Si6 Listek. črtice o Andreju Praprotniku, ki jo je šolski mladini spisal E. Gangl (8 str.) s čedno doprsno podobo slavljenega pokojnika. Kakor poročilo o drugih šolskih izvestjih, bodo pogrešali naši čitatelji tudi poročilo ali oceuo nekaterih drugih knjig in knjižic, ki so izšle v zadnjih mesecih, n. pr. o ljubljanskem potresu, o kranjskih šolskih zakonih itd. Mi te zamude nismo krivi. Načel om a napravimo vsaj naznanilo vsake še tako drobne brošurice, ki se nam dopošlje. Toda če mislijo častiti založniki, da je poleg ocenjevanja naša rodoljubna dolžnost, da si moramo tisto od njih založeno knjigo, ako si hočemo privoščiti nje oceno, tudi še nabaviti sami iz svojega žepa, morda iz uredniškega dispozicijskega fonda, tedaj mi menda vsi častiti naročniki in čitatelji pritrdijo, da je tako postopanje nasproti najstarejši, smeli bi reči: je d in i slovenski reviji vender-le malo najivno, da ne rečemo prostaško. Te naše rekriminacije niso morda fingirane. Hoteč oceniti neko pred nedavnim časom izšlo nemško-slovensko uradno knjigo z ozirorn na vrlino njene slovenščine, smo se obrnili naravnost, na založništvo; a le-to nam je odgovorilo, »da je knjiga predraga, da bi moglo postreči tudi »Zvonu« z zastonj iškira ek s em p 1 a r o m«. Knjiga namreč stane nekaj črez tri goldinarje. Habeat šibi! Veuder nam je ocena obljubljena od prijateljske, strokovnjaške strani. — Naši čitatelji pa iz tega konkretnega slučaja lahko posnamejo, kako je še pri nas knjištvo in založništvo v povojih, in s kolikimi zaprekami se ima boriti slovstvena kritika, To priliko pa naj porabimo, da še jedenkrat opozorimo vse častite založnike ka-keršnihkoli slovenskih knjig in knjižic, naj nam dopošljejo po jeden izvod na razpolaganje; ako vsake ne ocenimo temeljito, vsaj oznanimo vsako. In že s tem je veliko ustreženo, prvič založnikom samim, in drugič — kar je še mnogo važnejše —¦ stvari sami, t. j. pospeševanju in olajševanju slovenskega k n j i g o p i s j a ali b i b 1 i j o g r a f i j e Kapelica na Friškovcu. Pod gorenjim naslovom je priobčil J. V. v zadnjih »Izvestjih muzejskega društva« (letnik V , se.š. 2., pag. 85. seq.) zanimivo črtico, v kateri pravi med drugim : . . . Kaj je bilo v prejšnjih časih na Friškovcu 3 Najbrže je bilo tu morišče za ženske, če nas ne vara o. Marko Pohlin s svojim poročilom v knjigi : »Tu malu Besedishe treh jefikov« (1782), kjer piše: Frishkovz, Richtplatz f. Weibsper-sonen, locus suplicii.« V »Glossarium Slavicum« (1792) pa po svoje etimološki razlaga: »Frifskovc a gr. !ppl~, ein Schauder, horror, qui praetereuntes occupat.« — Da, na Friškovcu je bilo svoječasno morišče — da-li samo za ženske, ne vem. Babica moja, Jo-sipina Svelčeva, porojena Ambroževa, ki je umrla dne 16. vel. srpana 1. 1879. v dobi 84 let, in njena sestra Neža, moja p raujna, ki je umrla 10. sušca 1. 1885 , stara 92 let — obe iz znane Tramševe rodbine s Sv. Petra ceste v Ljubljani, v kateri se je bil tudi narodil prvi narodni župan ljubljanski, Miha Ambrož, onima rodni brat — sta popeval' mnogokrat narodno pesem o lepi Uršiki, »katero so na Friškovcu ob glavo dejali.« To pesem sta se naučili od svoje matere, a ta jo je bila cula tudi že od svoje, in le-ta je baje celo poznala nesrečno Uršiki;. Babica in praujua sta pripovedovali nam otrokom ono zgodbo, ki se je torej vršila menda nekako v pričetku prošlega veka, ter pristavljali, da so nekdaj na Friškovcu obešali in o b g 1 a v 1 j a 1 i hudodelce. Živo se še spominjam, da mi je nekoč praujna Neža, ko smo se z ljubljanskega polja mimo Friškovca vračali domov, kažoč na »rdeči križ« — in uprav tam stoji dandanes »Gradiškova kapelica« — rekla: »Vidiš, tam-le so lepo Uršiko ob glavo dejali.