki kljub velikim hibam zasluži, da se obširneje oceni.
Alojzij Remec je s tem svojim prvencem, kar sc tiče problema, globoko posegel in to dejstvo samo zadostuje za dokaz njegovega talenta. Toda drama zahteva v mnogem oziru veliko več kakor roman ali novela, neko posebno tvorno silo. ki zna košček realnega življenja zgostiti tako, da ostane kljub časovni omejitvi, ki jo zahteva oder, dejanje verjetno, gledalca takoj zainteresira in zapušča, v njem vsled spretne rešitve konflikta neko posebno zadovoljstvo. V romanu ostane zadosti prostora. za. avtorjeve refleksije, tam se psihološka motivacija lahko poljubno razpreja, drama pa mora po samem in golem dejanju učinkovati. Tega pa v »Pavli« ni, dasi jo snov sama na. sebi za dramatizacijo sposobna kakor ma-lokatera.
Ker pišemo oceno zn. one, ki se za to delo zanimajo in je že poznajo, si reprodukcijo dejanja lahko prihranimo.
Pavla jo ženska, ki je padla, se hoče vzdigniti, a ne more. Njena tragika, ki jc naravnost tipična, tiči v tem, da. vsled notranjih in zunanjih vzrokov ne more višje, se ne more povzpeti iz dna, kamor jo je pahnilo zlo nagnjenje v zvezi •/. razmerami, v katerih živi, in zato ne učaka »velikega dne«, o katerem sa-nia. Kateri so ti vzroki, ki ii branijo urema-
POINCARE V RUSIJI.
Poincart: izredno hvali vojaško pa-rado v Krasnem Selu. K letošnjim velikim vajam pride na Francosko oficiel-no veliki knez Nikolaj Nikolajevič. Poincare in Sazonov sta sc pogovorila o vseh tekočih političnih vprašanjih. Gre predvsem za laško-turško vojsko. Rusija in Francija želita, da se kmalu konča in da smatrata kot potrebno vplivati v pomirjevalnem zmislu prijateljsko tako na Turčijo, kakor na Italijo. Besedilo mornariške pogodbe jc izdelano, a še nc podpisano.
ZOPET PREPREČENA ZAROTA NA RUSKEGA CARA.
»Daily Nevvs« poroča iz Petcrbur-ga, da je 16 mornarjev vojne ladje »Ivan« nameravalo vjeti jahto čara Nikolaja, ko bi se nahajal na njej s svojo rodbino. C.ara so nameravali prisiliti, da sc odpove prestolu ali pa, cla podeli tako koncesije, cla bi v državi ne imel nobenih pravic več. Zarotniki so nameravali vzeti čara in nameriti topove proti Kronstacltu. Načrt se je pa odkril in so zarotnike aretirali. Ob razpravi so večino zarotnikov obsodili na smrt. Mornarjem je prepovedano razpravljati o političnih vprašanjih.
STRAŠNA VSTAJA V MEHIKI.
Vstaši so zavzeli mesto Ikstapan. Posadko, ki je branila mesto, sestavljeno iz sto kmetov in sto Ikstapanov, so vstaši pomorili. Po zavzetju lkstapana so pričeli revolucionarji prodirati proti Toluci. Nadalje so vstaši v bližini Chi-aitle v državi Morelos napadli osebni vlak in pomorili 25 vojakov in 20 potnikov.
Dnevne novice.
-f »Klerikalizma« ne bo še konec.
Poročevalec češkega dnevnika »Samostal-nost« se jc te dni razgovarjal s poslancem dr. Rybarem o nekaterih važnih in aktualnih političnih vprašanjih in ta razgovor v »Narodu« priobčil. Iz tega razgovora posnemamo sledeče: »Na vprašanje, je-li v doglednem času pričakovati, da bo ljudstvo samo povzročilo pad klerikalnega gospodstva, jc odgovoril posl.: »Žalibože, zazdaj še ni upanja na padec klerikalnega gospodstva na Kranjskem«. Dr. Rybar je v svojem nadaljnem razgovoru soglašal s poročevalčevim nazorom o potrebi ener-gičnejšega dela med kranjskim ljudstvom in neposrednih stikov z ljudstvom. Govorila sta nato še par besed o vprašanju, ni-li sedanja situacija na Kranjskem posledica majhne napake kranjskih naprednih vrst, ter bila oba mnenja, da ta informačni razgovor ne spada v javnost.« — Kranjski liberalci so se dozdaj zanašali, da bo S. L. S. kmalu izginila in »Slovenski Narod- je prorokoval, da se to zgodi že pri prihodnjih deželnozborskih volitvah. Dr. Rybai pa je, kakor vidimo, drugačnega mnenja in nam se zdi, da je dr. Ryba? boljši prerok kakor gospodje v Knaflovih ulicah. Jako hudomušna je tudi opazka, da razgovor ,med dr. Rvbarem in poročevalcem »Samo-stalnosti'; glede napak kranjske liberalne stranke »ne spada v javnost«. Kajpadane, saj bi se potem gospodje v Ljubljani preveč jezili. Saj pravi Ribnikar, da je v liberalni stranki vse imenitno in v tem oziru sta z dr. Tavčarjem enega mnenja. Kakor je posneti iz dejstva, da je »Narod« interviev z dr. Rybarem priobčil, je zadnje čase tudi
gati sebe in milje, ki io obdaja? Če je drama res drama, nam mora. to hiti takoj neposredne jasno, a v Remčevi »Pavli« moramo s trudom stikati za temi motivi, ako jih hočemo zaslediti. Ali je Pavla tako globoko in v posebnih okoliščinah padla? Iz nekih mest (ko se govori o njenih vročih pismih), bi se dalo posneti, da je Pavla Gruntarja ljubila, je na tem, da se ■/. njim poroči, Gruntar sam napravlja vtis poštenega. dečka, ki kaže tu in tam celo duha, kakršnega navadno »rodoljubom z dežele« ne pripisujejo, in če jc nekoliko brutalen, je to Pavlina krivda in l»i drug na. Gruntarjevem mestu težko drugače storil. Tu ne tiči ves vzrok tragične Pavline usode. Morda pa se ji jc zastudilo tisto majhno in plitvo obzorje, v katerem ti podeželski ljudje živijo? Avtor ta moment, res zelo povdarja, tudi naravnost neverjetno pretirava, toda. Pavla sc je v ta, svet že kolikor toliko vživela, kakor sledi iz nekega mesta v prvem aktu. Asimilacijski proces je v njej skoro žc končan, kaj torej prikliče iz dna srca namah mladostne želje? V Pavlinem značaju je nekaj histeričnega, možnost, naglih, drugim nedoumnih preobratov, hipnih izbruhov, neukrotljivih afektov. To jc žc nekaj in to je avtor tu pa tam pogodil. Pa veliko premalo. kajti konturo Pavlinega značaja so v Rcmčevem konccptu zelo nejasne — gledalec jih mora povečini sam izpopolniti. Drugi motiv jc nastop Ogradnika. Ako bi bila. Pavla povprečni normalni tip. bi moral Ogradnik biti nekaj posebnega, da jo zdrami iz »podeželskega« životarjenja in jo zvabi v višave. Ker je pa Pavla zelo vzdražljivo, nesorazmerno v. mikom reagujoče bitje, ni treba, da bi bil Ogradnik kaj izvanrednega, kar res tudi ni, a proti avtorjevi nameri, .le jurist v prvih semestrih in govori fraze, kakor so navadne pri ljudeh, ki jim pravimo idealisti; sam o sebi sodi, da gleda, ves svet v »drugačni luči«. Kakšen duševni kontakt se med njim in Pavlo splete, se da težko izraziti. Deloma ga ona zapeljuje, deloma jo omamlja on s pravljico o zakletem gradu in princesi. Pavla, zanj močno vzplamti, Ogradnik jo vrže iz njenega tira, zazdi se ji, da sc bo mogla v njegovi ljubezni očistiti. Toda
»Narod« prestopil v tabor tistiK, Iti so z narodno-napredno stranko nezadovoljni in li želijo od nje »energičnejšega dela«.
