slovenske novice Neodvisen slovenski tednik. Najbolj razšir-! v severozapadu Z. 0 Uspešen za oglaševanje. SLOVENSKE NOVICE SLOVENIAN NEWS An independent Slovenian Weekly. Covers ali the territory in the Northwest Best advertising medium. LIST ZA SLOVENCE V SEVERÖZAPADU ZEDINJENIH DRŽAV. GLASILO S. K. P. DRUŽbe! Letnik II. CALUMET, MICHIGAN, 5, OCTOBRA 1917. Štev 27. Vojno zasedanje ameriškega kongresa se bliža svojemu koncu. Ingres utegne biti odgođen danes ali jutri. Vojna davčna predloga je postala postava v sredo, ko jo je podpisal predsednik Wilson. VSE NALOGE, KI JIH JE IMEL REŠITI KONGRES, SO SKORO DOGOTOVLJENE. Vojno davčno predlogo je pod-pl predsednik Wilson zadnjo *,!o, vsledčesar je ta predloga .siala poetava. Kongres zaključi svoje sedanje Hun vojno zasedanje, ki se je i.V.adne 2. aprila letos, v aobo-»ji po morda že danes. Toda se je senat odločil glas o-v:glede administracijske pred-Iga, ti sc tiče zavarovanja vojarni« mornarjev, v četrtek, in pa j da je z doslej še nepoznano na-fitosprejel odredbe in določila za • Vbije priman jkljaja v proemili, »pripomoglo največ k temu da bo »grešno zasedanje odgođeno do mesecu* de- 'daega hitru, zasedanja v rnprave za končne formalnost; h prevzela senator Martinin po-Lsc Kitcliin, ki sta večinska vo-"*]*• l'oalaiiec Kitoliin je včeraj '■'■■jü! v poslanski zbornici rezo L*, v kateri priporoča oziroma »aj bo kongres odgođen ob petih popoldne. Sena-^ 'Lritn pa je rekel v sredo, da N11« biti leda n je izredno vojno Hs|ije zaključeno že danes po- l ',Ji*skn zavarovanje in odredbe f Pokritja primanjkljaja v r*,-il|ìu ^ta še edini važni pred. Likajoči na končno rešitev,-is» izvršile na tem aasedan. 'Jiite]jj so se odločili odložiti flne amnj važne zadeve na ",r3ko zasedanje. 1bh bo kongres zaključen. '°-re Ing} poslale po on komi-Pr«lsednikii, da ga povpra-z»li eksekutiva še kaj, da njem zasedanju. odobril odredbe za ^vitje primanjkljaja v beh minutah. k 06 i in oddaval denar nemške vlade Bolo Paši v Ua rizu za volumske in paeifijske namene. Državni pravnik je preiskaval kretanje Bo Io Paše ob času stailo van ja v New Yorku po nasvetu Embasedorja J nsserand česar posledica je da 30 ga v Barizu zaprli. Omenja tud. da ima v posesti razne dokumente pisma, in fot ografiie ckakov, in bančnih rekordov ki so bili v pro-motu med Bernstorfom 111 Bolo Paši ob času ko se je n aliajal slednji v New Yorku, Bolo Paša ki se je, nahajal v.Zdr-ženili Državah med 22 februarjem in 1.7 marcem 1816 je bil tukaj po izjavi Mr. Sewisa z namenom da pošilja nemški denor potom Ameriških bank v Pariz za mirovno propagando na Francoskem. Kakor trdi generalni prav-nik posrečilo se mu je spraviti potom J . P. Morgan in nekaj drugih manjih bank čez milijon in pol Od tukaj na Francosko. Kakor se je izkazalo šel je del tega denarja Oliai. Humbertu lastniku pariškega lista Se Journal kateri pa kakor omenja pozni brzojav, je odklonil denar ko je začel sumiti Bolove namene. V nekem pismu ki ga ima v lasti pravnik dokazuje da je Bolo pisal državni baivi* v (Junadi da bodejo prejeli od G. Amsinch & Co. o kolu $1,700,Q00Jod katerih se uloži v promet na ime Humber-t o pet tisoč se pa naloži na ime J u les Bois, francoskega govornika v New Yorku, za njegove redne stroške. Kakor se zatruje,se je hotelo rabiti omenjenega lek cijca Boisa za orodje da bi se stvar lažje prikrivala. To se iz tega spričuje ker Boia zatrjuje da ni vedel iz katerega namena mu je bil podarjen omenjeni denar. DRUGO VOJNO POSOJILO MORA BITI POPOLEN USPEH. Zakladni tajnik McAdoo je otvo= ril kampanjo v ohajski državi. Izjaloi ljenje tega vojnega pogojita bi bilo hujše od poraza na bojnem polju. POTEK SVETOVNE VOJNE PO URADNIH POROČILIH. Jz Toledo, O, poročajo, da je v tiunkajšni Memorialuvorani v jron deljek zvečer otvonl zakladni tajnik McAdoo oh navzočnosti več tisočglave množice kampanjo za drugo vojno posojilo v tem okraju Tajnik je izjavil, da bi bilo izja-lovljenje edine izdaje vladnih bon-dov hujše za Ameriko kakor pa poraz na bojišču, ter je pristavil, da se to' ne sme zgoditi nikoli. Drugo-posojilo mora bili po polen us peli, je rekel. Berlinski , manifest. “Pred nekolikimi dnevi”, jede ial zakladni tajnik med drugim, “sem čital sledeči manifest, ki ga je objavila nemška mestna zveza: “Oe govori denar, potem naj predsednik Združenih držav izve dne i». oktobra, to