« — Uršika je bila komaj 17 let stara, najlepše dekle pod šempeterskim zvonom Vsi fantje so goreli za njo, a ona je ljubila jedino le svojega Jurja, lepega mladeniča, ki je služil za hlapca. Doma je bila s šempeterskega predmestja. Povila je sinka ter ga umorila, Listek. 5'7 boječ se tedanjih strogih cerkvenih kaznij. — Dekle namreč, ki je padlo, je moralo pred cerkvijo delati »očitno pokoro«. V nedeljo, ob velikem opravilu, je stala taka »grešnica« bosa pred vrati šempeterske cerkve, v naročju držeč dojenčka, a v desnici gorečo svečo. Mesto kit, kateri so ji odrezali, sta ji viseli po plečih slamnati kiti. Narod, ki je prihajal v cerkev, jo je psoval ter opljuvaval, in komur se je zljubilo, jo je smel tudi biti s palico, ki ji je ležala ob nogah. — Lepa Uršika je torej menila, da se z umorom svojega otroka izogne javni sramoti. Toda varala se je, kajti skoro jo prime oblast. Takrat je veljalo strogo načelo: glavo za glavo; obsodili so jo na smrt. Krvnik, .... videč toli krasno »ubogo grešnico«, se zaljubi vanjo; poprosi »krvavo sodnijo«, naj prizaneso mlademu, neizkušenemu dekletu, ter naj mu jo dado za ženo. Pristali so v to. Ali lepa Uršika ni marala rablja za moža. — Ves narod je jokal na glas, ko so vedli krasno obsojenko venkaj na Friškovec v smrt, ter prosil milosti; — vsem se je smilila. Toda zaman. Trepetaje je dvignil krvnik smrtonosno jeklo — tudi njemu se je smililo to mlado, nesrečno življenje ! In res, s prvim mahljajem zadene revico le v ramo. A ujunači se brzo, in ko se v drugič zablisne usodni bridki meč, odleti lepi Uršiki glavica z ramen. — Avguštinec p. Auzelm je bil pripravljal obsojenko na smrt ter jo spremljal tudi na morišče. Njemu se je baje prikazala po noči ter se mu zahvalila Videl je, da je šla skozi ogenj — skozi vice — potem se pa vzpela naravnost v nebesa. Spokorila se je bila namreč že na tem svetu; skozi vice je pa šla jedino zato, ker je nevoljno stresla ramo, ko jo je bil nerodni krvnik v prvič vsekal vanjo. — Tako sta mi pripovedovali babica in praujna o lepi Uršiki. — Za svojih dijaških let sem mnogo pohajal znano krčmo »na mitnici« v ljubljanski Kravji dolini. Tu so tudi redno ostajali Posavci. Čestokrat sem čul jednega in druzega pripovedovati, da na Friškovcu straši. Baje se tam vsako noč od jednajste do jedne klati velik črn pes z ogromnimi ognjenimi očmi. Drug je zopet vedel povedati, da se tam po noči vidi velika bela žena, ki podi mimogredoče. In istinito ! Posavci so se bali teh namišljenih strahov in pošastij, in za nobeno ceno ne bi bil kateri do jednajste ostal v krčmi; raje je prenočeval tam, nego se ponoči vračal črez Friškovec domov, češ: lahko me tam strah sne! Sploh pa so se ljudje, osobito po noči, ogibali Friškovca, nekdanjega morišča. Pesem o lepi Uršiki, menim, ni še natisnjena; jaz vsaj je nisem še zasledil nikjer. Niti v Koritkovi zbirki se ue nahaja. Zapisal sem jo torej, kakor sta jo peli babica in praujna, ter jo prilagam tu. G. Frau Ferjaučič, trnovski kapelan v Ljubljani, kateremu sem zapel prvo kitico te pesmi tako, kakor sta jo peli omenjeni sorodnici moji, je bil tolikanj prijazen, da mi jo je postavil v note. Bodi mu na tem iskrena hvala! Takisto je napev priložen. — O. Marko ima torej prav, pišoč, da je »Frishkovz, Richtplatz f. Weibspersonen,« locus suplicii — seveda le po krajevnem pomenu, nikakor pa ne etimološki. Harambašcis feJ^lr"-^*^' Pri-šli so mi hu-di b'ri-Či, Pre-tr - do me zve-že- ±: -N- - 4----- t=Y=W s SLS jo. Not —¦--------N— t—#--------Vstran - čo so me dja-li, V to tran-čo vel-ba - no. Fran Ferjančie. 