POŠTNI GLASNIK Sfano^ste m strokovno glasilo „Zveze poštnih organizacij za Slovenijo v l|yM|ani‘4. Izhaja 1. in 15. v mesecu. — Cena 15 dinarjev na leto. Naročnina se vnaprej plačuje. — Oglasi po dogovoru === Poštnina plačana v gotovini. = Letnik ii. V Ljubljani, dne 1» februarja 1922» 3. številka. Rokopise na uredništvo „Poštnega Glasnika“ v Ljubljani. Reklamacije, oglase in drugo pa na upravništvo lista. = Rokopisi se" ne vračajo. ---- Separatizem. Iz več strani se sliši, da se nižje poštno uslužbenstvo nekako separira, oziroma, da se je začelo nekakšno 'gibanje za odcepitev od uradništva, in ustanovitev svojega lastnega saveza s služabništvom drugih resortov. Stvar je enostavna, zakaj se opaža to gibanje in nezaupanje med nižjimi do višjih. V ta namen navajam tukaj nekoliko vrstic, s katerimi hočem povedati vzroke. Še danes je med uradniškimi vrstami takšnih, kateri se nikakor ne morejo uživeti v sedanji razvoj življenja ter še vedno tavajo obdani od goste megle, iz katere nikakor ne morejo zagledati svetlobe, predstavljajoč si, d!a tisti ki ni njemu vsaj po starosti in razredu enak, ne sme sedeti z njim za isto mizo. Kako naj ima potem sluga ali poduradnik zaupanje v takšnega uradnika, in ali se naj nadeja, da mu bo kdaj pomagal in z njim skupno deloval za zboljšanje ma-terijalnega položaja, ker ga takorekoč še pogledati noče. Na zadovoljstvo pa opažamo, da so med uradniki možje, ki so se že popolnoma osvobodili starega avstrijskega birokratizma in partizanstva ter gledajo bodočnosti z odprtimi očmi nasproti, ker se zavedajo, da nam ni pričakovati v razdvojenosti nobenega uspeha. Upati je, da bo poslednja struja zmagala in se otresla še tistega vpliva posameznikov, ki bi radi vplivali nanje v svojem zmislu. Njih mnenje je: Vse kar ni z nami ravnopravno, ne spada v naše vrste. To naziranje je napačno in ne vodi k dobremu, za to naj služi za zgled sistem naših organizacij, katerih imamo toliko, da jih skoraj človek našteti ne more. Vsaka kategorija ima svojo posebno organizacijo, kot n. pr. brzojavni mojstri, katerih je tako malo število, da je naravnost smešno imeti svojo organizacijo, dočim drugih organizacij niti ne omenjam. Vem, da se bodem s svojim pisanjem marsikateremu zameril, ampak za takšne zamere se ne zmenim. Najprej moramo iti iz tega stališča, da nam takšna razcepljenost v nobenem oziru ne koristi, marveč veliko škoduje. Zato naj deluje vsak posameznik v smeri ujedinjenja celokupnega poštnega uradništva in služabništva v enotno organizacijo, s tem pogojem, da si bodemo v tej organizaciji — če sploh do nje pride — kar se tiče društvenih razmer, dolžnosti in občevanja v njenem okvirju popolnoma enaki. Upati je, da bi se v enotni organizaciji moglo veliko uspešneje delovati za zboljšanje našega mizernega stanja, ne glede na posamezne razrede, ker le v strnjenih vrstah leži moč produktivnosti. Zato je potrebno, da se rešimo v družabnem oziru tega nasprotstva in da delujemo vsi na zbližanju, kar nam bo gotovo prineslo koristi. Posebno je pa odvisno od uradništva, če ono stori korak naprej, kateri bi blagodejno vplival na našo bodočnost. Če se bo v tem zmislu kaj storilo, bodimo prepričani, da se bodo nasprotstva v kratkem odstranila in separatizem bo šel sam od sebe v arhiv pozabnosti. Za nižje uslužbenstvo sem pa prepričan, da je toliko zavedno' in uvidevno, da bo vedelo upoštevati vsako dobro besedo in dejanje, ter če se pokaže, da se bo zares upoštevalo kakor se upoštevajo ljudje — ne pa kakor je položaj sedaj, ko sluga ali poduradnik sploh ne pride v poštev pri reševanju svojih lastnih razmer. Zato je treba, da se nasprotstva odstrane, in če se to ne doseže v kratkem, ne smemo obupati, ampak s podvojeno močjo stremeti za tem, da se doseže organizatorična enotnost, ker le v skupnem delovanju dosežemo naš smoter. Strokovni del. Z. Lichteneker. Novi predpisi. V strokovnem delu »Poštnega Glasnika« štev. 2 je priobčen članek, iz katerega se razvidi da leži tovarišu, ki priobčuje ta članek, procvit naše pošte zelo na srcu in je popolnoma prepričan, da bodo novi predpisi koristni in dobri za poštno poslovanje. Pripoznava, da se veliko tovarišev ne bo udomačilo v to novotarijo in je celo mnenja, da bodo novi predpisi ali preustroj poštnega poslovanja zahtevali nekaj žrtev, česar se pa nikakor ne smemo ustrašiti. Prizadevati si moramo, da bomo