je dan, ko bodo zaključena podpisovanja, da bo odmevjiovih v o ji.ih fondov ki j h ja zbral nemški narod, popolnoma za-glušil hrup neskončnih protesto» ki jih je izzval njegov odgovor na papeževo noto.” Ta manifest je bil izzivalen “Stopimo temu izzivanju dne 27. oktobra, devet dni po zaključenju nemškega posojila, s podpisovanjem nasproti, ki naj bo dopovedalo nemškemu militarizmu in despotizmu, da ne postavi Arne rika samo svojih hrabrih vojakov, svojega nepremagljivega vojnega brodovja in svoj-ih industrij na bojišče, nego tudi vse svoje finančne sile, iu da je Amerika pripravljena vsa ta sredstva tudi izrabiti neolede n« morebitne />rtve, da- T~> ° uveljavi zopet ameriške pravice, i jih je prevečkrat teptal» nem. ka nesramn ost. . i “Postavimo se temu izzivanju porobu sijem, da pokažemo celemu vetu, da je ameriško ljudstvo z neomajno ljubeznijo do pravice n domovine kakor en mož x>» svojim velikim predsednikom in da nepreklicno podpira cilje se danje vojne.” Na Francoskem je nemški letalec ubil tri bolniške strežajke in več ranjenih mož. Nemški napadi so se izjalovili- Francozi so napadli Štutgart.Lahi so v novi ofenzivi na Krasu. I^/'1 klanj kakor treh minut j Mia, tla je senat v sredo ki potrdil konferenčno po-I-, '■I® predloge za odredbe v ^ e v°Jkega primanjkljaja v j" p0 $I»757,434,4l'o v goto-aBonzovane jiogodbe. ,. °’ je ta predloga naj -j'üJe vrste v zgodovini ka- vlad ■e. ‘F, tisoč jev poslanih Y. Seosko potom Amerike. J '0rt Det. 8 — Merton E lt!l; 'ki generalni pravnik, s5l Predstavil dokazo da je Jfl ßerastorff preskrbeval Katere barve je? 1,03 Angeles, Cah, Oct. 3 Državni sodnik Oscar A. Trippet si sedaj beli glavo z vprašanjem katere polti so prav za prav Hin» dustanci. V Brentwood Park se nahaja neki Hindu zjmeuom Di wan Singh kateri je uložil prošnjo za državljanstvo. Ker so pa ravno v sedanjem času postave tem oziru zelo stroge in dovoljujejo državljanstvo le ljudem bele in črne polti, nastalo je vprašanje dali je Diwan Singh Keterih gore .omenjenih dveh barv, ali pa spada k kitajskemu plemenu, ka tereniu ni državljanstvo dovoljeno Omenjeno vprašanje je bilo stav 1 leno sodniku ko je bilo okolu dva sto kandidatov v preiskavi za državljanstvo. ci redoigo čakati se ne izplača. Navadno človek premalo pazi na svoj želodec. Dela odi dan vn se trudi zn kruhom, naje s

e na Frankfurt oh Meni, na iStut gart; Koblenc in Treves v povračilo za napade na francoska mosta v katerih je nemški letalec ubil tri bolniške postrežuice m več ran jenili vojakov. Francoski letalci so metali bombe na železniške postaje in vojaška poslopja. Ge je verjeti laškim poročilom, je general Cadorna iznova nastopil trnjevo pot v Trst in Ljubljano. Laške čete so zopet jele napadati avstrijske postojanke okoli Bajnščice, in po rimskih poročilih so Lahi taio Avstrija v slučaju, če bi ne bil mir brez aneksij in vojnih odškodnin nemudoma sprejet,' prisiljena izpreineniti svoj program ter zahtevati odškodnino za nadaljne vojne stroške. Dokazovaje. da hi'pomen Ho še nadaljnje oroževanje po vojni ekonomično razsulo za vse države, iu izjavljajoč, da ni bila avstrijska država pripravljena za vojno in da se je docela oborožila šele tnecl konfliktom, je nadaljeval orof Cernin, kakor sledi: C”> “Ta vojna.nas je naučila, da moramo računati na veliko večjo pomnožitev poprejšnih vojnih sil. (Jb brezmejnem oboroževanju bi morali narodi pomnožiti vsabo stva desetkrat in vojaški računi vseh velikih držav bi mrastli na bili jone. To pa je nemogoče. To - bi pomenilo popolno razsulo. OeMii s» povrnili k obo rožen]«, kakor je bilo v letu 1914 bi bilo to že veliko zmanjšanje, ali potem pa ne ven», kaj bi zadrževalo države, da bi ne sle dalje ter so popolnoma ne razorožile, za- kaj, popolna razorožitev je edini izhod iz te zagate, “Ogromna bojna brodovja bodo brez pomena, kadar bolo narodi nasvetu dovolili svobodo na morju, in armade bodo zmanjšane da tiste meje, ki je potrebna za zdržavanje notranjega miru in reda.” Lestyica za donodnimki davek. Washington, D. C. — Naslednja lestvica jiakazuje vzakemu, ki je zainteresiran, koliko ima {»laća- ti dohodninske!»! dav k a. ljetni Davek za Davek za dohodek oženjenega samca $ 1,000 ' f $ 2,000 . 