Marjan Šijanec marjan.sijanec@gmail.com Ustvarjanje talenta (družina Mihevc) Značilno za večino glasbenih družin je, da si partnerji najdejo sorodno dušo na istem ustvarjalnem področju. Ljubezen do glasbe se pogosto prenaša iz roda v rod. T udi v zgodovini lahko najdemo veliko takih primerov. Včasih je bila starejša genera- cija bolj nadarjena, npr. v družini J. S. Bacha, spet drugič pa so slavo poželi sinovi, npr. v družini J. Straussa. V večini primerov so pri prvih glasbenih korakih vodilno vlogo prevzeli starši. Pred seboj imam družino Mihevčevih, s katerimi se bom po- govarjal o pogledih na razvoj glasbenega talenta. Sin Mak ima namreč pri svojih desetih letih za seboj kar nekaj uspehov med- narodne veljave. Z igranjem klavirja je začel pri rosnih štirih letih. Potem pa so sledile mednarodne nagrade. T ako je pri sed- mih letih dobil prvo nagrado na mednarodnem tekmovanju v Gradu (Concorso internazionale per pianisti »Premio Isola del Sole«); leto kasneje si je priigral prvo nagrado na mednarodnem tekmovanju v Trevisu (Concorso Internazionale de Esecuzione Musicale, Città di Treviso), zatem je sledila še prva nagrada na mednarodnem tekmovanju v San Donà di Piave pri Benetkah (Concorso Internazionale di Esecuzione Pianistica, Città di San Donà di Piave). Pri desetih letih je pod taktirko Simona Krečiča igral Mozartov Koncert za klavir in orkester v A-duru, št. 12, v svojem repertoarju ima tudi celovečerni recital z deli Chopina, Liszta in Beethovna, ki ga je izvedel v abonmajskem ciklu v beli dvorani na gradu Rače. Višek njegove dosedan- je pianistične kariere pa je bil nastop na recitalu nagrajencev v Carnegie Hallu (ZDA/New Y ork). V kratkem pogovoru z Markom Mihevcem, skladateljem in red. univ. prof. na ljubljanski Akademiji za glasbo, in dr. Marijo Mihevc, prof. na gimnaziji, bi rad odstrl pogled na odločitve, ki jih morajo sprejeti starši, kadar opazijo pri otroku neko določe- no željo po glasbenem ustvarjanju ali poustvarjanju. Kdaj in kako se je zac ˇela Makova pianistic ˇna pot? Verjetno je zelo pomembno, kdaj otrok zac ˇne igrati na glasbilo? Najbrž je čas zelo pomemben. Ne prezgodaj, ne prepozno, rav- no prav. In ravno prav je verjetno tisti trenutek, ki ga izbere otrok sam. Imel sem srečo, pravi oče, da sem govoril s prijate- ljem in pianistom Alešem Veselom, ki poučuje na Akademiji za glasbo v Ljubljani. Modrovala sva ravno o otrocih in njihovi glasbeni poti, saj se verjetno večina »glasbenih staršev« v ne- kem trenutku sooča z glasbeno izobrazbo svojih otrok. To ne- kakšno cehovstvo je prisotno po vsem svetu in težko najdemo glasbenika, pri katerem vsaj eden od staršev ni bil v tem pokli- cu. A. Vesel mi je pripovedoval, kako pomembno je izkoristiti tisti trenutek, ko otroka začne zanimati kakršenkoli inštru- ment. Tu ne govorimo o dnevu, ampak o kratkem trenutku, 57 Intervju Iz notnega zapisa je razvidno, da so v skladbici uporabljeni samo prvi trije prsti obeh rok. Dinamika narašc ˇa proti tret- jemu prstu desne roke. S tem se takoj na zac ˇetku rešuje enega vec ˇjih problemov, saj moc ˇ prstov upada od prvega proti petemu, medtem ko je vec ˇina del napisana v frazah, ki zahtevajo predvsem ekspresivnost c ˇetrtega in petega prsta. Torej, v tej skladbi so tudi prstni redi in dinamika. Koliko takšnih glasbenih oznak lahko razume štiriletnik? Mak se je naučil brati številke (do pet) veliko prej kot pa note. Prav tako je že od začetka upošteval dinamične oznake. Mogo- če je štiriletnike lažje naučiti, kaj je fraza, saj imajo poseben po- sluh za to. V erjetno je to ista lastnost kot posluh za jezik. V emo, da se starejši nikoli