-f- Pred »Narodom« je vsak obsojen.
»Slovenski Narod« je najvišja sodna oblast za slovenski narod. Drugi narodi imajo sicer uradne sodnije, ki so merodajne za javnost, pri nas pa tega ni treba, vse to opravi »Slovenski Narod« sam in pa sodniki v njegovem uredništvu. Vsa ceremonija je jako kratka in enostavna: vse kar jc »klerikalno«, se gbsodi, kar je liberalno, se oprosti. Za zgled td-le: Ivan Kregar jc bil oproščen pred porotnim sodiščem v Celju, pred »Narodom« pa je bil obsojen, češ da se da porotno sodišče voditi pri svojih sodbah od srca, nc pa od hladnega treznega razuma, ki sodi po sodnem pravu. Ivan Kregar naj bi samo prišel pred strokovne sodnike, pa bi stvar drugače izpadla. Pretekli teden so pa stali trije možje iz Prečne pred okrožnim sodiščem v Novem mestu, torej pred strokovnimi sodniki. Vsi trije so bili oproščeni, ampak pred »Narodom« so seveda vsi obsojeni. »Slovenski Narod« pravi namreč o tej sodbi sledeče: »Iz formalnih razlogov so bili torej ti junaki oproščeni obtožbe krivega pričevanja, vtisnjen pa jim je bil sodni pečat sostorilstva pri vlomu v volilni lokal in volilni zaboj. Ker so vsi trije storilci zagrizeni klerikalci, je blamaža na strani klerikalcev. Sicer pa izrečemo o tej sodbi še svojo sodbo.« — Tako se govori! Čemu je sploh treba sodnij na Kranjskem, kar v uredništvo »Slovenskega Naroda« z obtožencem, tam je sodni stol, samo aresta še manjka.
-f Sumničenjc S. L. S. Glasom porodila urednika češke »Samostalnosti« je poslanec dr. Rybaf v nekem intervievu izjavil, da je Hrvatsko-slovenski klub zato glasoval za brambne predloge, »ker je vlada klerikalcem zagotovila gospodstvo na Kranjskem in zato ji delajo tudi oni vse mogoče usluge«. — Mi ne verujemo, da bi se bil poslanec dr. Rybar tako izrazil. Dr. Rybaf pozna razmere v parlamentu in lahko vč tudi za motive, ki vodijo našo delegacijo, katere član je bil tudi on, a je moral proti svoji boljši volji vsled terorizma primorskih iiberalcev izstopiti. Zato si ne moremo misliti, da podtika našemu klubu take namene, kakor se v tem intervievu v »Narodu« trdi. S. L. S. je za vojaške predloge glasovala vedno iz svojega notranjega uverjenja, da je močna armada nujen pogoj za nadaljni razvoj naše države, v koje okrilju morejo tudi Slovenci postati močni. To stališče je naš klub tudi v parlamentu vedno, kadar so bile armadne zadeve na vrsti, nedvoumno izražal. Zato ne gre, da bi se naš klub tako sumničil in se nam zdi neverjetno, da bi bil dr. Rybar zagrešil toliko nelojalnost. To tem manj, ker je vzdrževanje dobrega razmerja med poslanci tržaškega mesta, okolice in Istre, sploh vsega Primorja z našim klubom v največjem interesu njihovih volivcev in narodnih zahtev. Zato upravičeno pričakujemo pojasnila.
+ Neokusno. Narod« in »Dan« se prepirata. To ni nic novega. Neokusno pa je, če -Dan« danes napada imenoma urednike nasprotnega lista. Saj gre za zgolj politično zadevo, v kateri uredniki pri obeh listih tako po svojem prepričanju kakor po svoji dolžnosti zastopajo vsak stališče svoje stranke. Glasilo, ki je v rokah učiteljev, bi pač lahko vedelo, kje je meja, ki je v politični polemiki ne sme
Pavla, ki je sicer rafinirana. ki pozna ljudi in življenje, sc je tu začudo zelo prevarila. Ograd-nik ni junak, ko poizve po Gruntarju, da Pavla, Gruntarjeva zaročenka, ni tista »Cista roža sredi zlob sveta:, kakor si jo je on sanjal, jo zapusti in se takoj vname za njeno sestro Lc-nico, ki je že preje nanj močan vtis napravila, dasi o Pavli Se vedno sodi, da je »njena duša nedotaknjena!. Ogradnik napravlja tu brez vsakega dvoma vtis silno naivnega človeka in je vse kaj drugega kakor simpatičen. Pripominjamo, du se pa Ogradnik v prvem dejanju na drugi strani pokaže za moment v nekem erotičnem dialogu z Pavlo kot velik rutinira-nec. Čudno pa je, da mu Pavla sama namiguje na njeno grenko )>reteklost in ubito mladost, a ga povest o njeni ljubezni z Gruntarjem, oziroma o njenem padcu tako silno preseneti. Obenem z Ogradnikom pa postaja tu tudi Pavla skrajno neverjetna. Da ona ni pomislila, da bi Ogradnik njeno razmerje v vsej njegovi realnosti lahko izvedel? Vsekakor bi vse to moglo slediti iz nekega zelo ekscentričnega značaja, a tu jc avtorjeva moč omagala in nam Pavle ni mogla približati, dasi so te in one črte na njej dosti realne. Zmanjkalo je barve, tragika Pavle, ki bi mogla biti globoka, se je vsled nejasne in okorne psihološke motivacije čisto poplitvila.
Silno, skozi in skozi se jc ponesrečil avtorju Gruntar. Hotel ga jc naslikati podlega, odurnega, brezobzirnega, nizkotnega, a kaj, ko ni! Na vsak način ne nosi nič več krivde kakor Pavla — ljubi jo gorko, ljubi jo že dolgo, hoče jo poročiti, da bi jo bil ravno on zapeljal, iz ničesar ne sledi, in če po Pavlini krivdi poseže v drugem dejanju po ne ravno plemenitih sredstvih, nas to nič nc preseneti — kvečjem brutalnost, prizora samega, kakor gn jc avtor naslikal. O »blatu«, v katero je speljal s seboj Pavlo, ni nikjer kaj čutiti razun v besedah razburljivo učiteljice. »Rodoljubno« prireditev Imenuje komedijo, Pavlino resignacijo pogodi t izbornim izrazom, torej tudi ni tako piitev dečko, kakor bi po avtorjevih intencijah moral biti. In vendar mora prav njega najhujša katastrofa zadeti. Kar se slednjega tiče, jc pripomniti, da je neposredni vzrok, zakaj pahne napol
prekoračili, kdor hoče biti civiliziran človek.
-h Naš cesar za Slovence v Nemčiji. Cesar Franc Jožef je daroval za slovensko novoustanovljeno društvo v Hamburgu ob Rcni 200 K. Zastava tega društva se bo dne 18. avgusta cerkveno blagoslovila v H. Obermarksloh. Z blagoslovljenjem bo združena velika slavnost vseli tamošnjih Avstrijcev. — Ta dan bo šla tudi velika procesija Slovencev na božjo pot v Kevelar.
-j- Med ponesrečenci v Bochumu je, kakor se nam poroča, tudi več S 1 o-v e n c o v. Imena do zdaj še niso znana.