izvrševali nove predpise dobro in točno, ker je mogoče, da bomo to novotarijo čez par let vsi srčno pozdravljali. V članku je naveden celo predlog, ki nasvetuje ravnateljstvu, kako naj se podrejeno osobje najbolj pripravi za nove predpise. Članek je po mojem mnenju stvaren, vreden hvale in odobrenja, reči pa moram, da manjka v njem nekaj jako važnega. Pisec omenjenega članka morda ni mislil na različne težkoče, ki bodo pri novih predpisih stopile na dan, zakaj napake se bodo še večkrat ponavljale. Urad-ništvo bo sicer imelo pripomočke, a jih ne bo znalo rabiti1, ker jih ne bo popolnoma razumelo. Kdor je bil pri prehodu k pretisku leta 1898 v poštni službi, dobro ve, kakšne malenkosti je takrat služba zahtevala in jih potem kot nepraktične tudi opustila. Vzemimo samo slučaj, ko smo bili primoranj delati za vsak bližnji urad pisemske sklepe. Ako-ravno nismo imeli nobene pošiljke, smo vseeno odpravljali pisemske pakete s praznimi sveženjskimi listki. In tako je mogoče, da bodo tudi pri novih predpisih stopili na dan slučaji, ki se bodo pozneje izkazali kot nepraktični in jih bo, da se poslovanje zboljša, poštna uprava spremenila ali pa celo črtala. Pripoznati moram, da so za konsolidacijo poštne uprave neobhodno potrebni enotni predpisi, kar posebno občuti uradništvo, ki uraduje skupno s tovariši iz Hrvatske in Srbije. To stališče sem zastopal takoj po preobratu in reči moram, da vsi poštni nameščenci, vsaj vestni, komaj pričakujejo novih predpisov. Za preštudiranje snovi bo pač zelo potrebno, da ravnateljstvo ukrene vse, da bo podrejeno uradništvo vsaj deloma razumelo nove predpise. Bojim se pa, da bo studiranje takšno, kakor pri brzojavnem pravilniku, katerega uradništvo še danes ne pozna tako, kakor je poznalo nekdanjo Telegrafenordnung, ker je ravnateljstvo še danes primorano dajati različna pojasnila, posebno pri točkah, ki se v prometu malokdaj ponavljajo. Zelo koristno bi pač bilo, ako bi se v mestih prirejali poučni večeri, na katerih bi se uradništvu razne točke pojasnile. Osobje na deželi, akoravno vzdržuje glavni poštni promet, ne bo moglo novih predpisov tako temeljito preštudirati, ker mu bodo manjkala sredstva in tudi pojasnjevalci V državni štampariji v Beogradu tiskajo nove pravilnike, bržčas pa samo v cirilici in srbohrvaščini. Mi Slovenci bomo torej študirali nova pravila iz srbohrvaških pravilnikov, katerih več kot polovica naših tovarišev in tovarišic, posebno na deželi, ne bo razumela. Posledica tega bo, da bodo starejši tovariši in odpravniki položili dotična pravila mirno na stran, misleč, delal in uradoval bom tako, kakor bom vidtei od sosednih tovarišev, kar pa ne bode prav, pa izvem itak od ravnateljstva. Tako se bo študiralo in nič drugače. Ravnateljstvo bo imelo obilo posla z uradi, poslovanje bo nepravilno in težavno. Vse to bi se omejilo, ako bi izdala poštna uprava vse štiri dele novih pravilnikov tudi v slovenščini, da bi imelo uradništvo pripomoček, katerega besedilo bi dobro razumelo. Med tovariši in tovarišicami bomo našli veliko ljudi, ki bodo zbrali vse svoje moči, da bi točno in pravilno vršili svojo službo. Mi Posavčani gotovo ne bomo zaostali. Skrbeli bomo, da skličemo poučni sestanek, na katerem preštudiramo skupno nove pravilnike. Tudi stroški za te sestanke nas ne bodo prestrašili, ker se zavedamo dolžnosti, da je treba temeljito preštudirati nove predpise in podučiti sosedne manjše urade o novem poslovanju, ki bo uvedeno v dobri nadi, da se povzdigne poštni promet. Če nam en sestanek ne bo zadostoval, skličemo drugega in morda še tretjega. Sestanki bi se skrajšali, ako bi imeli tovariša, ki je celo snov natanko preštudiral in bi jo nam na kratko in razločno pojasnil. Ta članek priobčujem na željo mojih sosednih tovarišev in tovarišic s prošnjo, da bi ravnateljstvo preskrbelo nove pravilnike tudi v slovenskem jeziku, ker smatra večina uradov tako izdajo za potrebno in koristno. Novi pravilnik za poštno službo. Kakor nam poroča druga letošnja številka našega strokovnega glasila, se novi pravilniki že tiskajo v Beogradu. Za proučevanje novih predpisov, sestoječih iz štirih delov, tiskanih na skupno 322 straneh v srbohrvaščini, nam je določen rok dveh mesecev. Ker bo dosti novega, nam obetajo dosti zmešnjav. — Katere so pa te zmešnjave? Edino zmešnjavo po mojem mnenju bo delala srbohrvaščina, posebno nam na deželi. Kdo bo