20 3,000 20 40 4,000 40 80 5,000 80 120 6,000 130 170 7‘000 18.0 220 8,000 235 275 9,000 295 335 10,000 355 395 K 11,000 425 465 12,000 495 585 13,000 570 610 14,000 650 890 15,000 730 770 16,000 850 870 .17,000 939 970 18,000 1,030 1,070 19,000 1,130 1,170 20,000 1,230 1,270 , 21,000 1,300 1,400 22,000 1,490 1,530 28,000 1,620 1,660 24,000 1,750 1,790 25,000 1,880 1,950 26,000 3,010 2,050 27,000 2,140 2,180 28,000 2,270 2,310 2-9,000 2,400 2,440 30,000 2,530 2,5 » 0 31,000 2,660 2,700 32.000 2,790 2,830 33,000 2,920 2,900 34,000 3,050 3,090 35,000 3,180 3,220 36,000 3,310 3,350 37,000 3,440 3,480 36,000 3,700 3,740 40,000 3,830 6,870 41,000 3,990 4,030 42,000 4,250 4,190 43,000 4,310 4,350 44,000 4,470 4,510 45,000 4,630 4,670 46,000 4,790 4,830 47.000 4,950 4,990 48,000 5,110 5.150 49,000 5,270 '5,310 50,000 5,430 , 5,470 7 5 „000 10,180 10,220 100,000 16,430 16.470 150,000 31,920 51.970 250,000 69,930 69,970 500,000 192.930 192,670 1,000.000 475,430 475,470 a SLOVENSKE NOVICE”* List za Slovence v severozapadu Zjedinjenili Dilavi. Izhaja vsaki petek. Izdaja SLOVENSKO TISKOVNO DRUŠTVO na Oaiumetu, Mich. NAROČNINA ZA AMERIKO: ZA colo leta,....................... S 2 00 «a pol lota ........................ ® 1'00' Za avsoro :n »kugo inozemstvo: Za celo leto ............. * 3.0C ali 15 K: Za pol leti ................. $1.50 ali 8 Kt Posamezni i/.tisi po 5 ct. NAZNANILA (advertisements) po dogovoru. ROKOPISI se ne vračalo. DOPISI brez podpisa se ne sprejmejo. V slučaju preselitve iz jetlnegft v drugi kraj naj se nam blagovoli naznaniti staro bivališč i l fiOVO. v . - Dopisi, denar in naročila!naj se doposiljajo pod naslovom: Slovenian Publishing Co., 211'7th Street. Calumet, Mich. u SLOVENIAN NEWS.” Published every Friday at Calumet, Mich, by Publishing Co., 211 1th St. the “Slovenian Calumet, Mich. The only Slovenic paper in the Northwestern partofthe V. S. of America. SUBSCRIPTION $2.00 per year. The best advertising medium for Michigan Minnesota and other Western States. Advertising rates sent on application. Entered at the Post Office at Calumet, Mich . as second class matter. Telefon 6.1. THE AIM OF THE FOREIGN LANGUAGE NEWSPAPERS OF AMERICA. To help preserve the ideals and sacred traditions of this, our a* dopted country, the United States of America: To revere its laws and inspire others to respect and obey them: To strive unceasingly to quicken the public’s sense of civic duty: In all ways to aid in making this country greater and better than we found it. AMERICAN ASSOCIATION OF FOREIGN LANGUAGE NEWSPAPERS- LOUIS N. HÄMMERLING. President. «Milili CALUMET IN OKOLICA. g M» milili ■IMIHIMiPI III—i'il van je bil] specijalist L>r. (J- G. Darling iz Michiganskega vseučilišča v Anil Arbor. Bolnik se nahaja/ Laurami bolnišnici. — Sam j dvadnevni dopust je dulil g. korporal J os. Ilenič, član kompanije A inženirjev v Tattle Greek. V četrtek jutro je prišel, v petek večer je že moral odriniti zopet nazaj na svoje mesto. Obiskal je, kolikor je v naglici mogel svoje tukajsne sorodnike in mnogoštevilne prijatelje ter se poslovil od njih za dalj čaša, morda za ved no, kajti v pondeljek je njegova kompanija odšla v Waco, Texas, v ondulilo veibalisče in od tam bodo morali morda kmalu odriniti na Francosko. Joe, spremljajo te naše najboljše žel^e m upanje, da se zdrav m čvrst vrneš v našo sredo! Naznanila društev in klubov. -Kakor slišimo od strani mislijo mesi ni očetje iz Iled) Jackets skleniti pogodbo z neko tvrdko za premog. JN J ib natnen je namreč izdati peticijo na mestne stanovalce da bi se podvezah naročiti premog pri mestnem uraduj n ako bi bila naročila zadostna bi mesto na svojo roko naročilo premog dirktno iz rudnikov Naznanilo. Odbornikom društva sv. Cirila in Metoda J. S. K. J . se tem potom naznanja da se zberejo dne 6. Oct. V navadni dvorani po prvi sv. maši.Na dnevnem redu je pregled tri mesečnih računov. John Zimici), taj. — V torek 9. t. m. bode v “Crown” gledališču predstavljal Ohas. Chaplin imigranta iz Ev rope . V sliki predstavlja praktičnega ‘■Griiiborna” ki pride iz stare domovine, bn bode v predstavi smeha nam gotovo ni treba omenjati. — Umrl .jo v C. & 11. bolnišnici 47 let stari Nels Ulseth po entedeuski bolezni za pljučnico. Za C.i&Il* družbo je delal. 