— S kakšnim orožjsm se bojujejo liberalci. Tudi v Begun j a h na Gorenjskem je nekaj liberalne ljulike, menda za kazen in pokoro za naše grehe. Kakor povsod, je tudi pri nas liberalizem skrajno zagrizen, sirov in laž-njiv. No, pri zadnjič občinskih volitvah smo dali liberalcem tako brco, da ne morejo tega pozabiti. V svoji togoti so se skušali maščevati in so sc v prvi vrsti lotili gospoda župnika. Že na dan volitev ga je neki liberalec s krampom dejansko napadel, nato pa v hišo zaprl ter i ako izvršil dejanje nasilja, za katero bi nekaj časa lahko ričet jedel, ako bi župnik ne bil tako plemenit, da mu je na mile prošnje njegove žene odpustil. Izmislili pa so si nekaj šc bolj peklenskega. Ko jc gospod župnik neko osebo spremil, so ga v umazanem »Slovenskem domu« obdolžili grdega dejanja in navedli dva fanta, ki sta ju srečala in baje omenjeno stvar videla. Obenem so poslali gospodu knezoškofu anonimno pismo, iz katerega se razvidi namera begunjskih liberalcev njim neljubega župnika iz Begunj spraviti, da bi ložje med ljudstvom trosili svojo liberalno modrost. A liberalna hudobija se je kmalu izkazala kot grdo obrekovanje. Omenjena dva fanta sta namreč podala sedaj sledečo izjavo:
»Podpisana izjavljava, da jc poročilo »Slovenskega Doma« št. 28 z dne 13. julija in drugih časopisov o župniku iz Begunj zavito in neresnično. Zalo podpisana kot očividca, na katera se sklicuje dotični dopisnik v »Slovenskem Domu« resnici na ljubo s svojim polnim imenom in, če treba, tudi pod prisego izpoveva, da v tem slučaju gospod župnik ni kriv dejanja, katerega se ga dolži in je čisto n e -d o 1 ž e n. Zato so tudi vse govorice, razširjene vsled zavitega poročila v »Slovenskem Domu« obrekljive in neresnične.«
Begunje (Beljak), 11. avg. 1912. Ivan Fajdiga, J. Mencinger ml. (oba iz Goš). Kot priče: Jožef Zupan, Anton Potič, Maks Brečko, Ivan Mencinger st.
Eden od fantov jc omenjeno izjavo podal tudi pod prisego pred mirovnim sodiščem v Begunjah in pa pod prisego pri dekanatu v Radovljici. Drugi, ki je vojak v Beljaku, je podpisal izjavo. — Zloba in lažnjivost liberalcev je s tem do dna razkrinkana.
—- Cerkveno petje pri evharistič-nem shodu na Dunaju. Ker je do evlia-rističnega shoda le še nekaj tednov, treba, do tudi glede cerkvenega petja, v kolikor ga bomo izvajali Slovenci, pravočasno vse dobro pripravimo in točno uredimo. Pri shodu bo treba peti najmanj pri treh slovesnih (pontifi-kalnih) latinskih mašah, ravnotako
nori pastirček Gruntarja v brezno, skrajno neverjeten: da bi namreč Gruntar hotel Pavlo z bičem prisiliti, da mu da v slovo roko.
Nič manj ni pogrešena samostanska go-jenka Leniča. Izpočetka tako medlo skicirana, da le iz ust drugih posnamemo, da je vzor tiste čistosti, po kateri hrepeni pesnik, govori v tretjem aktu tako rafinirano, vsestransko in glo-bokosegajoče o ljubezni, kakor bi to od nje najmanj pričakovali. Pozna celo temne strani življenja. Nedolžna — preveč filozofira o nedolžnosti. Tisti prizor med Lenico in Ogradnikom bi moral vplivati kot kontrast, a za to mu manjka finese; naravnost odbija. — Lola ni nič drugega kot deus cx machina, tudi psihološko napačen: rabla imbeciliteta, kakor jo knže Lola, nima tistih silnih maniakaličnih simptomov.
Kar sc tiče forme, je pno dejanje s svojimi 17 prizori brez življenja, samo utrudi, tudi nc povzroča ti«te »Stimunge«, kakor jo je avtor očito nameraval, pije se, naliva, pije in zopet pije, podeželski ton se pretirava časih do nedopustnih banalnosti, vsled česar se avtorju pcrsifliranje razmer večkrat ponesreči, veliko deklamacij pokriva le pomanjkanje dejanja, tiste bajne pravljice ne učinkujejo, razprava o Zupančiču je preveč nameravana, dejanje je sploh slabo opredeljeno; tu se nič ali malo, tam preveč godi.
O drugem razpravljati ni naloga objektivnega kritika. Dober romancier ali novelist ni nujno obenem dober dramatik in narobe. Iz »Pavle« se ne da v tem oziru še nič sklepati. Ali so to le hibe začetnika ali kaže avtorjev talent sploh na drugo polje, ne moremo vedeti. Kar je dobrega in koliko jc še) pisatelj v dno svojega sujeta, se da iz povedanega obenem z napakami posneti. S tem je delo kritika opravljeno. Ostane le šc želja, da se ne bi ocene, ki so resno mišljene, kažejo ljubezen do avtorja in dela in težnjo je doumeti in v sebi preživeti, smatrale za »nedolirohotne« ali tendenčno, kakor je to pri nas, ker je kmalu na vseh krajih in koncih zamera, navada. Tudi nekaj »podeželskega« in ne brez svoje vrste tragike.	F. T.
vsak dan tudi pri popoldanskih litani- 1 jah z blagoslovom; kako bo glede petja pri sklepni svečani procesiji, se šc ni določilo. Latinska maša bo vedno: vo-tivna »de Ss. Sacramento«; torej bomo izhajali z enim in istim introitom, gra-dualom, ofertorijem in komunijo. In-troit in komunijo bomo peli koralno, gradual »Oculi omnium« iz Griesba-eherjevega »Repertorium ehorale« št. 53, pri ofertoriju pa navadno kak primeren evli. motet (Mozartov »Ave ve-rum« ali kaj podobnega). Muzikalije za omenjene spremenljive speve bo pre-skrbel podpisani. — Glede stalnih maš-nih spevov (Kyrie, Gloria, Čredo, Sanc-tus, Benedictus in Agnus) je pa težje naprej določiti, od katerih avtorjev naj jih vzamemo. Na vsak način mislim, da bo lahko dobiti tri latinske maše, ki jih bodo znali peti vsi naši pevci in pevke, ki so bodo udeležile kongresa. Vendar pa — radi lažje in sigurnejše izbere — naj blagovolijo vsi oni pevci in pevke, ki pojdejo h k o n g r e s u, čim 'preje prijaviti podpis a n e m u vodji cerkve-negapetja 1. svoje naslove, 2. n a j pa tu d i obenem povedo, katere 1 a t i n s k c maše znajo peti, oziroma naj tisti, ki zadenejo vsako skladbo koj »prima vista«, tudi to blagovoljno pristavijo. Iz teh obvestil bo razvidno, katere latinsko maše zna peti večina pevcev in pevk, in bomo potem dotične maše dali na program. — Če bo le mogočo, bomo že pred odhodom na Dunaj imeli v Ljubljani eno pevsko vajo. Toda to danes samo mimogrede. — Gospodje pevci in pevke, oglašajte se! Potrudimo se, cla spravimo skup čeden in krepak zbor. Pokažimo tudi ob tej znameniti priliki na cesarskem Dunaju, da smo Slovenci navdušen pevski narod in da ljubimo svojega evharističnega Boga. — Stanko Premrl, stolni regensehori v Ljubljani, Pred Škofijo 12, I.
