Od Kitajske preko Mongolije, Tibeta in Turkestana, preko Buchars, Chiwe ter Afganistana do Perzije in Mezopotamije je še danes v navadi izdelava opeke, kakor je bila znana najbolj starodavnim azijskim narodom in narn jo opisuje sveto pismo. Stari Egipčani so se naučili delati opeko od azijskih narodov. Ostanki starih svetopisemskih mest: Ninive in Babilon še pričajo danes, kako nckaj skozi tisoč in tisoč letja trpežnega je bila stara opeka. Današnja žgana opeka začne kmalu razpadati, ako se ni postopalo pri žganju z vso natančnostjo. Stari vzhodni narodi so stavili najbolj mogočne stavbe iz nežgane opoke. Istega stavbenega materijala so se po3luževali Rimljani. Izdelava nažgane opeke se v Aziji do danes ni prav nič spremenila, ampak je v rabi isti način kakor pri svetopisemskih narodih. Postopek je ta-le: 20 do 40 metrov globoke jame izkopljejo, dokler ne zadenejo na ilovnato nlast. Vodo. ki je natekla pri kopanju, odpeljejo po kanalih in nad ilovlco pusta 1« pol metra vode, da je prehitro ne wuši solnčna vročina. S pomočjo leseBih dvigal, na katere so pritrjene platnene vreče, spravljajo ilovlco iz jam in Jo imečejo v posebne bazene. Tukaj iloˇlco očistijo raznih trdih prlmesi, jo tmešajo s slamo in premesljo z nogamL Nato jo zbijejo t razne oblike. — Vzhodna opeka je mnogo večja nego ¦oaSa. 8e le seda5 Jo pustijo na iolncu, da t« nekako na pol osuSl in Jo ogladijo z Jokami. Pravo suSenje sledl ta tem. — T«gkrat položijo opeko na strehe peči, * katerih kurijo, da m pospeši osuše¦»anje. Nežgano opeko lzdelujejo ˇ maju ter J-unlju, ker ima tedaj solnc« največjo BsoC. Eden delavec napravl na dan po 1600—1800 komador. Za maito so rabili nekdaj ln Se daft«s zmes iz ilovlce, apna ln gipsa. V Muopotamiji je bila y navadi malta U fiovice ter pepela. Itdelavi nežgana opeke so posvečali * ¦vetopiaemskih Casih največjo skrb. Posebno so gledali na to, da Je bila opek* dobro zgnjctena in posušena, ker simr Je razdejal dež ltavbo v kup blata. Treba pomlslitl, da so bila skoro vsa jtarodavna azijska mesta obzldana z B-BŽgano opeko. Ako ]e hotel mesto obI»gajoči sovražnik prodreti obzidje, je attpeljal pod njega vodo, kl ga je iz- rljedla v kratkem času, ako nl bil zld najboljSega materijala. Iz zgodovine je znano, da Je napeljal fp&rtanski kralj prl obleganju ' mesta itantinea v Grčiji reko Ophnia pod obpidje in je na ta način porušil vse utrditt ter se polastil mesta. Ista usoda je zadela starodavne ln pogočne Ninive. Pri nekem obleganju m zmanjkalo v velikem mestu vode. — Jflnlvljani so speljali pod obzidjem v Susto reko Tigris. Temelji obzidja so fetli iz slabe opeke, voda jLh ]e lzpodjedfat in sovražnik ]o osvojil mesto. V maloazijskem starodavnem mestu JCilet ]e obstojala posebna stavbena tolicija. Njena naloga je bila, da je nadtlrala Izdelavo opeke, kl se je morala jjred uporabo suSiti na solncu celih *«t let. 8e danes se odbije ob zldovju stolpa •mirja iz Bucliare vsaka krogla. Stolp Bo pozidali iz opeke tako-le: na golo gaznljo brez temeljev so nanosili 60 cm &*. vlsoko rnokre ilovice. Ilovico so prejneaili s slamo in pustili to plast, da se Jft osušila. Na prvo plast je prišla dru: fa, tretja, četrta itd. Na ta način so ¦gTadili stolp, ki je Se danes prav dobro »hranjen in priča o trpežnosti azijske MŽgane opeke.