55 let kot kovač. — Nevarno bolan leži na svojem stanovanju na osmi cesti rotale Geo. Bajuk. Mrs. Elsie Uhaput, prej Miss Mc Oormick, ki je bila pred ter bi tem potom prihranilo oetje- i d vem i tedni poročena v naši cerb- maleem-dobiček ki ga imajo pri tem lokalni trgovci. Kako se bode stvar začela ne moramo do sedaj še poročati ker nam niso okolščine še popolnoma na jasnem. Kakor pa hitro izvemo koliko je zaneslji vega na tem, poročali bodemo našim bralcem. Ko so slednje čase naši Vodopivci začeli per salone nasi gonjo mislil z o -i s o da s tem,kakor so se izrazili bodejo izju patre vse izletiš ijave naših mladih fantov. Fa glej ga zlomka Fred par d n i j udrl je pomožni šerif Heikkela v pritličju Cubs billiard parlor kjer se je prav mar ljivo zabavala tropa m landende v z amenkansko -zamorsko igro drap ali kockanjem za denar. Igrali so ravno za JO dol. ko so nastopi 1 i. policaji. Pod šerif se je izjavil da bo izdelal obtožbo za aretacijo. Zatrjuje se da je bilo taihkaj — V soboto popoldne je začel-neki liatnbler avtomobil v jarek blizu starega Uhode Island rudni ka ob okrajni cesti. Kdo r koli j še gonil avtomobil, ga ni mogel spraviti iz jarka in ga je kar lepo pustil na mestu ter odšel. Frišlipa so porodni zlikovci in so pokradli iz avtomobila jirav vse, kar so do segli, ostalo ni skoro nič drnzega kot ogrodje in pa del strehe. Meni se, da je lastnik kare na Baragi. — Neki Maxwell avtomobil in pa truck, last Ervast grocerije na Lanriurr. sta trčila skupaj soboto večer blizu Centennial. Oba voza sta bila precej poškodovana, voznikom se pa ni zgodilo ničesar. -— Kot posledico prestopa v College Inn saloonu na j eti cesti se naha jajo v okrajni ječi štirje. Meksikanci. Neki Bob Gray je imel majhen prepir z omenjenimi ko neki Eortdnoto Ro m oro prav pojtieksikansko potegne nož in prepara G re n ju trebuh. Gray je bil takoj odpeljan v bolnišnico, kjer je bilo od začetka, malo upan ja, da bo ostal pri življenju. Ven. dar se sedaj upa, da se bo ,posre čilo obraniti ga pri življenju V slučaju, da ranjeni ozdravi, bodo vsi štirje Meksikanci prišli pred poroto pod obtožbo težke telesne poškodbe'z namenom umoriti. N eil Dicka prisotnih štirnajsi fantov ob času aretaci je. Eden izmed teh je povedal policaje n da je izgubil 10 dol. pri igri, kakor poroča podšerif. Oblasti so imele ta kraj že dolgo časa na sumu. ker so se starši od teli fantov večkrat pritoževali, češ da so njihovi sinovi denar, izgubljali temkrj. Se naš stari znanec Frank Turk je menda zašel med to družbo in izgubil 82 dol. Fač škoda groša! — John TV. Swanson iz 4444 Elm tes e, Yellow Jacket Jacket, Te bil v soboto večer ob . pol sedmih povožen od neke O. & II. lokomotive na križišču Elm ceste Fokojni je bil star 40 let, rodom Oalumetčan. ZaC.&II. družbo je. delal 2J let v macbi lesbopu. Fo-'eg vdove zapušča še sed6in otrok vi. seje v nedeljo vrnila z žepi -tovanjskega potovanja po Wisconsin u in Jllinoisu. Začasno bo zojiet prevzela službo organistin je v naši cerkvi. Med njeno odsotnostjo jo je nadomestovala pri orglah njena svakinja Mrs. J. Hartmani) iz Lan riunì. — Ludwig Gašparovich, sin gospe Mary Gašparovich dz šeste ceste je prostovoljno vstopil v narodno armado in se sedaj vežba kot artileris.L v vežbališču Grant. Rockford, 111. Napredoval je že toliko, da upa kmalu dobiti kako “saržo”, Njegov brat William Ase nahaja v mornarici, dočiin Ro John, ki se nahaja ua doom, moral v kratkem očisti z naborniki v vežbališče Custer, Battle Creek '— Egisto Graseschi, ki se ìiaba ja v okjajni ječi na Hough tonu pod obtožbo umora svojega prijatelja Angelo Marnili, katerega je ustrelil pred par tedni, si je v soboto popoldne skušal vzeti ž i vi jen je. Ko se je neki sojetnik bril, mu Egisto potegne britev iz rok in si hipoma prereže vrat. Odpeljali so, ga takoj v bolnišnico sv. ložefa na ITocoeka, kjer mislijo zdravniki, da rana, akoravno globoka,, ni smrtnonevarna. —G. Zv;onko_ Novak, bivši urednik dnevnika Slovenski Narod v New 1 orlai, kateri list je po enajstletnem obstanku zadnji teden prenehal izhajati, se nahaj a na Calnmetu, kjer misli nekaj časa ostati. SEVERA’S WAFERS FOR HEADACHE ANI) NEURALGIA (Severovi Praški zeroer glavobol in nevralgico) dajo hitro Cena 25 centov za zavojčeK s 12 praški. ciajsDO. Domač .liniment. V vsaki hiši bi morali imeti steklenico dobrega iinimenta vedno pr: rokah za slučaj nesreče, poškodb, zvinjenj in cdrge in pii takih prilikah ne vemo za boljega k^>t je CEVERA’S GOTHARD OIL (Severcvo Gothardsko olja). Isto umiri bolečine, boiesti, krce in je precej priročno in dobro za