—	Velika poletna veselica v Postojnski jami. Na veliko poletno jamsko veselico, ki se vrši pri vsakem vremenu v četrtek, dne 15. t. m. v Postojni, se p. n. občinstvo s tem še enkrat opozarja. Cene raznih posebnih vlakov so polovične ter se na ta način nudi p. n. izletnikom izredna prilika ogledati si največji in najkras-nejši podzemeljski čudež. Torej jutri v četrtek vsi v Postojnsko jamo! Posebni vlak odhaja iz Ljubljane ob 12. uri 32 minut popoldne.
—	Železniški mojstri postanejo uradniki.
—	Kongres hrvaških in srbskih čebelarjev se je minuli teden vršil na Sušaku,
—	Za srbsko trgovino. V Belgradu se snuje Srpsko Trgovačko Društvo (na delnice), ki bo imelo 5 milijonov dinarjev osnovnega kapitala; društvo ima namen delati za razvoj celokupne srbske trgovine, industrije, obrti in poljedelstva.
—	Porednež. Zelo razposajen je železniškega čuvaja sin, desetletni Franc Molek iz Martinliribca. V začetku avgusta se it; igralo več otrok v plitvem potoku. Na cesto vrhu potoka pa se je vtihotapil gori imenovani in je začel metati kamenje na v potoku se igrajoče otročiče. Eden teh kamenjev je zadel Franceta Mlinarja iz Martinliribca tako, da mu jc nosno kost prebil in se jc nezavesten zgrudil v potok. Otroci so ga vzdignili, da ni utonil. Pripeljali so ga v bolnišnico usmiljenih bratov v Kandijo. Omenjeni Molek ima zelo slabo vzgojo in je tudi preje večkrat kaj enakega uprizoril.
—	C. kr. ravnateljstvo državne železnice v Trsiu odda dobavo rezanega lesa za leto 1013 potom javnega razpisa. Tozadevni podrobni podatki so razvidni iz listov »Wiener Zeitung« in »Osservatore Triostino« od li. avgusta leta 1912.
- Zakupni razglas. C. in kr. vojaško preskrliovališče v Ljubljani je poslalo trgovski in obrtniški zbornici v Ljubljani zakupni razglas c. in kr. in-tendancc 3. voja v Gradcu glede zagotovitve sena, slame, drv in premoga za leto 1912-1913. Ponudbene razprave se bodo vršile v različnih krajih v času od 12. avgusta do 14. septembra t. 1., med temi v Ljubljani dne 16. avgusta. Zakupni razglas, ponudbeni vzorci in splošni pogoji so v pisarni trgovske iu obrtniške zbornice v Ljubljani interesentom na vpogled.
—	Mica Kovačeva v Novem mestu. Tomaž Milavc iz Postojne se jc dne 11. avgusta potepal po Novem mestu. Vmes je prišel v gostilno neki Kopač, tam jedel in pil in zapil 3 K 12 v. Ko je po 12. uri hotel plačati, je skočil k njemu Milavc z odprtim nožem in zavpil: »Takoj, ti vampasti jud, ti bom napravil luknjo v vamp.« Kopač je pred nasilnežem bežal. Milavc pa jo je tudi popihal. V noč ga je pa policija aretovala in dognala, da ga išče okrožno sodišče, da nastopi radi enakega zločina šestmesečno ječo. Oddala ga jc okrožnemu sodišču.
—	Pogreb rajnega g. Antona Stresa se je vršil včeraj na Viču ob mnogobrojni udeležbi domačega in tujega občinstva.
—	Zaradi motenja vere in razžalitve
Veličanstva je orožništvo aretiralo železniškega delavca Matija Goršeta. Na zelo surovi način je žalil Mater božjo in cesarja Franca Josipa.
—	Nesreča. V začetku avgusta je na polju kosil devetletni Ivan šušteršič iz Smolinjevasi. Pokošeno mu je pa grabil devetletni Anton Vidic tudi od tam. Šušteršič pa je zadel Vidica s koso v zadnjo plat krače leve noge in muVrerezal ahi-lovo kito. Prepeljali so ga v bolnico.
—	Ponarejeni enokronski komadi. Janez Železnik iz Vel. Brusnic je plačal mitnino na mitnici s ponarejeno krono. Grofica Margheri iz Otočic je spoznala krono za ponarejeno in to naznanila orožništvu, Železnik pa noče nič vedeti, odkod je ta denar dobil.
—	Ljudske šole na Hrvaškem. Leta 1910./11. je bilo na Hrvaškem in v Slavoniji vsega 1596 ljudskih šol, 203 več kakor leta 1909./10. Povprečno pride na Hrvaškem po ena ljudska šola na vsakih 26'65 kvadrat, kilometrov in na vsakih 1632 prebivalcev. Od vseh ljudskih šol je bilo 1474 splošnih javnih, 48 verskih javnih in 74 zasebnih. Po učnem jeziku je bilo hrvaških in srbskih: splošno javnih 1453, verskih 30 in 14 zasebnih, skupaj torej 1497; nemških 16 splošnih javnih, 8 verskih in 3 zasebne, skupaj 27; mažarskih: 1 javna splošna, 10 verskih in 57 privatnih, skupaj 68; razun tega so še 4 splošno javne slovaške ljudske šole. Po številu učiteljskih sil je 843 ljudskih šol z eno, 460 z dvema, 113 s tremi, 110 s štirimi in 70 s petimi in več učiteljskimi silami.
—	Nepošten pismonoša. V Zagrebu so te dni prišli na sled pismonoši Josipu Čohu, da je poneveril 1700 K, ki jih je na podlagi poštne nakaznice imel izplačati odvetniku dr. Steinerju. Čoha so zaprli.
—	Radi požiga pred 25 leti se je ie dni sam naznanil oblasti v Zemunu 59letni kmet Miloš Stojšič iz Kupinovega. Priznal je, da je pred 25 leti zažgal poslopja tamkajšnjega trgovca Hermanna, ker je ta preprečil njegovo izvolitev za občinskega blagajnika. Stojšiča so spravili v zapor.
—	Umrl je v Konštanci na Bodenskem jezeru bivši srbski poslanec v hrvaškem in peštanskem saboru Steva Popovič Vacki. V mladih letih je bil hud narodnjak in je radi nekega članka presedel 1 leto v kaznilnici v Vacu (odtod njegov priimek »Vacki«), pod Khuenom pa je prestopil v njegov tabor in bil eden glavnih njegovih stebrov. Od leta 1906. se politike ni več udeleževal.
—	Vlom v Zagrebu. Tovarnar Sthaf« fer je ob svojem povratku s počitnic opazil, da je bilo ulomljeno v stanovanje; pogrešil je srebrnine in zlatnine v vrednosti 1000 K. Stvar je vzela v roke policija.
—	Umor radi noža. V Viškovcu v dja-kovskem okraju sta pasla na polju svinje pastirja Szabo in Ferič. Med obedom je stari Feričev oče ponevedoma vtaknil v torbo Szabov nož. Szabo se je takoj razburil in kmalu sta se sprijela s Feričem mlajšim. Szabo je nazadnje izruval nek kol, pobil z njim Feriča na tla, nato ga pa še z nožem zabodel v srce, da je Ferič na mestu umrl.
—	Novice iz Dalmacije. 11. t. m. se je
ustanovil v Žirovnici pri Splitu »Pravi hrvatski Sokol«. Ob tej priliki je bilo blagoslovljenje zastave in ustanovitev Mladinskega društva. Govorilo je več govornikov, med njimi Jelavič, dr. Sokol in drugi. V imenu slovenskih Orlov je pozdravil bratsko mlado društvo dr. Toma-žič, ki se nahaja tu na dopustu, v lepih in ubranih besedah, Najbolj značilno pri celi prireditvi pa je, da je županov namestnik, državni poslanec dr. Smodlaka, izdal ukaz, da morajo vse hrvatske zastave raz hiš odstraniti. Sam državni komisar sc je temu ukazu smejal. In potem pravijo, da je v Splitu občina hrvaška, ko izdaja hrvaški poslanec take ukaze! Seveda so tudi zaslepljeni demokrati med celo prireditvijo žvižgali, a to ni molilo razpoloženja. — Zaradi veleizdajc so v Splitu obtoženi 4 Hrvati.