prirejal za nas tečaje, nam prevajal in pojasnjeval nove predpise? In pri katerem večjem uradu na deželi se uživa tolika prostost, da bi se mogla snov v tem času čim vestneje preštudirati. Clankar pravi med drugim, da se bodo slušatelji večernih tečajev (v večjih mestih namreč) opozarjali na vse važnejše razlike pri novem poslovanju. Kaj je to? Ali niso vsi novi predpisi enako važni za uradnika, ki se jih mora priučiti? Uradništvo se pritožuje nad Službenim listom, da pridejo v njem točke, katerih ne razume. V koliko so take pritožbe upravičene, je odvisno od strokovne izobrazbe posameznika. Koliko večje in opravičenejše pritožbe bodo pa nastale pri novem poslovanju zaradi pravilnikov pisanih v srbohrvaščini. Poštna terminologija L del nam pri prevajanju oziroma pri iskanju izrazov ne bo mnogo pomagala. Kakor je bila prejšnja »Postordnung« za vsakega uradnika sv. pismo, tako bodo tudi nova »Obšta pravila« kakor ostali deli potrebni pripomočki za službeno poslovanje. Koliko pritožb, prerekanj, pomislekov, vprašanj in nepotrebnega pisanja pa bi izostalo, ako bi ravnateljstvo izdalo vsaj prvi iztis preveden v slovenščino. Na ta način bi dobili trdno podlago, na katero bi se pri novih izvodih v srbohrvaščini, kateri izidejo vsako peto leto, z lahkoto opirali. To bi mnogo koristilo uradniku, ravnateljstvu, najbolj pa državi sami. In stroški? Službeni list, obsegajoč okrog 350 strani, stane poštno upravo letno 20 dinarjev. Četudi bi znašali stroški za izdajo novih predpisov v slovenščini še enkrat toliko, bi bili ti v primeri s koristjo, katero bi uživali, malenkostni. Naj nam gre ravnateljstvo tako na roko, kakor 3e šlo v tem oziru njega dni tržaško ravnateljstvo Italijanom. Povedal sem svoje mnenje, s tem pa tudi mnenje marsi-kakega tovariša na deželi. Gotovo se bo kdo spodtikal nad tem, ali siguren sem, da bodo pri mnogih uradih ravno zaradi nerazumevanja jezika zaprašeni novi pravilniki za poštno službo še v večji množini kakor telegrafski ali telefonski pravilnik, ker prvo imenovane mora imeti vsaka pošta. Ja. Gospodarski En stanovski del. Odpustitev uslužbencev. Nove draginjske doklade so deloma odvisne od zmanjšanja števila uslužbencev. Kako naj bi se izvršilo to reduciranje, da bi bilo pravilno in pravično izvedeno in to tako po resortih, kakor po raznih pokrajinah? Upokojiti one, ki so 60 let stari, se pravi spoditi delavoljne moči iz uradov. Prejemkov jim zato itak ne skrčijo. Kak uspeh imamo od upokojitve teh? Na izdatkih torej ni prihrankov. Za naraščaj pa pomenja to restringiranje, posebno v uradih, kjer je več takih moči, veliko izgubo. V mislih imam seveda delazmožne moči in ne tistih, ki se le po milosti božji in po protekciji držijo svojih mest. Prav danes, ko se nam prav počasi vrača pojmovanje o službeni dolžnosti, bi nam morali biti starejši uslužbenci steber, okostje discipline in ne samo to, ampak tudi učitelji v praktični službi. Niso vsi stari dobri učitelji, upravičeno pa lahko trdimo, da je velika večina starih tudi neprecenljive vrednosti za vzgojo naraščaja. Naj gredo tisti, ki so ovira delu, kateri se ne morejo sprijazniti niti z najmanjšo novotarijo — kratko: ki niso za. delo, kateri bi zaslužili pokoj tudi brez 60. leta. Za presojo potrebnega uradništva bi bile potrebne statistike dela in uradništva. Dovolj, morda preveč se govori, kako so druge pokrajine preskrbljene z uradni-štvom. Statistika bi pokazala, kje premalo delajo. Tam naj bi upokojili v prvi vrsti tiste ljudi, ki so v zadnjih dveh letih največ bolehali. Mislim na maroder je. Teh ne bo malo. Bo krik, pa tega se ne smemo strašiti, če smo delali zanje, smo rnorda godrnjali — oni so se smejali. Ker pa bodo tovariši te vrste po večini doprinesli dokaze, da so bili ali so še res bolni, bo treba previdnosti, da namen ne zgreši smotra. Odpustilo naj bi se pri centralah tisto favorizirano uradništvo, ki ne pripada dotičnemu resortu, katero je po protekciji priplavalo na višje mesto drugega resorta ker je bilo v prejšnjem neuporabljivo ali pa je moralo napraviti mesto drugemu. Odpustijo naj se vsi dijaki, ki vlečejo plače ali dnevnice. Upokojijo naj se omožene ženske uradnice. Upokojijo naj se potem tisti, ki bi se prostovoljno prijavili. Če bi vse to ne zadoščalo, naj se odpusti najmlajši naraščaj. Razume se, da bi tega dela ne smela vršiti samo komisija, sestavljena po