ne naučijo novega jezika s tako pravilno iz- govarjavo kot majhni otroci. Z drugimi besedami, pomembno je muzicirati že od vsega začetka. Kakšna pa je izbira skladb v nadaljevanju tega uc ˇnega pro- cesa? Vsaka naslednja skladba naj predstavlja večji izziv. Nizanje del, ki so po težavnostni stopnji enaka prejšnjim nima nobenega smisla, saj je tudi otroku odveč, če opazi, da samo nabira števi- lo naučenih del, ki so si vsa podobna. Seveda pa so to nasveti, ki veljajo za ta, poseben primer. Nikakor ne bi hotel reči, da je enak pristop primeren za vsakega otroka, ki bo igral inštru- ment. Nekako je treba tudi ugotoviti, kaj je tisto, kar nekomu ustreza. Posploševanje v pedagoškem procesu ni primerno. Kako pa je z nadzorom staršev glede tega, koliko naj otrok vadi? Nedvomno zahtevajo vec ˇji uspehi tudi daljše vadbene obremenitve. Sliši se čudno, pravi mama, vendar mora biti dolžina vadbe samo otrokova odločitev. Starši mu lahko seveda razložijo, ko- liko vadbe je potrebno za določen uspeh. Po svoji prvi zmagi na mednarodnem klavirskem tekmovanju, pri sedmih letih, je v ko je potrebna takojšnja reakcija staršev. Slabo je, če v takšnem trenutku starši ne odložijo svojega dela in otroka odslovijo re- koč, da se bomo temu posvetili uro, dan ali teden kasneje. Že dva dni kasneje je Mak pri svojih zgodnjih štirih letih vprašal, ali bi ga učil igranja na klavir. Minuto pozneje sva že sedela ob klavirju in naučil sem ga kratko skladbico s prvimi tremi nota- mi durove lestvice. Ta je bila prirejena tako, da sva lahko teden dni kasneje dodala še spremljavo za levo roko. To pomeni, da so bile tudi naslednje ure vedno prilagojene Makovemu c ˇasovnemu ritmu oziroma želji po muziciranju? Tako je, pravi mama. Še danes se vsa družina prilagaja Makovi vadbi, nastopom, tekmovanjem in potovanjem. Ni nujno, da je to nekaj slabega, saj bi bili drugače večji zapečkarji. Sedaj zaradi Maka potujemo po svetu, česar prej nismo počeli, tako se vsej družini v tem smislu širi obzorje. Je pa včasih tudi naporno, še posebno kadar smo povabljeni na kakšno praznovanje. Ma- kova vsakodnevna vadbena obveznost od njega takrat zahteva zelo strnjeno dopoldansko delo, da si popoldan lahko oddahne v družbi sorodnikov ali prijateljev. Kako pomembna je izbira programa na samem zac ˇetku? Izbira programa je zelo težka, v vseh obdobjih. Imel sem sre- čo, pravi oče, da sem obiskoval predavanja priznanih pianistov in strokovnjakov na dunajski Hochschule für Musik, kjer sem med drugim slišal tudi razpravo o skladbah za začetke piani- stov, ki so mlajši od pet let. Tako majhni otroci imajo zelo meh- ko roko, zato so, vsaj v prvih tednih, zanje boljša tista dela, ki tako v desni kot v levi roki ne vsebujejo četrtega in petega prsta leve in desne roke. Otrok se tako tudi tonsko bolj polno izraža. Drugi vidik pa je melodično prehajanje iz leve v desno roko in obratno. Tako so slaba tista dela, ki spremenijo levo roko v statično spremljevalno vlogo. Prva skladba, ki jo je Mak igral: 56 58 Ustvarjanje talenta (družina Mihevc) bertov Impromptu št. 2 (iz cikla Quatre impromptus, op. 90), v katerem so v ospredju triole. Kaj pa J. S. Bach? Ne- kateri otroci, pa tudi starejši, ga ne igrajo najraje. Bach je nenadomestljiv. Vodenja posameznih kontrapunktič- nih linij se najbolje naučimo ravno pri njegovih fugah in in- vencijah. Zanimivo je, da Mak igra tega skladatelja najbolje od vseh. Tako je na svojih tekmovanjih v program pogosto uvrstil tudi Bachove preludije in fuge iz zbirke WTK. Čeprav ga naj- bolje razume, pa ga nima najraje. Obožuje pa dela Chopina, Liszta in Griega. Mak je pri desetih letih