—	Predrzen lisjak na Planini. Zadnje tedne se jc pojavil na Planini nad Jesenicami predrzen lisjak, 1« sredi popoldanskih ur neusmiljeno davi in mori vse, kar sc prišteva kurjemu plemenu. Izpred veže odnese kokoš, izpred poda petelina. Drugič obišče soseda, kjer se brezskrbno pase jata piščancev, ki gredo tudi v slast, čc zmanjka tolstih kokoši. Pred kakim tednom ga je zalotila neka gospodinja ravno v hipu, ko je pograbil njeno najlepšo čopk°. Ker je imela slučajno grablje v rokah, ga je neusmiljeno lopnila po kosmatem kožuščku. Zver popusti svoj plen in pobegne, toda čez nekaj časa se po ovinkih vrne v nadi, da najde še tam svoj plen. Videč pa, da se jc ukanila, stopi k sosedu, kjer po-baše kar tri piščance hkrati ter pobegne ž njimi v svoj brlog. Ta nečuvena predrz nost lisjakova je provzročila obče razburjenje. Zvedel je zanj tudi bližnji lovec, ki
1 si je z nabito dvocevko ogledal to krvavo
Iovcc kakih 50 korakov od dvorišča, skoči prizorišče. Pa glej spaka! Komaj je bil izza plota preklicani lisjak, popade naj-bližnjo jarco in odskaklja ž njo v nemalo ogorčenje vaščanov. Sedaj imajo po ves dan kuretino zaprto, če jo pa izpuste na piano, jo pa vedno kdo čuva. Skrajni čas je že, da se posveti temu ncnasitljivemu morilcu, kajti odnesel jc žc blizu 30 glav perotnine.
Primorske vesli.
p Dubovske izpremembe. Preč. gospod Angelj Cargo, kurat v Nabrežini, pojde za vikarja v Sovodnje. — Preča-stiti gospod Frančišek Švara, vikar v šempolaju bo začasno oskrboval na-brežinsko duhovnijo. — Prečastiti gospod Bogomil Nemec, župnik v Zgoni-ku, je imenovan za upravitelja devin-skega dekanata. — Č. gospod 1. Stanka, kaplan v Volčah, je imenovan za ko-operatorja v št. Petru, in to vsled bolezni preč. gospoda dekana Gotarda Pavletiča. — Za kaplana v Volčah je imenovan novomašnik častiti gospod Fr. Černigoj.
p Mladini hočejo mešati štrene tudi v Trstu. Na vse načine skušajo, kako bi uvedli v politiko edinjašev radikali-zem. Starini pravijo, da bo mladinom izpodletelo.
p Imenovanja v sodni službi. De-Želnosodni svetnik Ivan Clarici v Trstu je imenovan za podpredsednika deželne sodnije; deželnosodni svetnik pri trgovski in pomorski sodniji dr. A. Pov-šič je imenovan za višjega deželnosod-nega svetnika.
p Namestništveni tajnik in voditelj okrajnega glavarstva v Tržiču je dobil naslov in značaj okrajnega glavarja.
p Med Gorico in Postojno namerava erar vpeljati avtomobilsko poštno zvezo, ako občine prevzamejo garancijo.
p Umrl je v Gorici g. Artur Frantz, posestnik in mestni svetovalec.
p Samoumor v Sesljanu. V sredo 7. avgusta pripeljal se je neki eleganten gospod iz Miramara v Sesljan. Ravnatelju sesljanskega kopališča sc je zdel neznanec sumljiv in zato ga ni hotel sprejeti pod streho. Obvestil je telegrafično žandarmerijo o gostu, ki se čudno vede. Tujec se je od tod podal v gostilno »Alla vale«. Tam jc prijazno nagovarjal natakarico, naj gre ž njim v Ameriko. Naročil jc večerjo, nakar se je podal v svojo sobo. Kmalu pa pride orožnik z Nabrežine in poprašuje po njem. Pokazali so mu sobo, kjer se nahaja došli gost. Ko je dospel orožnik do vrat, se je gost ustrelil z revolverjem. Ko so vrata odprli, zagledali so tujca ležati v krvi, ki je držal v eni roki bankovec za dvajset kron v drugi pa revolver. Govori se, cla je nesrečnež dajal povsod dobre napitnine. Na vizitki so dobili naslov: Ivan Tihy, inženir v Čikagi. Kdo je nesrečnež in kaj vzrok njegovega samoumora še ni clognano.
Društva.
—	Katoliško izobraževalno društvo v Dolnjem Logatcu vabi k proslavi petletnice svoje ustanovitve, združeni s Slomškovo slavnostjo, ki se vrši v nedeljo, dne 18. avgusta 1912 v notranjih in zunanjih prostorih Društvenega doma. — Spored: 1. J.: Jadransko morje. 2. V. J.: Domovini, prednaša društveni zbor. 3. Slavnostna govora o petletni zgodovini našega društva. Govorita preč. gg. Zaplot-nik in Turšič. 4. Mutast muzikant. Burka v enem dejanju. Priredil Jaka Štoka. 5. Komičen nastop »Zvitega Jaka«. Po igri ljudska veselica, pri kateri sodeluje društveni pevski zbor. Med veselico govor o velikem rodoljubu Slomšku; govori g. dr. Božič iz Ljubljane. Stregle bodo domače ^Bogomile« v slovenskih nošah. Za dobro postrežbo bo vsestransko poskrbljeno s pijačo in jedili vsake vrste. Začetek ob 3. uri popoldne. Vstopnina 20 vinarjev za osebo. Pevske točke vodi zborovodja g. Vinko Jovan. Veselica se vrši ob vsakem vremenu. Za obilni poset prosimo vsa vrla sosedna društva in požrtvovalne domačine za nekaj ur prijetnega, poštenega razvedrila.
—	»Mtadeniška Marijina družba« i»a Gočah priredi v nedeljo, dne IS. avgusta 1912 veliko veselico oh pol 4. uri popoldne na dvorišču gospoda Cirila Šternbeiger na Gočah v proslavo ob dvainosemdesetletnici rojstva Nj. Veličanstva cesarja Franca Jožefa L s sledečim vsporedom: 1. »Naš prapor«, Fr. Fcrjančič, poje moški zbor. 2. Zgodovinsko jedro k igri »Mlini pod zemljo«: govor. 3. »Mlini pod zemljo« ali »Zadnje ure poganstva v Rimu«, igrokaz v petih dejanjih. Vstopnina: Sedeži za osebo 1 K, stojišča za osebo 40 v. -obilni udeležbi vljudno vabi odbor. Ker si družba želi kupiti zastavo, preplačila hvaležno sprejemajo.