ministrstvu, zakaj oblast, ki je samovoljno ali pod pritiskom natrpala preobilno število urad-ništva, bi tudi v tej komisiji ne mogla nastopati nepristransko. V komisijo pritičejo odposlanci uslužbenstva. Zastopniki uslužbenstva bi morali biti odločujoči člani v komisiji. Odposlanci bi morali biti iz vseh pokrajin uslužbenstva. Le na tak način bi se lahko prišlo v okom vsem mogočim krivicam, ki jih utegne ustvariti ta komisija. Vse še tako rigorozno izvedenje čiščenja nam pa ne more dati zvišanih doklad — fin. minister bo moral seči po drugih virih. Med uslužbenstvom bo nekaj nezadovoljnežev več — to bo glavni uspeh. O naših dopustvih! Crez to vprašanje, zakaj se ravno ubogi odpravniški pari ne dovolijo dopusti, sem razmišljevala že mnogokrat. Čemu je ravno poštna odpravnica ozir. odpravnik tako zapuščen? Ali ni tudi ona ozir. on član človeške družbe, ki dela in se trudi za skupnost? če pregledamo malo v od-pravniško službo ali sploh poštno' službo na deželi, saj ni uradnik nikdar prost! Vestna poštna odpravnica, odpravnik in poštar ne gleda na uro, ampak dela, dokler ne konča dela, ki mu ga nalaga njegova služba. Malokateri dan mine, da bi ga ne nadlegovale stranke po uradnih urah, -še celo pozno zvečer, ko še odpravnik ali odpravnica sedi pri pisalni mizi in opravlja svojo službo ali študira naredbe Službenega lista. Odpreš mu, ko slišiš trkanje, ter mu prijazno postrežeš, da ne jemlješ poštni upravi ugleda, ker drugače kmetič takoj godrnja. Ako se poštni odpravnik zaveda svoje dolžnosti do države, zakaj mu pa tudi država ne bi dala njegovih zasluženih pravic?! Mar se smatra poštna odpravnica ali odpravnik kakor tudi poštar za železni stroj, kateri se lahko vedno naprej vrti? Še ta se enkrat obrabi, kako bi se ne človek, ki ima živce, kateri so potrebni primernega počitka, da zberejo zopet novih moči za delo. Najbližje tovarišice in tovariši se niti ne poznamo med seboj, ker nam služba ne dopušča, da bi se osebno seznanili med seboj, ter podpirali drug drugega z dobrimi nasveti. Tudi poštarji so z odpravniki vred ubogi revčki, ki imajo sicer dopuste, toda le na papirju, v resnici pa ne. Uradniki na deželi, zdramimo se in delajmo z skupnimi močmi, da kaj dosežemo. Rika Gselman, kral. poštna odpravnica — Sv. Barbara v Halozah. Orgamzaforidi© gibanje. ZAPISNIK sestanka Zveze poštnih organizacij, ki se je vršil v torek 24. t. m. ob Ve 8. uri zvečer v Mestnem domu v Ljubljani. Spored: 1. Poročilo predsedstva. 2. Raznoterosti. Predsednik pozdravi navzoče, posebno pa delegata zagrebške organizacije tovariša Denicha. Predsednik omeni, da je današnji sestanek sklical odbor na zahtevo večine članov. Sestanke smo prej sklicevali pogosteje, da smo člane informirali o vseh tekočih stanovskih stvareh, sedaj so sestanki redkejši, ker informiramo člane v Poštnem Glasniku in ker nimamo pripravnih prostorov. Predno preide na dnevni red, poda besedo tovarišu Denichu iz Zagreba, ki pozdravi navzoče v imenu bratske zagrebške organizacije. Pozivlje k slogi in večjemu zanikanju za organizacije, katere bomo čezdalje bolj rabili, vse naše težnje in želje hoče sporočiti svoji organizaciji, ha skupno podvzamemo vse korake, da dosežemo zaželjeni smoter. Priporoča članom, da vsestransko podpirajo odbor, posebno še predsednika Urbančiča, ki nesebično in z naj-večjo vnemo deluje za biagor poštnega osobja. Predsednik se mu zahvali za njegove iskrene besede ter preide k prvi točki dnevnega reda. Predsednik poudarja žalostno dejstvo, da se nam ne slabšajo od dne do dne samo življenjske temveč tudi službene razmere, katere se nam bodo izboljšale, če bomo prodrli s sledečimi zahtevami: • 1. Od strokovnih organizacij potrjena enotna službena pragmatika naj se čimprej uveljavi, da se izdatno izboljša naš materijelni položaj in izenačijo raznolikosti j v predpisih in zakonih, ki so v posameznih pokrajinah še vedno v veljavi. 2. Ministrstvo je z odlokom dne 8. avgusta 1921, št. 752, ukinilo vsako avtomatsko napredovanje, ki je v vseh drugih resortih še vedno v veljavi. S tem odlokom je ministrstvo popolnoma nezakonito ukinilo zakonske predpise o automatskem napredovanju, čeravno uredba o reguliranju naslovov in plač določa minimalni in maksimalni rok za napredovanje vseh v dinarsko plačo prevedenih kategorij. Ta odlok je tudi v protislovju s členom 15 citirane uredbe, ki določa, da veljajo še nadalje vsi dosedanji zakoni, naredbe in predpisi. Uslužbenci vseh kategorij naj se z januarjem prevedejo v višje razrede, ki bi moraii napredovati med l. majem in 31. decembrom 1921 in to z naknadno veljavnostjo. 