navdušil s celovec ˇernim recitalom. Prav tako pri desetih je s Simfonic ˇnim orkestrom Domžale- -Kamnik pod taktirko Simona Krec ˇic ˇa igral tudi Mozatov Koncert v A-duru, št. 12. Kaj je vplivalo na izbiro progra- ma? Nekakšno nenapisano pravilo za uspešnega pianista je, da do svojega dvanajstega leta igra tako koncert z orkestrom kot tudi recital. Še tako zahtevno samostojno klavirsko delo se ne more primerjati s skupno igro solista z orkestrom, pri čemer ni zasil- nih izhodov, saj se orkester ne more oddaljiti od začrtane glas- bene strukture. Pri recitalu pa je najtežji element celovečerna koncentracija, za katero mora biti pianist tudi kondicijsko do- bro pripravljen. Nič ga ne sme zmotiti, in Mak se doma najbolj zabava, kadar ostali družinski člani »igramo« občinstvo, ki pa ga nepredvidljivo moti – mečemo mu njegove plišaste igračke, včasih mu kdo zleze pod nogami in podobno, on pa mora kljub temu igrati brez prekinjanja in napak. No, včasih mu vendarle ne uspe, saj se tako smeji, da skoraj pade s stola. Kljub vsemu pa so se te vaje izkazale za koristne. Na recitalu mu je sredi zadnje- ga, zelo hitrega stavka Beethovnove sonate V mesečini ugasnila lučka nad klaviaturo. Znašel se je v popolni temi, kljub temu pa se to ni niti najmanj poznalo na njegovi igri. V kurikulu vsakega pianista govorimo tudi o njegovih pro- fesorjih. Kdaj je Mak zac ˇel obiskovati pouk klavirja v glas- beni šoli? Mak je imel srečo, da sta obe profesorici klavirja, Andreja Kos- mač in Lidija Malahotky Haas, h kateri hodi še sedaj, izredno uspešni pri svojem pedagoškem delu. Sprva, pri šestih letih, je pouk klavirja obiskoval pri profesorici A. Kosmač, ko pa so pri njih dobili novega družinskega člana, se je prepisal k profeso- rici L. Malahotky Haas, ki ima med svojimi gojenci samo sred- nješolce, Mak pa je kot učenec osnovne glasbene šole v tem smislu izjema. Profesorica Haas je znana po svoji natančnosti, mi pa skušamo v tedenskih terminih izboljšati vse, kar nam svetuje na urah klavirja. Slovita dvorana Carnegie Hall v New Y orku velja za sam vrh želja pianistov, ki sanjajo o tem, kje vse bi lahko nastopali. Kako je bilo desetletniku igrati v tej renomirani ustanovi? Maku rasla tudi želja po nadaljnjem uspehu. Na dolžino vadbe se navezuje tudi dogodek – tik po koncu zelo uspešnega med- narodnega tekmovanja, na katerem je ponovno osvojil prvo mesto, mu je oče predlagal, da bi zaradi svoje pridnosti lahko kakšen teden vadil urico na dan manj. Mak pa ga je ves začu- den pogledal in vprašal, ali so veliki pianisti po zmagah tudi manj vadili, in v zadregi je dobil odgovor, da seveda ne. Tako je v tistem hipu sklenil, da tudi on ne bo popuščal pri vadbi. Poleg skladb smo bili v mladih letih navajeni igrati tudi etude. Vec ˇkrat so bile prav te mladini trn v peti. Kako se Mak loteva tega? Ponovno se lahko pri tem vprašanju vrnem v svoja dunajska leta, ko je bila rdeča nit poznanih pianistov ta, da so vsekakor odsvetovali ločevanje tehnike od muziciranja. To pomeni, da mora biti vsaka skladba, tudi etuda, izbrana tako, da po svoji estetski in glasbeno-ustvarjalni vrednosti spada v sam vrh naj- kakovostnejše glasbe. Take etude so vsekakor dela Chopina in Liszta, vendar pa je do časa, ko jih lahko začnejo igrati otroci, zelo malo del, ki bi umetniško zadostovala tem zahtevam. Vse- kakor mednje ne spadajo dela Cramerja, Czernyja, Duverno- yja, Leschhorna in Köhlerja. T eh se je treba na daleč izogniti, če hočete, da vam bodo otroci z veseljem vadili po več ur na dan. Recimo, zelo radi igrajo etude, kakršna je npr. Burgmüllerjeva etuda z naslovom Hitrost. Takšne je res treba