zdravljenje ravno takih slučajev kot so: revmatizem, nevraigija, zvinjenja, odrge, otekline, opekle z^eze, okorelost in bolečine v mišicah. , , , Cena 25 in 50 centov. V lekarnah vsepovsod. DOBRO ZA ZVINJENJA. Mr. Prank Veverka,-Bloomfield, Mont., nam je pisal dne 16. febr. 3917 sledeče: Zvinil sem si koleno in ko sem si ga parkrat ' nađrghil Ševerovim dothardskiin oljem, so prenehale vse bolečine in sedaj se zopet dobro počutim.” * Kupite Severovawdravila v domači lekarni. Zahtevajte samo jih ne morete dobiti, naročite jih naravnost od nas. “Severova”. Ce W. F. SEVERA CO., CEDAR RAPIDS, IOWA Correct 'S&Ì es and f-Jonest-A \&lues RAVNO DOSPELI! Popolnoma moderni uzorci za jesenske iti zimske obleke Pridite in oglejte si jih. Točno no postrežbo in poštene -cene Vam jamči- J. J. WERSCHAY Corner 5th. & Oak Street. ■‘European Coffee House” -Evropska kavarna" Priporoča svojim gostom fino črno kavo,raznovrstne mehke pijače in izvrsten lunch. Vabimo vse gospode m gospe rojakinje, da nas obiščejo. Peter Maj* or, lastnik. Calumet, osma cesta. VICTOR HERMAN. FOTOGRAF % # se priporoča Slovencem za is delovanje vsakovrstnih fotografsč-nib slik, posameznikov ali skupin Ženitovanjske skupine i naša posebnost. j,Delo ukusno, cene primerne." Deta cesta. Calumet Lepota naših player-piano obstoji poleg tega, da so čudovito fini muzikalni inštrumenti, tudi v tem, da jih vsakdo lahko igra z jednako izvrstnim vepehom. Ako imate tali player-piano na svojem domu, u-živate lahko najbol jšo godbo sveta, če tudi ne znate ločiti ene note od druge. Dajte nam priliko Vam jiovedati. Kako ga lajiko dobite. McLogan & Pierce Music Co Calumet. Telefon 337. MEHKE NEOPOJNE PIJAČE. Najbolje vrste, vedno sveže izdeljujemo pri nas. — Ali veste, lfóliko je naloženega denarja v bankah v Hougnton okraju? Celili 25 miljonov dva tisoč 442 dol- in 7i cmtov, Le svota, kaj ne! pa CROWN t OMING TO |R0WN HARLIE IHAPL1N ' Stanje Mr. i\eil Dicka, ki je zadnji teden ponesrečil v Tamarack prodajalni, ko je z vspenjačo vred padel iz tretjega nadstropja v pritličju, je baje zelo opasno. Zavedel seže ni od četrtka. L oz- V torek o pop. in zvečer prva predstava 6:45 F. M. Kinsman, Bottling Works. Tovarna 812 Portland St. Phone 787 %1S, *., ? t t Ali ste že zavarovani proti ognju? J Ce ne, storite to takoj. Ne odlašajte! i t i i Ako se preselite, naznanite to takoj agentu ali v našem uradu. i t i t i Pri pfehiad ■»drgnite Trat in prša, kalcoTTj,^’ Dr. Richter-jeven, PAIN-EXPEL Učinkuje takoj olajšljivo ^ Jedino pravi s varstveno zjj,il 35c in 65c. y lekarnah in n F- AD. RICHTER & ■ 14-80 Washington Street, .* i •* v! GALBRAITH & McC|| OcJvetniRg iztirjujeta dolgove nata zapuščine ier Pr i gledujeta lastnins^ stine Zastopata v vseh ULSETH BLOCK Pogrebni zav je največji na Calunietm bro znan med Slovenci. pL se v slučaju potrebe, ist0, krste in ženitnine- 201-6'cesta jt, r Calumet Mich- * Mi priporočamo Vinol Cli tre kot toniko za stare ljudi.■ »k bele žene in blede otrok kronično kašljanje, za pri je in bronhitis, Neprtcs vrednosti je pii zdravifenjii ne oslabelosti, izgube debt slabe krvi pri izgubi tel! t» sploh vselej, kadar potre! dobre tonike. $1.00 steklenica pri ejfi «J Vastbinder & S f.P äekttrnarja Mi imamo v zalogi vsa Sen 111 om e zdravila* Nikola Cor rei zidarski podjetnik, 401 Elm Street. Phone 2771 se priporoča Slovencem ii vatom za izvršitev vseh v zi stroko spadajočih del. bolijo kamna, ojneite ali cementa. rf1 me tudi. vsakovrstna tlakef m Pl* uri o n posebno obcestnih hodnikov HJ walks!. Orbi Dobro zadovoljivo delo j«'- i0F’ Mc pri naj nižjih cenah. Svoji k Svojemu! 'oje D’ AKÒ IIO0LÖ KADU ,“t |i *»j' dobre smodke knpi s> iPjsli “WT() L VERINE” k dol t S. C. Ghynoweth Insurance Agency ki je izdelana iz pristne? »ga vanskfcga tobaka od TIIOS. ENTE Mi 400 Pine ti Soboto popoldne ali Ni "L »o »ko raJ crown sšR^ss^iasiissa^^s w ■ i CALUMET STATE B A Glavnica N K $ 100,000 bo oče imel čas priti v •** fiai; dio s svojo družino, da vl »j,, sliko, o kteri je toliko I' premišljeval. Mi smo pripfS napraviti družinske slike like izgube časa in iz na^ cev boste izpoznali, da Va' Ozap ko damo kaj različnega'11 ga od starodobnih slik. Zf W, E. Steckba '•t % "b, Hi» Izdelovalec dobrih P0 tov. Phone 678-J- Sveže sadje, Mehke pijače, candy ^ Preostane* $ 50,000 ne smotke* Sveži “Ice Cream” ve»11 na vse strani sveta po CALUMET STATE BANK BUtLDINC» Pošiljamo denar dnevnem kurzu. uRADWKi1^ S* to ban^0 za Vašo Banko. URAN . Thomas Hoatson*] Pre«. Ed Ülseth, Podpre d. F.