3. Ministrstvo za pošto in brzojav je z odlokoma št. 73.171 in štev. 75.717 od 14. in 21. decembra 1921 določilo, da bo pragmatizirano uradništvo vbodoče sicer napredovalo po členu 3 uredbe o reguliranju plač in naslovov, a tako, da se bo napredpvalni rok računil od 1. maja 1921 naprej. Po tej interpretaciji ministrstva bi bili mnogi uslužbenci te kategorije zelo oškodovani. Da ne izgube veselja do dela, je absolutno potrebno, da se pomaknejo v višje razrede vsi, ki so po členu 9 omenjene uredbe dovršili 4, 8, 14, 17, 24 in 27 službenih let. 4. Poštarji 1. razreda in odpravniki III. razreda, ki so iz oficijantskega staleža, naj se prevedejo po dovršenih 30 službenih letih v plačo 4500 dinarjev. 5. Vsi oficijanti, ki še nimajo 4 službenih let, naj se imenujejo za poštarje VI. razreda, ker bi bilo protizakonito, če bi se njih definitivno razmerje izpremenilo v začasno, kakor je nameravalo storiti ministrstvo, ko jih je hotelo imenovati za začasne poštarje. 6. Začasnim poštarjem (bivšim aspirantom) in oficijan-tom naj se takoj izplača razlika med neuradniško doklado po šemi B in uradniško po šemi A, kakor se jim je ta določila po členu 8, točka B, uredbe z dne 18. julija 1919, št. 63.515 in ki se jim je ukinila z uredbo št. 64.948 z dne 24. okt. 1921. Ker je ta kategorija, pragmatizirana po členu 16 uredbe o reguliranju naslovov in plač z dne 27. junija 1921 in uvrščena v skupino D državnih uradnikov, se morajo smatrati aspirantje, oziroma začasni poštarji za pripravnike v smislu člena • 8 te uredbe, in jim absolutno gre uradniška doklada, ki jim je zopet priznana po novem zakonu o draginj-skih dokladah državnih nameščencev in upokojencev. 7. Istotako gre uradniška draginjska doklada pisarniškim oficijantom, ker so po členu 8 uredbe o reguliranju naslovov in plač pragmatizirani in uvrščeni v skupino E državnih uradnikov in se jim naj istotako povrne razlika med uradniško in neuradniško doklado. 8. Dekreti pragmatiziranega osobja, naj se takoj napravijo, ker je prevedeno v popolnoma nov službeni od-nošaj napram državi. 9. Ker so do sedaj prejemali praktikanti, aspiranti, pis. pomočniki in začasni singe družinske dokiaue za ženo in otroke, naj se ti dodatki še nadalje priznajo in izplačujejo v obliki osebmh doklad onim, ki so bili v službi pred razglasitvijo tozadevne rešitve ministrstva financ z dne 28. oktobra 1921 štev. 116.542. 10. Da se oni poduradniki, ki so prejemali starostno doklado, pomaknejo v 1. razred. 11. Vsi začasni sluge naj se po enoletni nepretrgani in zadovoljivi službi imenujejo za stalne pomožne sluge. 12. Da selski sluge napredujejo in dosežejo plačo 1.800 dinarjev po tablici III c. 13. Razredni uradi I. in II. razreda naj se erarizirajo. Privatni inventar naj poštna uprava odkupi. 14. Uradni pavšal naj se zviša sorazmerno s stroški. 15. Predstojnikom eraričnih in razrednih uradov I. in II. razreda ter čekovnih zavodov naj se prizna in po obsegu dela določi funkcijska doklada za odgovornost in vodstvo urada. 16. Da se začasni poštarji na podlagi člena 6 o reguliranju naslovov in plač, ki so dovršili dve leti kot začasni poštarji II. razreda in eno leto kot začasni poštarji I. razreda, imenujejo za poštarje VI. razreda. 17. Pisarniškim oficijantom (manipulantom), ki so bili v ta čin imenovani pred 1. majem 1921, naj se da prilika, da dovrše poštni in brzojavni tečaj, in se jih po položenem izpitu uvrsti v skupino D državnih uradnikov, na podlagi službenih let in to še pred uvedbo nove pragmatike. 18. Da se pisarniški pomočniki uvrste in napredujejo po tablici III b in ne po tablici III c, v katero so sedaj uvrščeni. 19. Ustanovi naj se poštna hranilnica (štedionica), kar je iz gospodarskih ozirov eminentne važnosti za državo. 20. Za osobje čekovnega urada naj se predpiše strokovni, oziroma računski izpit. 21. Vse ono osobje, ki je pri čekovnem uradu nad 1 leto v službi, naj se takoj imenuje za vežbenike. Izpite naj položi naknadno. 22. Kalkulantska mesta pri čekovnem zavodh naj se odpravijo. Preizkusna doba naj ne traja več kot eno leto. 23. Z ozirom na ogromni promet pri čekovnem zavodu naj se dovolijo nagrade za nadure, oziroma naj se nastavi toliko novih moči, da bo dnevno mogoče v predpisanih uradnih urah delo izvršiti. 