iskati z lučjo, ven- dar se najdejo. Znana je anekdota, po kateri naj bi Liszt, ki se je učil pri Czernyju, prišel po tednu dni vaje nazaj k svojemu profesorju, rekoč, da se bo izpisal iz njegovega razreda, če bo moral vaditi Czernyjeve predpisane etude. Seveda se je Czerny takoj zavedel, da ima pred seboj enega največjih svetovnih pi- anistov in je takoj spremenil prej začrtani program. Velikokrat se človek ne zaveda, da nekatere povsem »normalne« sklad- be delujejo kot etude. Če hočete npr. vaditi cis-mol razložene akorde, lahko posežete po zadnjem stavku Beethovnove sonate V mesečini. Seveda, vse ob svojem času. Sklepam, da so med skladbami, ki lahko nadomešc ˇajo vec ˇinoma suhoparne etude, tudi dela, kakršen je npr. Schu- Mak Mihevc (Fotografija je v osebnem arhivu in lasti družine Mihevc, sep. 2013) 59 Intervju Pri sestavljanju programov je, poleg umetniške vrednosti, po- membna tudi taka izbira skladb, da ustreza občinstvu. Veliko današnjih filharmoničnih ustanov in opernih hiš po svetu je na robu propada zaradi nerazumevanja želja stalnih abonentov, ki se posledično izpisujejo in raje uživajo ob lastnem izboru glasbe doma. Zato so bile na gradu Rače pričakovane izjave ob- činstva, da jim je izbor te glasbe napisan na kožo. Drugače pa je Beethovnova sonata idealna za začetek recitala, pianist se pri prvem, počasnem stavku ogreje, čeprav ta zahteva izjemne ob- čutke za linije. Chopinova valčka sta bila nekakšen oddih pred virtuoznim Fantasie impromptu. Sledil je ponovno kontrast umirjene skladbe Consolation pred najbolj virtuoznim Liszto- vim delom »Gnomenreigen«. Seveda mora imeti vsak pianist pripravljen dodatek. Mak je navdušenemu občinstvu v nabito polni dvorani zaigral še Chopinov Valček v cis-molu. Maka v naslednji sezoni c ˇakajo nastopi z orkestrom. Kako pa je s potjo naprej? Seveda se lahko v obdobju pubertete pri vsakem človeku vse postavi na glavo. Pa vendar, če bo nadaljeval v tem smislu, bo mogoče lahko uresničil svojo veliko željo po nastopu na Cho- pinovem tekmovanju v Varšavi (2015). Zanimivo je, da smo se vsi odrasli v dvorani tresli od razbur- jenja, medtem ko je Maku pomenila ta dvorana pač samo še en nastop. Saj je bil počaščen, zelo, razume veličino te stavbe in njeno današnjo vlogo. Jopico z napisom Carnegie Hall je po vrnitvi v Slovenijo ponosno nosil dneve in dneve, tako da smo jo, skoraj naskrivaj, prali ponoči. Virtuozno zaigrani Lisztov »Gnomenreigen« je tako navdušil direktorja tekmovanja Ame- rican Protégé, da je Maku posebej čestital za njegovo igranje. Taki dogodki so psihološko zelo pomembni za razvoj mladih pianistov, saj spodbudijo nadaljnjo željo po igranju na koncert- nih odrih. Vem, da doma vadita skupaj. Kako lahko oc ˇe, ki je sklada- telj, pripomore k sinovi igri? Če ima Mak zelo dobro profesorico klavirja, sem jaz nekakšen trener, ki do potankosti upošteva njena navodila. Kot skladatelj pa znam skladbo analizirati in izluščiti tisto, kar je želel povedati njen avtor. Skladatelji namreč v interpretativ- nem smislu ne pišemo vsega v notni kontekst, saj menimo, da je marsikaj razvidno že iz strukture same skladbe. Recimo, kot zelo preprost primer, fraze crescendirajo in diminuirajo, čeprav pod njimi ni označb. Na recitalu v gradu Rac ˇe je igral L. van Beethovna Sonato quasi una fantasia, op. 27, št. 2; F. Chopina Valc ˇek, op. 69, št. 1 (Adieu); F. Chopina Valc ˇek, op. 64, št. 2; F. Chopina Fantasie impromptu; F . Liszta Consolation št. 3 in F . Liszta, »Gnomenreigen«. Zakaj tak program? Recital nagrajencev, Carnegie Hall/New York (Fotografija je v osebnem arhivu in lasti družine Mihevc, nov. 2013)