Ljubljanske novice.
lj Na Brezovici pri Ljubljani bo v nedeljo, dne 18. avgusta, ob 3. uri popoldne ljubljansko katoliško mladeniško društvo uprizorilo Calderonovo igro »Stanovitni kraljevič«. Pred igro bo nastopil pevski zbor katoliškega društva rokodelskih pomočnikov. Prireditev bo prav zanimiva in bo gotovo privabila veliko gostov tudi iz sosednih župnij.
lj Deško zavetišče v slovenskem gledališču. Včerajšnji večer so nam priredili gojenci deškega zavetišča iz Meidlinga lepo dramatično produkcijo. Deset dečkov je najprej uprizorilo nekak rajalni balet, katerega jc spremljal orkester. Zatem smo videli štiri prav dobro posrečene žive slike iz življenja mladih dečkov zavetišča. Največji upogled v resnost in vztrajnost, s katero se goji v zavodu tudi umetnost, pa nam jc prinesla igra »Vrnitev«, ki so jo včeraj gojenci uprizorili. Od mladih, šc nerazvitih dečkov nismo oddaleč tega pričakovali, kar smo včeraj videli. Nobenega deklamiranja, nikake plahosti, ki jo kažejo navadno deški igralci pri teh letih. Izrazita mimika, siguren nastop, jasna izgovarjava, glasno, umerjeno, poantirano govorjenje, živahno kretanje posameznih igralcev, ki so izborno zadeli milje igre in se naravnost uživeli v svoje uloge, vse dela čast aranžerju te produkcije. Med posameznimi odmori je svirala s prav deško živahnostjo godba zavetišča. — Danes popoldne ob 5. uri je koncert v hotelu »Belle-
vue«.
K
se
lj Musica saera v stolnici. Jutri na Veliki Šmaren se bo pri veliki sv. maši ob 10. izvajalo sledeče: Missa in hon. B. M. V,, op. 47, zl. M. Filke, gradual »Propter veri-tatem«, zl. Ant. Foerster, ofertorij »As-sumpta«, zl. V. ftihovsky.
lj Vinska pokušnja se vrši vsled jutri-šnjgea praznika danes od 5. do 9. uri zvečer pod kavarno »Evropa«.
lj Promenadni koncert »Slovenske Filharmonije« se vrši ob ugodnem vremenu v petek, 16. t. m., od pol 7. do pol 8. ure zvečer v Zvezdi.
lj Umrli so v Ljubljani. Ivan Sti-plošek, sin slikarja, 5 tednov. — Marjeta Hubat, žena deželnega oficjanta, 58 let. — Fran Habič, bivši delavec, 57 let. — Marija Štirn, clninarica, 39 let. — Vinko Novak, sin slaščičarskega pomočnika, 2 leti. — Uršula Garvas, za-scbnica, 03 let.
lj Neurje. Kakor zadnjič, je tudi danes ponoči grmelo in treskalo ter lilo, kakor iz Škafa. V Trnovem je treščilo v hišo trgovca g. Sokliča ter razbilo nekaj opeke. Strela je šinila v ne,ko shrambo, kjer bi bil lahko nastal ogenj, ko bi domači takoj ne prihiteli in pogasili. Tudi telefonsko in električno omrežje je preccj trpelo. Vihar in ploha sta bila tako močna, cla so v Sodnijski ulici zablodilo tri clivje race in popadale na cesto, a so kmalu zopet prišle k sebi in odletele v burno noč.
Koroške novice.
k Za evharistični shod na Dunaju
se je doslej priglasilo 368 Slovencev, tako da bomo šli koroški Slovenci s posebnim vlakom na Dunaj. Ziljani in Rožani bodo šli v narodnih nošah, kar bo našim Slovencem v ponos in čast.
k Vojaška vest. 2. bataljon 7. peš-polka je odšel iz Celovca na vaje preko Ljubelja v Ljubljano.
k Dobrač se zaradi živinske kuge na njegovih pašnikih za splošni promet zapre.
Teleionska in brzojavna poročita.
ODMEVI JUKIČEVE OBSODBE.
Zagreb, 14. avgusta. Hrvatski poslanci bodo vložili interpelacijo v ogrsko-hrvat-skem državnem zboru in v delegacijah.
Zagreb, 14. avgusta. Osnoval se je odbor, kateri si je nadel nalogo, porabiti vsako priložnost, da izve vsa Evropa prave vzroke Jukičevega famoznega procesa.
Praga, 14. avgusta. Narodno-socialna stranka na Češkem je sklenila sklicati v nedeljo dopoldne protestni shod. proti dra-konski razsodbi v Jukičevem procesu. Shod sc bo vršil pod milim nebom na Vac-lavskein trgu, največjem trgu Prage, v sredini mesta. Nastopili bodo kol govorniki razni državni poslanci,
ZOPET DVA ATENTATA NA VOJAŠKA SKLADIŠČA. Klosterneuburg, 14. avgusta. Včeraj ponoči se je nekdo priplazil k de-potu pionirjev in ustrelil na stražo, kroglja je prebila vojaku kapo. O atentatorju ni sledu. — Danes zjutraj se jc na istem mestu zahrbtni napad ponovil. Neznanec jc oddal zopet strel na stražo, a jc ni zadel. Tudi topot niso mogli napadalca izslediti. Straže so se pomnožile.
Litomelice, 14. avgusta. Tu sta se dva neznanca priplazila k vojaški straži pri skladišču za smodnik. Vojak jc ustrelil. .Neznancu sta pobegnila.
zopet potres v dardanelih.
Carigrad, 14. avgusta. V Dardanelih se je vnovič zemlja močno stresla. Več minarotov na mošejah sc je podrto. Poškodovane so tudi trgovine. 1 človek je mrtev, 13 ranjenih.
SMRTNA NESREČA V TRSTU.
Trst, 14. avgusta. V plavžih Kranjske industrijske družbe v Škednju je stroj ubil delavca Florijana Pracha iz Ptuja.
ARETACIJA TRGOVCEV V GORICI.
Gorica, 14. avgusta. Tc dni so vzbudile po mestu splošno pozornost aretacije treh goriških trgovcev. Aretirali so trgovca manufakturista Krajnerja v Raštelju, bivšega trgovca Ferfoglio in bivšega trgovca Feliksa Mosetig iz Ronk. Pravijo, da bodo tem aretacijam sledile še druge.
panika na francoski bojni ladji.
Toulon, 14. avgusta. Na križarki »Veritc« je nek pomorščak zapazil, da se iz depota za smodnik dviga dim. Misleč, da smodnik gori, jo začel kričati in planil v vodo. Polastila se je panika celo posadke 250 mož in vsi so poska-kali v vodo ter plavali na obrežje. Pozneje .se je izkazalo, da se je pomorščak zmotil.
strašne grozovitosti meksi-kanskih rebelov.
Meksiko, 14. avgusta. Rcbeli pod vodstvom Zapate so ustavili nek železniški vlak, v katerem so je nahajalo tudi veliko ranjencev, oziroma bolnikov. Ubili so 36 vojakov in 36 pasažir-jev. Potnike so oropali, ubitim ženam odrezali roko, cla. se polaste prstanov, neko ženo ustrelili, ki jc imela mrtvega otroka v naročju, ustrelili in ubili 3 žurnaliste, mecl njimi nekega Straussa, poročevalca »Imparciala«, katerega so s puškinimi kopiti pobili, dasi jih je prosil, naj mu prizaneso. Nato so požgali vozove.
MASSENET UMRL.
Pariz, 14. avgusta. Tu je včeraj nenadoma umrl znani komponist Jules Mas-senet.
tatvina na londonskem kolodvoru.
London, 14. avgusta. Na tukajšnjem kolodvoru je bila ukradena z zlatom okovana biblija in več drugih dragocenosti, ki jih je bil poslal v dar tukaj bivajoči princesinji hcsscnski Friderik nemški cesar Viljem.
288 VOJAKOV PRED SODIŠČEM.
Peterburg, 14. augusta, Peterburška brzojavna agentura poroča iz Taškenta: Danes se je pričela tukaj kazenska razprava radi nemirov, dogodivših se v šoto-rišču zaperjev. Obtoženih je 288 vojakov.
pogreb rajnega japonskega mikada.