24. Nekvalificiranim poštnim odpravnikom naj se takoj regulirajo prejemki, kakor jim je to zajamčeno po členu 6„ tretji odstavek, uredbe o reguliranju plač in naslovov. 25. Ministrstvo za pošto in brzojav je z odlokom številka 55.651 odredilo, da se predpisi člena 23 uredbe številka 80.000 o dodatldh na skupočo za čas bolezni raztegnejo tudi na uslužbence izven Srbije in Črne gore. Ta odlok je datiran z 8. septembrom 1921 in je torej popolnoma naravno, da bi morale stopiti te določbe šele s 1. oktobrom v veljavo. Ker je ljubljanska poštna direkcija uporabila dotočilo člena 23 z naknadno veljavnostjo in predpisala onim uslužbencem, ki so bili čez 6 mesecev bolni, velike svote v povračilo, prosimo, da ministrstvo odloči, da označeni odlok nima naknadne moči, temveč da velja od 1. oktobra 1921 dalje, kakor so to napravile druge oblasti. Ker je sedaj ta nesocialna uredba sploh ukinjena, prosimo, da se vsi na njeni podlagi odbiti zneski takoj vrnejo prizadetim uslužbencem. 26. Po § 59 zakona z dne 25. januarja 1914 imajo državni uslužbenci, ki so zaradi bolezni ali druge nezgode brez lastne krivde zašli v financijelne težkoče, prav co do predujma na plačo v iznosu 3 mesečne plače. Ker se predujmi na plače ne izplačujejo iz budžetne pozicije plač, temveč kontokorentno proti vrnitvi, torej predujmi ne obremenjujejo budžeta. Zavrnitev prošenj na predujme zaradi slabih financijelnih razlogov je popolnoma neutemeljena in je očitna kršitev uzakonjenih pravic. Vztrajajmo pri tem, da se predujmi na plače še naprej podeljujejo, kar se vrši pri drugih oblastih, če so prošnje tako utemeljene, kakor določajo zakonski predpisi. 27. Da se nemudoma zvišajo dijete ambulančnemu osobju, ki mora pri svoji težki in odgovorni službi še iz svojega doplačevati, da se na poti preživi, ker so dijete tako nizko odmerjene, da nikakor ne zadoščajo. Vlada naj ambulančno osobje v lastni režiji zavaruje za življenje zoper nezgode. 28. Sluge in poduradniki naj v vseh pokrajinah prejemajo po 18 dinarjav osebne draginjske doklade na dan. 29. Družinske doklade za otroke naj se izplačujejo do 18. leta, ker otroci po večini do te dobe še niso preskrbljeni. 30. Da se dajo predujmi na nove draginjske doklade, ker je draginja tako narasla, da ne moremo čakati, da se izpolnijo pogoji, od katerih je njih izplačevanje zavisno. 31. Da se na podlagi izreka Nj. Veličanstva kralja Aleksandra L: »Pridobljene pravice se ne smejo nikomur kratiti!« priznajo pbt. osobju vse pravice, ki jih je uživalo do prevrata in po prevratu. Poštno osobje se sklicuje na citirani izrek Nj. Veličanstva kralja Aleksandra I. in si nikakor ne da kratiti pridobljenih pravic, kar je storilo ministrstvo pošte in brzojava z nekaterimi odredbami in odloki. Celokupno poštno osobje je pripravljeno boriti se z vsemi legalnimi sredstvi, da se mu vrnejo protizakonito vzete pravice. Predsednik je vsako točko obširneje in stvarno utemeljeval, in so bile z nekaterimi dodatki soglasno sprejete. Točko 28 o dokladah uslužbenstva je dal še posebej na glasovanje, ki je bila soglasno odobrena. Soglasno je bil sprejet predlog, da se navedene zahteve pošljejo vsem poštnim organizacijam drugih pokrajin v pretres in skupni nastop. Po raznih debatah, predlogih in interpelacijah, katerih zaradi pičlega prostora ne moremo navesti, je predsednik zaključil sestanek po 22. uri, zahvaljujoč se še enkrat zagrebškemu delegatu za udeležbo s pozdravom na zagrebško organizacijo. Tajništvo. Smrtna kosa. — Osrednje društvo poštnih in brzojavnih uslužbencev za Slovenijo v Ljubljani naznanja vsem tovarišem, da je umrl 9. januarja t. 1. naš tovariš poštni poduradnik Karel Srečnik v Tržiču. Lahka mu zemlja! — Darovi za družino pok. tov. Mehoro: Osobje pošt- nega urada Maribor 2 — 72 D, poštni urad Šoštanj 25:— D, Poljčane 20:— D, ter Ida Smerdu, poštarica v Št. Vidu nad Ljubljano 5:— D. Najsrčnejša hvala. — Predsedstvo zveze. Osrednje društvo poštnih poduradnikov za Slovenijo s sedežem v Ljubljani bo imelo svoj redni občni zbor dne 11. svečana 1922 ob 18. uri v dvorani pismonoš na glavni pošti. —- Dnevni red: 1. Poročilo predsedstva. 2. Poročilo blagajnika. 3. Poročilo tajnika. 4. Volitev novega odbora. 