Ob spominih.
Se stolpov mestnih pozne ure jjlas
doni tajnostno v tihi noćni čas ;
v predmestje zadnje njen odmev zveni,
kjer luči svit iz okna se žari.
Sedi tam v sobi žena sivih las,
lepoto prejšnjo kaže nje obraz . . .
še čarno zrejo temne ji oči,
skrivnosten ogenj v svitu njih blesti.. .
Prej)rosta soba kras pogreša mnog,
ni dra/ih kipov, perzijskih preprog ...
Na stenah vencev lovorovih broj
visi s trakovi obledelih boj . . .
V okvirih starih zraven nekaj slik
jirekrasne deve skromen je pomnik.
Različno slike kažejo oblast :
Ta mir sladak. . a druga burno strast...
Cegave ))ač te žarne so oči ?
Oh, žene blede, ki kraj slik sedi.
Sede premišlja... in le zdaj pa zdaj
pogled na slike, venec vpre... Zakaj?
Zakaj skrivnostno ji oči rose,
ko v medlem svitu gleda slike te :
Zagrne sobo hipno mrak teman,
v svetilki plamen vgasnil je mračan
in slike, vence skrije črna noč,
iz prsij ženi vzdih privreje^ vroč :
>Kako ta mrak je mojemu jednak,
i v žitju mojem vlada smrtni mrak ;
svetilka pač brez olja ne gori.
a kje je slava, ko mladost zbeži? —
Čarobni glas mi davno vzel je čas
in sneg pobelil mnog na glavi las . . .
Na dobo slave, dobo mladih dni
spomin... spomin le v duši še živi.
Ko gledam svoje slike tu blede,
dejanja davna vnovič ožive .. .
Oh, drag spomin je to v starosti dan r
Da človek v svetu živel ni zaman!
In da je dar, ki mu ga Stvarnik dal,
le nesebično drugim v last dajal . . .
A če pozabil svet ga je ob noč,
ne peče ga, ... ko v davnost slavno zroč
naslaja se v pogledu prošlih slik,
sedajnost zabija pravi umetnik . . .
Naj trnje vzraste mesto mu cvetic,
dovolj, da zvršil vzvišen je poklic !»
Umolknila je .. . Duh ji vzplaval spet
je v prošle čase ... v dobo slavnih let...
Spet stala je na odru, pevajoč
v obleki bajni, kot zvezdnata noč . ..
V gledišču slave ni potihnil klic,
iz lož metali na-njo so cvetic . ..
Zdaj pada zastor ... a se dvigne vnov,
ker to zahteva sto in sto glasov . . .
Kako telo ji vzburjenja drhti,
kako ji polje v starih žilah kri. . .
Se le, ko beli je prisvital dan,
vzdraraila se je pevka, zginil san . . .
Zorana.