“J^.Koh!haas, Blagajnik Walter Edwards, Pdmožnib"? logi. Pridite in prepričajte *e‘ John Gašpai’11 N 316 - ŠESTA CESTA. Richterjev Pain ExP{|1 v s' ■Ul «lilf ■Ct No l»0v it ■ h jyjalo življenje. opisal dr. Fr- Detela- 0Ci bodo več vedeli,” ie ''filili*ii:i .lela sta Poizvedo' ^ leže. Napolnjena ni ,AJti ,y bolnica, ampak tudi jrllgih javnih poslopij z iy #l!r. j vo]aki ;tem težje je bilo ‘ %»Je e.li Juri med njimi. Ilo- t !t)tUe’ , ,-v , . .v z0pet od hi se do luse, 11) 50 j un a pore strežnik v reli ^ Ježi tu res ranjenec, ki se iiuenuj»; ^^r k njem“ P7 je zavpil Tre-izvlekel strekleuieo slivov-sreče brez nesreče.Btrež-rabil slivovko, češ, da se i;e sme nositi. 5eiu Vam rekel, da je za lici brinovec,” je dejal Miha. ■ ß briuovca nista smela nesti „.»n in strežnik jima je dal <> gli ’ , , . „ . . d voijopustiti pijac° a!« Jurija. ** ? j„ »a je podkupoval Premec ^jujoWico, ki mu je bila oa-^ ¥žepu. zaman dokazoval Mi- ja je brinovec zgolj in pria. Morala sta se vdati. Strežnik p pokazal pot po stopnicah v iko dvorano, kjer je stala posoja pri postelji in v posteljah le-•ßmladeniči, nekateri umirajoči, ' 4 jjnui v silnih mukah komaj zaved s: zopet drugi že rešeni nevarnosti» željno pričakujoč, da jih iz--5 »ätedoniov, da j ili domači zrak giravi in okrepi.Kmalu je zapa-=5 jiäioja prijatelja J uri, ki je le. iii med ranjenci, glavo obvezano »lavoroko v deščicah. Vzklonil j,V v postelji in mignil z desno ort *>• ■ 1 '-Nič prijemati!” je zadrževal “i® tósifc obiskovalca, ki sta hitela ubogem n mladeniču. ;pli lM , -Oli, kako si zopet razmes&r-j j s!” je tarnal Premec, ujf "Naglavi je mala praska,” je fcjslJnri; “a me ne boli več tako Wo. Toil a ro;o imam zlomljeno k* odbit.” jh le na levi roki!” je pri -»il Miha; “in boš vsaj voj as-prost.” “Gosti bo tako lepo zdravil,” je iii strežnik, “bo lahko v štiri-ijsiikdneh doma.— Vidva pa se io pomenita in idita, da se ne razburjal bolnik.” "kaj se bo razburjal,” je dejal 'ente, “če mu povem, da je dorso zdravo in da ga že komaj smo! Oli, Jurček, kdo bi bil '^d.da bodo za tebe Cefrale nacepite in l jube vso pomlad, Wine jo gla vsak teden cela 'tla cefranja v Ljubljano, in 'i sestrična Urša. Bog ji daj 'dnouro! je tudi razcefrala pol l(]e tjnlie, češ, za uboge ranjen- ,(Jli, oče,” se je nasmehnil Ju - ' ‘° cefranj o je prava hudičeva i“bi. Le povprašajte ranjene but») i. ,, 1 f J “dokler se rana sanva celi, , , jr°; kakor pa nanraše tega š4 noD()r, se prisadi, in cepati kakor kosilu proti domu. “Kaj hočeva?” je dejal Miha o-nostiv.n Baričevega in izvlekel steklenico. “Domov ne bova nosila,” je de jal oče, ki se je ujel v mislih s sinom. Hitro sta prešla brinovec ii> slivovka iz steklenic popotnikoma v noge, ki so se jele opletati in hoditi vsaka svoto pot, in ko se je bilo stemnilo, po hišah so zasvetile lučke in po nebu se razgrnila rimska cesta, sta že oba Premca sladko spala pod Bog ve čigavim kozolcem,- vsak na svojo stran obrnjena kakor dva snopa, ki sta po padala s, slabo naloženega voza. Zaman ju je čakala hrepeneče Primoževa mati, zaman je bodil mladi Primož že pozno v noč gledat po cesti, kdaj se prikažeta, zaman je koprnela Rozalka po kapljici vesele nade. •‘Oh, umrl je Juri, umrl,” je vzdihovala mati še celo dopoldne drugega dne: zakai Premcu se ni več mudilo češ, dobra novina ne pride nikoli prepozno. Mladi gospodar mu je hitel popoldne naproti in kmalu pripeljal očeta in brata. “Je že v Ljubljani je klical Preme,c “v štirinajstih dneh bo dotila.” “Oh, hvala Bogu !”je vzkliknila mati. “Glejte jo!” se zasmeje Premec. “Bravi, da je gluha; a kako dobro sliš', če ji povem kai pravega? Zdaj le se ti bodo ustavile solze kakor Siinnov malim med pas jinai dnevi,” Ko pa je Miha nesel novico na Strmo peč, ga je sredi hriba že srečala Rozalka, ki je takoj zopet odhitela, da izporoči doma prva,da Juri živi in se vrne; in ko je pri-koral Miha, je bil Ožbe že tudi na Strmi peči, obsula so fanta vprašanja, da bi do noči ne bil gotov z odgovarjanjem, zlasti ker se Mi-ha ni trudil. Kdor ga je vprašal, tega je pol neumno, pol zvito pogledal, in ker je med tem že zastavil kdo drugi drugo vprašanje, je pogledal Miha pol zvito, pol neumno tega drugega,in čakal novega vprašanja. “Govori vendar, Miha!” je dejala Pečariča nepotrpežljiva.