Avstro - Ogrsko zastopa pri pogrebu rajnega mikada po dosedanjih dispozicijah avstro - ogrski poslanik v To-kiju, baron Muller. Čc se udeleži pogreba tudi kak član vladarsko rodbine, šc ni določeno. Nemčijo zastopa pri pogrebu princ Henrik, ki so odpelje iz Ki-jela k pogrebu dne 20. t. m. z velikim spremstvom. Pelje so po Sibirski železnici do Kjaočava, odtod pa z nemško vojno ladjo na Japonsko. Ko potuje nazaj v Evropo, obišče princ Henrik tudi nemške naselbine v Afriki.
Razne stvari.
Hoirichter zopet pred sodiščem.
Znani Adolf Hoirichter, ki je zastrupil svoje tovariše častnike in jc zato zaprt v Mollersdorfu, bo zaslišan v Badnu pri sodišču, ker se hoče njegova žena ločiti od njega.
Potres v Turčiji je bil po poročilih grških listov hujši, kakor slovejo dosedanja. poročila. Vsak dan dohajajo v Carigrad ladje z mrliči in ranjenci. Gora preroka Elija bruha lavo, tudi po drugih gorah opazujejo vulkanične izbruhe. Potresi so ponavljajo.
Rumunski častniki nadlegovali so-rodnico nemškega cesarja. Neko damo, ki se je pripeljala iz Carigrada v Kon-stanco, so nadlegovali rumunski častniki. Škandal jo bil tak, da jo posredovala policija, ki jc dognala, da so častniki nadlegovali baronico Hohenau, so-rodnico nemškega cesarja. Častnike so kaznovali, odstopiti sta morala policijski prefekt in distriktni zdravnik.
Tatvine na arliljerijskem strelišču v Črkenyju. Na urtiljerijskem strelišču v Orkenyju so opazili, da kradejo, kakor je dognala policija, bulgarski vrtnarji dele topov in krogelj. Tatjc so ukradeno blago prodajali Edvardu Blau in Jožefu Sclnvarz v Lajos-Miszu. Ko sta kupca vozila na vozu ukradeno blago v Budimpešto, sta aretovanca izpovedala, da sta prodajala ukradeno blago tvrdki M. Blau & sin. V skladišču tvrdke M. Blau & sin so našli ukradenega blaga v vrednosti 3000 K.
Mnenje gospoda dr. Iv. Dragomiroii-a.
Soiija.
Gospod J. Serravallo.
Trst.
Poznam Vaše Serravallovo Kina-vino z železom; mnogokrat ga priporočam v svoji praksi in mnogi bolniki so bili z njim zadovoljni. Priporočam ga slabotnim in nervoznim osebam, bolnim vsled pomanjkljive hranitbe, malokrvnim in linfatičnim, bolnim na prehlajenju in onim, ki jim ne diši nobena hrana. Podal sem ga neki sorodnici, ki je bila inalokrvna, živčno-slabotna, bolna na griži ter nespanju, in ki ni mogla ničesar jesti. Bila je letos tri mesece na deželi in je porabila v tem času štiri buteljke Vašega Serravallovega Kina-vina z železom. Goriimenovane bolezni so izginile, telesna teža se je pomnožila za štiri kilograme, hranitev in splošno notranje delovanje sta se uredila. Druge posebne uspehe sem dosegel pri dveh slabih, bledih in linfatičnih dečkih v starosti sedmih in štirinajstih let, ki sta — ne da bi šla na deželo — porabila sedem buteljk Vašega vina in pri katerih se jc teža pomnožila, in sicer pri prvem za tri kilograme, pri drugem pa za tri in pol, in to v času treh mesecev, in sedaj sta dobre kon' stitucije.
Soiija, 18. oktobra 1909.
Dr. Iv. DragomiroH,
Tržne cene.
Cene veljajo za 50 kg.
Budimpešta, 13. avgusta 1912.
Pšenica za oktober 1912 . . .	11-43
Rž za oktober 1912.....11 78
Oves za oktober 1912 ....	9 37
Koruza za avgust 1912 ....	9 65
Koruza za maj 1913.....7'55
Meteorologieno poročilo.
Višina nad morjem 306-2 m, sred. tlak 736-0 m/n
c. j Cas opa-zovanja 1		Stanj o barometra v tnnt	Temperatura po Celziju	Vetrovi	Jfebo	£.3 1 a s = 5 S Hi « « > a< >
13 9. zveč. i		723.8	16-6	sl. zah.	oblačno	28-a
14	7. zjutr. 2. pop.	30-3 31-0	16-0 20-0	brezvetr. sv. svzh.	sk. obl. pol. obl.	
Srednja včerajšnja temp. 16'4°, norm. 19-0°. Ponoči močna nevihta.
Zahvala.
Za vse obilne dokaze iskrenega sočutja ob dneh prebritke izgube, ko mi je bil prerario odvzeti iskreno ljubljeni, nepozabni soprog, blagorodni gospod
mm stres
nadučitelj v Cerknem na Goriškem,
izrekam tem potom vsem najtoplejšo zahvalo. Prav posebno zahvalo sem pa dolžna prečast. duhovščini za častno zadnje 6premstvo in tolažilne obiske v bolezni, innogobrojnemu velecenj. učitelj stvu iu sicer domačemu učiteljstvu iz Cerkna z gosp. katehetom, ostalemu učiteljstvu iz Goriške in Kranjsko, na čelu mu dež. poslanca gg. E, Gaugl in .J. Ravnikar, obč. svetnikom, nadučlte-Ijem gg. Dimnik, Jeglič in Likozar ter viškemu učiteljstvu s šolsko mladino, velecenj. deputaciji centrale „Slov. plan. društva" iz Ljubljane, na čelu gosp. prof. Iv. Macher, in slavni cerkljanski podružnici, zastopani po g. I. Strausu, blagor, g. prof.F. Seidliz Gorice, blagor, gg. učiteljem-povcem za ginljivo petje pri hiši in ob grobu; slavni domači godbi, vsem darovalcem krušnih vencev, končno vsem sorodnikom, domačemu prebivalstvu, številnim znancem in prijateljem iz oddaljenih in bližnjih krajev, sploh vsem, ki so dragoinu pokojniku izkazali zadnjo čast. Vsem bodi tem potom izrečena iskrena zahvala.
Na Viču pri Ljubljani, 14. avg. 1912.
2530 Karla Stres roj. Luniler.
Gospod
UBALD PL. TRNKOCZY
lekarnar
v
Ljubljani.
Na priporočilo gosp. Medic-a naročil sem bil za poškušnjo 1 zavoj Vašega „Sladin-čaja'>. Ker pa je isti zmešan z nekoliko kuhanim kravjim mlekom mojemu 4 mesece staremu otroku tako ugajal, začela ga je moja žena redno z Vašim res izvrstnim „Sladnim čajem" (znamka „Sladin") hraniti in otrok so ga je tako privadil, da bi sedaj brez njega skoro nc mogel biti. Zatorej Vas uljudno prosim, pošljite mi po četrti pošiljatvi takoj še nadaljnili 0 zavojev Vašega „Sladncga čaja", katerega bo-dem vsakemu naj topleje priporočal, škoiiiica, dne 12. iebruarja 1912,
Odličnim spoštovanjem udani
Vinko Ogorelec ml.,
1<9	losni trgovec.
MOJA STARA
izkušnja me uči, da moram za nego kože rabili le Steeken-plerd 1 Hi) i no mlečno milo BerKmanna & Co , TeSiu ob l.abi. Komad po 80 vin. sc dobiva povsod.	4«!
Zahvala.
Povodom smrti iu pogreba naše ljubljene soproge, matere, stare matere, sestro i. t. d. gospe
KRISTINE PETRiČ roj. GRUNDNER
izrekamo za izkazano sožalje, za častno spremstvo nepozabne pokojnice k večnemu počitku, vsem sorodnikom, prijateljem in znancem tem potom naj-priSi-čnejšo zahvalo.