5. Slučajnosti. — Odbor. Osrednje društvo poštnih in brzojavnih uslužbencev za Slovenijo v Ljubljani priredi v korist podpornega sklada zabavni večer dne 1. febr. ob 7. uri zvečer v »Mestnem domu« s srečolovom in plesom. — Za jed in najboljšo pijačo po zmerni ceni je najbolje preskrbljeno. — Veselični odsek. Družabni večeri. — Društvo prometnih poštnih uradnikov je na svojem občnem zboru 26. januarja med drugim sprejelo tudi predlog, da naj se mesečni družabni večeri v prihodnje do nadaljnjega vrše skupno z društvom poštnih uradnikov in uradnic. K temu je veliko pripomogla podana izjava tovariša Otoničarja, ki je bil navzoč kot vabljen zastopnik društva poštnih uradnikov in uradnic. — Prvi tak družabni večer se bo vršil v torek dne 7. januarja ob pol 8. uri zvečer v salonu ho-tela Lloyd na Sv. P et r a cesti. - - Upamo, ca bodo tovariši in tovarišice obeh organizacij prav razumeli ta važen korak in pomen teh večerov, ter se brezpogojno vsi odzvali temu vabilu, ki ga je smatrati pravzaprav kot dolžnost. — Dobrodošli gosti nam bodo zlasti družine tovarišev. Skupna odbora. Odgovorni urednik Janko Tavzes, višji poštni oficijal, Ljubljana. Izdaja „Zveza poštnih organizacij za Slovenijo“ v Ljubljani. Tiska „Zvezna tiskarna“ v Ljubljani. «•o«« «»««.»»«» •»«ras«* •»«'•eoas e»*®eaoa •«>•••««• a« «® aoeoaea« a««»®»** *»©**>*0$ o©e*«® ® • Tovarna stolov in lesnih izdelkov 3 1GS. STADLER | L3UBUÄMA, Sodna ulica 11 Brzojavi: Dosta. Ljubljana. Telefon (interurban) 4SI, | soe«e®B®«3»9*»i FRAN ŠKAFAR Ljubljana, Rimska cesta 16 se priporoča za vse stavbene in pohištvene mizarske izdelke. Zaloga pohištva! Solidne cene! FricirSafeT^Htaf UUBUANA, FEorianska ulica IS se priporoča za vsa v to stroko spadajoča de!a. ••••••••«oo®a®«®®®®o®eo®*ao®*®®o»»»a*e«*®80®eoe©«®n®»e®®®®«®aoo®«o»*fleo«*©®®®co®» Kdor hoče imeti dobro in času primerni ceni LIČMI in OBlAZiM3EN VOZ. naj se ohrna na 1Ü3 lerne] 3e!e®še!f Ljubljana, Rimska cesta 11 EMeno podjetje I Resljeva cesta 9 se priporoča za vsa v to stroko spadajoča dela. (S3) IVAN BAHOVEC, Ljubljana Sv. 3akoba trg 7 se priporoča pri nakupu papirja, pisarniških in šolskih potrebščin kakor tudi potrebščine za ' .....— krojače in šivilje. ---- 3öl€f fCllliSfl0f8 kovaški mojster LJUBLJANA, Lepa pot št. 1. Strokovno preizkušeno vozno in podkovno kovaštvo. C?£3! I3BE d Ed L Issia Bonač, z papiri^ priporoča svoje pisarniške potrebščine. • '9*©«*®0 9®®*ai KOLARSTVO Ustanovljeno leta 1865 izdeluje vsake vrste vozove. OsSO FRANC ZANOŠKAR üüggj L3UBL3ÄNA, TSŽAŠKA CESTA ŠTEV. 17. ©#©£ © I K@Ie divlacioe j©@© © © © vsake VRSTE, tudi ZA3ÖE, kupuje in plačuje • • • kolikor mogoče visoke cene • • • Trgovina z usnjem D. Zdravic v Ljubljani | I m Sv. Florjana ui. št, 9. ii © @ Olista pangrj8ni stžiliBiii mww in BiBStnistssfjgnik Ljubljana, Stavbeno podjetje in tehniška pisarna za be-^ tonske, žeiezobetonske in vodne zgradbe, ^ arhitekturo ter vsakovrstne visoke stavbe. i IZVRŠITEV! <» PR03EKTIRÄN3E! S I A. & E. SKABERNE veletrgovina manufakturnega blaga LJUBLJANA, Mestni trg 54.10. 30S1P REBEK !! stavbeno ključavničarstvo L3OBIMIMA, Cankarjevo nabrežje 9. ~7 ^TAMPIUp ffŠWED^S&JV* ant. Černeta LJUBLJANA (10) VüjEHBA P!l$fiJ!LItUlUlU.Ž0.j. poleg nunske cerkve daje pod ugodnimi pogoji posojila na zemljišča, zaznambo na smžbene prejemke, proti poroštvu i. t. d. Hranilne vloge se obrestujejo s 4°/o. Zaloga raznega usnja priporoča ANDREJ SEVER V LJUBLJANI, Prešernova ulica 9, (Restavracija Perles). m vrdka Josip Peteline n Ljubljana (io) Sv. Petra nasip št. 7 šivalnih strojev ITZZ rijal kot pred vojno. — Igle, olje in vse posamezne dele. — Galanterijo, modno blago, nogavice, srajce, na debelo in drobno. Ugodni plačilni pogoji. m Trgovina O. BERNATOVIĆ m priporoča največjo izbiro najnovejših, najfinejših in najcenejših oblek za gospode, dame in otroke: L3UBLJANA, MESTNI TRG ŠT. 5-6 04) JII!llllllllll!llll!lill!!l!!!!!ill!!!III!IIIIIIIIIl^ I 'S: 88118 8 fRUSH f U Ljubljana, Cankarjevo nabrežje št. 1. |j §H Priporoča svojo zalogo železnine, orodje za vse svrhe, kuhinjske jH == posode in drugih potrebščin po najzmernejših cenah. == lllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllll TEODOR KORN LJUBLJANA, POLJANSKA CISTA 8. Telefon 14. Stavbeni in galanterijski klepar. Pokrivač streh vsake vrste. — Upeijava vodovodov, kopalne sobe. kloseti šid. — Sprejemalo se vsakovrstna dela In poprave po nizkih cenah. Delo dobro in zajamčeno. Tei.a.42s. stavbeno podjetje Te*-*»-426- 9VAN OGRIN Gruberjevo nabr. 3. se priporoča za vsa stavbena dela. Cene solidne. Točna postrežba. P. Škafar, Rimska c. 11 Vulkankiranje gumija za avtomobile, motorje in koiesa. Kdor hoče imeti res s pravimi predvojnimi barvami prepleskano hišo, naj se obrne edino ie na domačo UlillHKIUlIliaililillllllilil tvrdko «||||||||||||ll||ljill|j|llllll!IIIII!l||||l lose Maigal II118III1III1I111I11II1II1II11I11IIHII1 Pleskar in ličar ||||l|jll|j||||||!j!