“Kak- PRIZNANO JE da je naše pivo naj-zdraveje in najčisteje. Če ste trudni in izmučeni pijte kozarec ali dva našega piva in počutili se bodete prijetno in iahko. Naročite si ga zaboj na dom takoj. Imejte ga vedno na roki! Calumet Brew. Co. Pine St. Tel. 274 - Chas. Shenk, manager. Maler ji iz gumija, posebne vrste. Garantiran za tri letno družinsko rabo. Kolesje zaprto da prepreči olju za mazat da ue pride do gumija. Narjen je iz najboljega trdega lesa,v naravni barvi. Imamo v zalogi raznih družili 'zvijalnikov. katere zato priporočamo ker venie da Vas zadovoljijo. ' 5°Jo ako kupite za gotovo. KECKONEN HARDWARE CO. Peta cesta, Telefon: 163. Calumet, Mich. S H»! f muhe o Vseh svetih . ‘°8e tudi marsikdo brani, češ, u,ni'je; a ne pomaga nič; - Inv P ‘ mu je bilo po tebi, in ^ 8(*'i se je bil,” je dejal Mi- ši monovi šen pa si ! Žejen,” je dejal Miha in jo pogledal pol zvito, pol neumno . ” No, polagoma 30 vendar izvlekli iz n jega najvažnejše novice in izvedeli tudi, da so samo TŽaradi veselja' ni mogel vrniti že prejšnjega dne.— “S kakšnimi zdravili pa zdrave Jurija?” je vprašal resnobno strokovnjak Ožbe. “Tega jaz nič ne vem,” je dejal Miha. “Toliko vem, da z brinov-cem iu slivovko ne.” “Meni se je tudi tako zdelo; a nisem hotel nič reči.” “(3rez l'sto cefranje se je pa zelo pritožil Juri.” “Po krivici Miha,” je ugovarjal Ožbe. “Cefranje je dobro; a se mora vselej pred porabo dobro prekuhati v čisti studenčnici in pridéjati vodi pet brinovih jagod, pet brinovih jagod. Orez par tednov je pripeljal Primožev France svojega svaka Jurija domov. Kakor izgubljenega sina, ki se je zopet našel,ga je sprejel oče. mati ga je držala za eno roko in s solznimi očmi zrla v sol- ei & J zne oči, sestra pa mu .le božala O’ Jur’ ,” se je poslavljal j ,ec-kg}ej, da se kmalu \r. t L. Potem ostaneš pri meni, na p 1 - 'lfc ’»Miha sta odšla,da vesela OobiT J1‘a Jurija živega, in ža-lost-nista smela postreči z drugo ranjeno roko. Prihajali so vrstniki Jurijevi, ki so hoteli kaj izvedeti o vojni, in dekleta so hodile mimo hiše, da bi videle, kakšen da je, če je ša tako brhek, Juri pa ni kazal tistega veselja, kakršnega sta bila pričakovala oče in mati. Branila sta mn starša, na j še ne prijemlje za delo, ker je preslaboten. A Juri je rajši delal slivovko. V veži sta W° pripovedoval h> umikal se je «ein in Povzela vsak svojo stekle- j glasnim družbam. Premec, “dolgčas mu je pri vas. Po meni se mu toži. Daj ga k meni na Gorico, in _v nedeljo bova prinkak v vas,” V nedeljo pa je prišla Pečarka s hočerko pogledat, kako se Juriju godi, in vprašat, če še pride k n jim na Strmo peč. Ko pa je skrbna mati Primoževa videla, kako so se Juriju in Rozalki zaiskrile oči in žardelo lice, ko sta si segla v roke, je spoznala, da so prazne Premce ve besede in da ne bo udr-žala sina doma. Izpreteia jo je nekaka ljubosum nost, ki jo je hitro ukrotilo materino srce. “Ti bi rad šel zopet k Pečar jevim,” Um je dejala mehko, sluteč, kaj ga teži, ko je hodil za njo v kahinjo in na dvori,šče in nm ni šla beseda z jezika. ‘O, rad, mati,” je dejal tiho, “če ne boste hudi.” In šel je še isto nedeljo in spremljal po znani poti stare znance. “Miha mu je boli pri srcu,” je dejal .popoldne užaljeni Premec, ki je bil zaman vabil Jurija na Gorico. “Z Mihom bobovce pasel po hribih kakor očak Jakob s svetim Izidorjem.” Težko delo ša ni šlo Juriju izpod rok; a dobil je dosti opravka pri hiši. Tu je bile treba popraviti vrata, ki so se le napol zapirala; tam je vpila miza e pohabljeno nogo na pomoč: v omari so se bili polomili trhli predali, in stopnice v podstrešje so se rušile. Juri je pridno popravljal, tako da sta ga čisto o-pominjli mati in Rozalka, naj se ne pretegne z delom. Anica se je menila z njim kadar je prišla v vas, kakor z bratom, in skupaj so sedeli ob nedeljah, kadar je bil lep večer, pred hišo in se po ovora skoraj zadosti, je šel po harmoniko. -Dlovek dobi vse okorne prste,” je dejal, “če _ne poigra vsak dan C “Miha se boji,”je dejala Ilozal-ka, “da bo tu v hribih čisto podivjal. Anica ti ga moraš malo razvedriti.” “O, mene nič ne posluša,” je odgovorila tovarišca. “Ka j ne? In vendar godeš,’’pristavi Miha. “Anica mi je sicer Previdne gospodinje imajo doma vedno eno steklenico Dr. Richterjevega PAIN-EXPELLER Zanesljivo sredstvo ža vtrenje pri revmatičnih bolečinah, prehlada, zavstavljenju: itd. Jedino pravi s varstveno znamko sidra. 