5«8 Listek. Pesem o lepi Uršiki. Prišli so mi hudi b'riči Frajmau jo zdaj lepo popraša: Pretrdo me zvežejo. Urš'ka, češ moja frava bit' ? Not v trančo so me djali, Hočeš moja frava biti, V to trančo velbauo. Al' daš raj' svojo glavo? Gospodje so me vprašali: Nočem tvoja frava biti, Urš'ka, kaj ti delaš tu? Rajši dam svojo glavo! Kaj me bodo vprašali, Frajman se okol' zasuče, Saj sami dobro vedo. Urš'ki glavca odleti. En'ga sinka sem imela, Glav'ca trikrat poskočila Se tega umorila sem ; Od lete črne zemlje, Lepe botre sem mu zbrala: Svete besede spregovorila : Jezusa in Marijo. Jezus, Jožef, Marija! Al' te je to tvoj Jur naučil, Uzemite moje truplo, Al' si si sama zmislila? Nesite ga v črno zemljo; To me ni moj Jur naučil, Uzemite mojo dušo, Sem si sama zmislila. Pošljite jo v sveto nebo. Skupljeni gramatički i polemički spisi Vuka Stef. Karadžiča. Knjiga druga. Sveska druga. Državno izdanje. Beograd. Stamparija kraljevine Srbije. 1895. Cena 3 di-nara. Strani 241.—510. Tudi ta del zbranih del Karadžičevih je vrlo zanimiv. Natisnjeni niso samo Vukovi spisi, nego tudi spisi njegovih prijateljev in nasprotnikov. Tako je čitanje teh spisov mnogo olajšano. Sicer pa je urednik g. P. P. Gjorgjevic pridejal mnogobrojne opombe pod črto in v zagradah Ta del drugega zvezka ima to-le vsebino : Nemački prevod srpske gramatike. Razlike izmegju crkvenoslovenskog i srpskog jezika Ruskomu recensentu. Ogled srpskoga bukvara. Glavni završeci srpskih imenica i prideva. Objava i predgovor Opitu sličnorečnosti Luke Milovanova. — V ,,Dodatku" je med ostalim ponatisnjen tudi Grimmov nemški predgovor Vukovi Mali srbski gramatiki. R. P. Češka književnost. (Dalje.) Ker zajema češka misel svoje značaje še vedno iz predbelogorske dobe, ji je vedno pred očmi zgolj slavna preteklost češkega naroda. Razmotriti moramo pa zlasti tudi sedanjost in nje potrebe. To znanje združimo z znanjem zgodovine, in zaupno smemo zreti v bodočnost. Spoznavajmo torej povsod in vedno stvar in njeno jedro! Stvar sama je važnejša nego njen historiški razvoj. Ako prevladuje historizem, lahko neugodno vpliva tudi na značaj narodov — pojavi se negotovost in neodločnost glede sedanjih nujnih potreb, in naroda se polasti nezaupljivost v samega sebe, ako zre vedno le v preteklo davnino, kjer ne vidi druzega, nego večen tok in izpremembe brez prestauka. Kako jednostranski je historizem, to je občutil že Purkvnfi; mislil je zato na ustanovitev češke akademije in skušal popularizovati moderne znanosti. Hkrati z njim sta spoznala tudi Jungmann in celo glavni steber historizma, Palacky sam, da je treba v povzdigo občnega izobraženja spisati Cehom — enciklopedijo. Zanimivo je, da je Pa-lack^ tudi v nameravani enciklopediji hotel odkazati zgodovini, literaturi in življenjepisju slavnih mož širji prostor, nego realnim vedam. Šele pozneje je prišel do spoznanja, da gre vender-le realni izobraženosti prednost pred humanitatno, historijsko. Dovedla ga je do tega, kakor sam pravi, doba Frančiška I. in tedanji policijski sistem, kateremu so se videle politiške študije sumljive in nelojalne. Preveril se je torej Palacky, da je za