|j||IIOI||lll|i Ljubljana, Kolodvorska ulica št. 6. jiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiituiiiiHiiiiiiiittifiiiiiimmmiimiiiiiiimiiiiiimiiiiiiimmumiiumiifEiiL I 1 1 L C. MAYER 1 I LJUBLJANA 1 = Ustanovljena 1834. = I EN GROS EN DETAIL ^ijiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiuiiF Zahtevajte cenik zastonj in poštnine prosto Ljubljana 4, «*> Mestni trg štev. 23. Največja zaloga ur, zlatnine in srebrnine. Lastna protokolirana tovarna ur v Švici Kupite najceneje pri tvrdki SSiSti P0R1Ž u ram. ŠTUKI TRG ŠUO. žpg, StüRSSiB, nilisl s, Winplie ÜP2, iiDdiikB, zlstnino in sreiirnino e B B B B B B B B B B B B B B Trgovina usnja Anton Kunstek LjubljEca Eopiteipa ulica šteu. b priporoča svojo veliko zalogo usnja v vsaki množini. (51) Cene solidne in nizke. a a a a a a a a a a a a a a a Isn. Žargi „Pri nizki ceni“ Ljubijana, Sv. Petra cesta št. 3. Trsonina z drobnim, pleienim in modnim blagim ter raznim perilom in kravatami Naiveila Izbira vsakovrstnih zimskih potrebščin. Potrebščine za krolače In šivilje. (»> S ------------------ Manufakturna veletrgovina FELIKS URBANC, LJUBU ANA Sv. Petra cesta štev. 1 priporoča svojo veliko zalogo raznovrstnega blaga po nizkih cenah trpala z letalna «•«••»•• ••••«••• «•«••••• •©**#©•*••••••*»• LlubSjans, Dunajska cesta 16, priporoča svojo bogato zalogo vsakovrstnega orodja za rokodelce in industrijo, okove za stavbe in pohištvo. gggj Kuhinjsko opravo. Zmerne tene. Točna postrelim. Btswwawa Centrala: Ljubljana, Rimska cesta štev. 2. »«••«NB»« ••••«••• Brzojavi: Kuštrin, Ljubljana. «»«••e•••»«»•»•••••••••«••«•»•»• M. Kuštrin Ljubljana Tehniško in elektrotehniško podjetje. Trgovina z tehniškimi in elektrotehniškimi predmeti na drobno in debelo. Velika zaloga vseh vrst gumija, kolesne in automobilske pneumatike. Glavno zastopstvo pol-nogumijaslih obroč v iz svetovne tovarne Walter MART1NY v Turinu. Na razpolago je hidraulična stiskalnica za demontiranje železnih in namontiranje gumijastih obročev. Podružnice: Ljubljana, Dunajska cesta 20, tel. štev. 470. ■Maribor, Jurčičeva ulica 9, telefonska št. 133. Beograd, Knez Mihajlova ulica broj 3. [«] «MnnuHHMi ina«KiaiaiaiiMMaMBMsa, Korčula, Kotor, Kranj, Ljubljana, Maribor, Metković, Sarajevo, Split, Šibenik, Zagreb,— i rst, Zadar, Opatija Wien. Naslov za brzojave: JADRANSKA. BANCADRIA. ADREABANft. Prejema vloge na knjižice, tekoči račun in druge vloge pod najugodnejšimi pogoji. Izvršuje vse bančne posle najkulantneje. Naš Amerikanski oddelek stoji v zvezi z vodilnimi bankami v Ameriki in je v neposrednem stiku z našimi izseljenci. AHLHRAN ZAVOD FRÄMK SÄICSER STATE BANIC 82 CORTLANĐ STREET NEW - YORK CITY. I. DAX & SIN, UUBÜANA GOSPOSVETSKA CESTA priporoča svojo bogato zalogo Pisalni strofi .Adler' Vozna kolesa Styria Durkopp Orožno kolo (Waffenrad) Šivalnih strojev Ceniki zastonj In franko, za rodbino in obrt. °o0Oo° °o0 °o0 °o0 °o0°o0 V °o0 °o0 priporoča ss (13) zaloga pohirtva IVAN ČERNE LJUBLJANA, Dunajska ces’a 28. SEMENA f// na debelo in drobno za polje in vrt priporoča gj| 5ever&Komp. I' LJUBLJANA ™ jH' Pišite po cenormik! g7 V zalogi imamo vedno prsni isneni firniž. „MERAKL“ H, RK & ZH Ljubljana: TELEFON 64. Brzojavi: MERAKL. Ljubljana: Poštni predal 120. Emajlni laki. Pravi firnež. Barve za pode. Priznano najboliša in zanesljiva kakovost barve za obleke, vse vrste barv, suhe in oljnate, mavec (Gips), mastenec (Fe-dervais), strojno olje, karbolinej, steklarski in mizarski klej, pleskarski, slikarski in zidarski čopiči, drugi v to stroko spadajoči predmeti. Telefon št. 508. 0BRTN9 B9NRH v Ljubljani, Kongresni irg št. 4 St. pošt. čekov. ur. 12051. daje kredite v obrtne svrhe, po izrednih pogojih, pospešuje ustanavljanje obrtnih in industrijskih podjetij, izvršuje vse bančne transakcije najkulantneje. Vloge na knjižice in na tekoči račun obrestuje s od dne vloge do dne dviga.