LJubljana, 14. avgusta 1912.
2532	Žalujoči ostali.
Izjava,
s katero preklicuje podpisana žaljive besede, s katerimi je žalila spomin pokojnega gospoda Venčeslava Hofmana, železniškega čuvaja na Dovjem, jih obžaluje in obljublja vdovi istega Mariji Hofinan, da jih ne bo več ponavljala.	253S
Javornik, dne 10. avgusta 1912.
Ana Pečar.
Naznanilo.
Dne 10. avgusta podano izjavo glede Ivane Verbič, roj. Breznik, preklicem. 2537
Andrej Verbič.
Kupi se
ro ometi gt
Ponudbe na upravo ^Slovenca pod šifro
>541 Pianino 2541.
- •• ^
v>f V
nifner ponudba!

»rft
Trgovec in posestnik, star 26 let, v lepem y večjem, kraju Gorenjske, se želi seznaniti 'fj radi pomanjkanja znanja z gospico poštene fe krščanske hiše, staro ne čez 28 let, veščo ^ " ■ gospodinjstva in ki ima premoženja od 16.000 do 20.000 K- - Samo resne ponudbe s sliko naj se pošljejo pod št. 1450 v* do konca avr/usta na upravo „Slovenca." Tajnost zajamčena! :-: Slika sc vrne.'

Nov Mlfar«!
se proda, kakor tudi	2344
mošt iz hrušek
in sicer 20 hI. po zelo nizki ceni.
Ivan Ferjan, Jesenice, Gorenjsko.
HlŠe s sadnim vrtom
Kfar it n,
: Lepa hiša
zMobrovpeljano restavracijo iu fijakerijo se pod ugodnimi pogoji proda na kranjskem, zaradi preselitve. Stoji na najbolj prometnem brezkou-kurenčnem prostoru v okolici. — Kje0 upravništvo Slovenca" pod št. 2£77.
pove 2477
TA • V
tuša
Lično izdelana
z velikim vrtom v št. Peterskem pred-raestju v Ljubljani se pod zelo ugodnimi denarnimi pogoji proda. Pojasnila v posredovalni pisarni Peter Matelič, Ljubljana, Škofja ul. 10. Telefon 155.
V najem ali na račun se odda v Komendi dobro vpeljana	2485
Pojasnila da vinska trgovina And. Mejač, Komenda.
Hiša
z lepim sadnim vrtom, hlevom, njivami in pa travniki, oddaljena je 3/4ure od Ljubljane, z lepo lego tik ceste, se proda. - Več pove
Tiran ^Hrallai« žapuže st. 15, pošta IVdII d&cUdl, št. Vid nad Ljubljano.	2522
Išče se pobožna in varčna
2517
40 let stara za župnišče na deželi. Zahteva se dobro spričevalo domačega g. župnika. Več pove upravništvo Slovenca" pod štey. 2527. (Znamka!)
Zlate svetinje: Berlin, Pariz, Biin \\i/
Zahvala.
Izrekam tem potom gosp. primariju dr. Fran Dergancit za uspešno ozdravitev in operacijo v moji brezupni bolezni najtoplejšo zahvalo.
V Ljubljani, dne 14. avgusta 1912.
2531	Josipina Rudkowsky.
[L&- Sprejmeta se ai trajna delo e o A v
se da poil zelo ugodnimi pogoji v najem eventuelno tudi proda; zraven tudi
isniljiMg, obstoječe iz urta, nijsii in gozdoo.
Posestvo leži 1 uro od Kranja. Natančna pojasnila daje tvrdka J. & A. Majdič v Kranju.	2534
©©[illlllBIillillillllll
ro
1252 I.
niošno priljubljenost
preizkušenega : Franck o vega : kavi-nega pridatka s kavinim mlinčkom pripisati je njegovi nedosežni izdatnosti v jedru, okusu in barvi.
Tovarna v Zagrebu. ===
v novi hiši
Delarnska ulica
vhod v ulico iz Poljanske ceste oziroma iz Poljanskega nasipa.
Več pove lastnik Adolf Hauptmann, Ljubljana.
245!)
blizu morja. Letna in zimska sezona. Kopanje v morju do konec oktobra. Srednja zimska temperatura C, za 1 1/20 višja kot v Opatiji. Posebno priporočljivo za živčne, pljučne, ženske bolezni, skro-fulozo, itd. Sobe od 2 K dalje. Vila je v domačih rokah. Pojasnila se dobe v viti Antoniji. 2445
r
rini tlite i oči!

i hočete m\ 10 vinarjev na teden žrtvovati za sirolo oziroma za prihodnost svojih otrok?
Potem pišite .,Slovenski Straži" v Ljubljani po knjižico gosp. župnika Haasea o ljudskem zavarovanju, ki se vsakomur dopošlje popolnoma zastonj.
2155
za Polo. — Vpraša naj sc v študentovski ulici 3, (drugo nadstropje) Ljubljana.
se proda za 10.500 K, in sicer je treba izplačati takoj le 2.800 K. Natančneje se izve iz prijaznosti na Kongresnem tigu št. 6 spodaj na dvorišču ali v Rožni dolini št. 154, cesta V pri Ljublj. 2341
kako velike vrednosti jc za vsakega, ki ima živino,
ii um zs živinsko krmo, s
..Slovenska Straža" v Ljubljani podučili popis takih kotlov popolnoma zastonj.	2602
Orožniški slražmoister v pok. Išče
primerne službe.
Nastop lahko takoj. - Naslov pove uprava lista pod številko 2512.
Lastna tovarna ur v Švici.
Hajvegja Izbira nr v razi modernih zapestnicah.
Zlatnina in srebrnina.
2509
Fmšfcmms. ul. i ljubi jana
delničar prvih švicarsHin tovarn ur JHI" v Ženevi in Sielu. .
|	c •-><
1887 jubilejni cenik 1912
2745/12
Opravilna številka: E —„—
Dražbeni oklic.
Dne 16. avgusta 1912 dopoldne ob 9 uri prodado se v Ljubljani. Mestni trg št. 24 po javni dražbi sledeči predmeti:
pr«ifflajai&iiika sspra&a hanfekcijslto blag®.
Na draženje sc bo jelo pozivati šc-le pol uro po ravno navedeni uri; med tem sc smejo ti predmeti ogledovati.
od olja ali f irneia
C. kr. okrajno sodišče v Ljubljani, oddelek V
dne 13. avgusta 1912.
253S
e
Kranjska tovarna lanenega
co 53
6 IIP z dvojno prestavo. Model 1911/12 z priklopnim vozom za dve osebi sc takoj proda. Josip Vesel, Prešernova ulica 20—24. 2491)
jbret & Co.
Prostovoljni razprodala!
Oskrbništvo graščine »Loka pri Zidanem
mostu« proda del imenovanega posestva, kakor
njive, travnike, gozde itd.
Začetek razprodaje dne 1!>. avgusta in se vrši ista vsak dan do 25. avgusta, pričenši ob 8. uri zjutraj.	2514
Cenienim p. si. dumam.
Naznanjam, da otvorlm s 5. avgustom 1.1.
za angleška in francoska deia.
Z ozirom na to, da sem si pridobil z večletno prakso v večjih evropskih mestih, kakor n. pr. v Parizu, Dunaju itd., vse tozadevne vrednosti in zmožnosti, pričakujem od strani cenj. p. n. dam najboljšega poseta ter zagotavljam najizbornejšo izgotovitev vsakovrstnih toalet in kostumov.
2411	TEODOR KUHE, Prešernova al. 5. I.n.