35c. in 6?»e T lekarnah iu naravnost od F. AD. RICHTER & CO. J4-80 Washington Street, New York, N. Y. NAGROBNI SPOMENIKI iz marmorja in granita dobe se po zmernih cenah ori E. P. Murphy Calumet Granite & Marble Works 400 Oak St- Tel. 678 W- Calumet, IVJieh ä «dpBavila po skromnem j “Mati, meni verjemi, je dejal Ti pa meni nič,” ga zavrne ona “Vedno se režiš kakor raznšen sod.” “Zato grem pa tudi po orglice. Saj veš, Juri, kako sem časi -naredil, kadar niso marale dekleta zame. Harmonike sem vzel v roke, in kar v procesiji eo šle za menoj”. Prav prijateljski so začeli občevati Pečarjevi in Primoževi. Ob nedeljah so se shajali v Dolini, in med tednom je prišel marši krat mladi Primož z ženo na goro, in daleč so se vedno spremi jevali proti domu. Na Strmi peči se tudi niso nič čudili, ko je pripeljal Jun nekega dne pozno v jeseni, starega očeta praznično oblečenega s seboj. Pečarka je takoj pregrnila. zadovoljno se smehljaje,mizo z belim prtom, Rozalka pa je prinesla na mizo jedi in pijače in prisluškovala za vrati, kako je Primož počasi in po ovinkih napeljeval govor na pravo pot. O vremenu je govoril stari mož in kruha prigrizaval, letino je hvalil in mater pit kričal, zraven pa vljudno vprašal, koliko je že stara. Potem je povedal, da tudi o» ni več mlad in da bo treba krepkejših rok pri kmetiji. “Zdaj-le bo,” si je mislila Rozalka in vlekla na u- pmopoče v vezo Mi- ho, kar iia. “Rozalka, ali poslušaš?” zavpije in jo zadrži, ko hoče steči, dokler ne pride Juri in je ue odpelje v izbo,. (Dalje prihodnjič.) PIJTE PARK IN ELITE PIVO D enar vložite na obresti ---------y--------- PRVO NARODNO BANKO V CALUMETU. Prihranite vedno vsaj1 nekaj vašega zaslužka ter ga naložite tam, kjer ga za m or e te dobiti, ka= dar ga potrebujete. Vložiti zamo= rete vsako vsoto od ENEGA DO» L AR J A naprej. Za hranilne vloge plačamo obresti PO TRI OD STO. Drago nam bo vedno biti vam na uslugo. Prva narodna banka v Calumetu. Sedaj je treba varčevati. Nahajamo se v kritičnem položaju. Človeku ki ima sedaj nekaj prihranjenega denarja, se ni treba bati bodočnosti. Ako še niste pričeli varčevati, začnite to takoj in sicer vložite svoj denar na najbolj varno banico v Houghton Co., v i ' ■ v Houghton INat’1 Bank Houghton, Michigan. iüSS« ssssssm William iFisher, MIROVINI SOLLST K UN JAVNI NOTAR priporoča Slovencem i Hrvatom za oskrbovanje pravnih poslov, Uraduje v Herman block na 5. cesti. Muf ■ ROJAKI Ali ste že kedaj poskusili “PARK PIVO?” Vprašajte izvedence in oni Vam bodo potrdili, da je PARKOVO “ELITE PIVO” najbolje in najokusne je. Prepričajte se sami! Dajte nam naročilo! Park Brewing Co. ^CALUMET, MICH. Poleg Godfrey skladišča. TELEFON 331-PI. -•hl O g, MOŽ SIMONE. § Francoski spisal OHAMPOL.É Preložil V. LEVSTIK. j$j m& ■ Vsi tisti, ki so imeli pravico do njene ljubezni, njenega oeščenja in njenega zaupanja, so jo torej obsojali1 in dočim se je še borila s tesnečo zavestjo svoje strahopetnosti in zmote, je kočijaž, zvestjo zvest ukazom, ki jih je prejel ob odhodu^drugič ustavil konje. Mesto da se vrne v Erlingtonn, je bil zapeljal v vas, od katere je zavisela cerkev očeta Arnolda, in obstal pred vrati, nad katerimi je ■citala Simona nadpis: l’ost office. ■Služabnik je spustil podnožnik in nepremično čakal, da izstopi; in izstopila- je vplivom nepremagljivega mehanično, pod naso- ne bila zavezala z besedo in se i z-ročila usodi. Niti najmanjše veselje je ni navdala nad stečo in rešitvijo svojcev. Predrago jo je bilo kupila! Vožnja je bila tako kratka na povratku, kakor je bila poprej dolga! Voz se je zapeljal skozi »a-s teža j odprta vrata Erlingtona. Si mona je zagledala na stopnicah lady Eleanor. Ali je mar ves čas stala tam? “Kaj je z mojo brzojavko?” je vprašala. “Odšla je....” je dejala Simona 3 polzadušenim glasom. Niti beseda se m več izjrregovo-vorilo med obema ženskama ko sta se vračali v hišo. Lady Eleanor jo spremila Simono v njeno sobo: šele tam jo je objela rekoč. “Ilci moja!” Vil. Stopila je v brzojavni urad, ki ae je nahajal v ozadju majhne špecerijske prodajalnice. Videč jo Stopati proti okencu,se je vzravnal dolg možakar, ki je dotlej brskal po sodu slanikov, si obrisal roke, enei'predpasnik in veličastno sedel za mrežo. Simonini prsti so se tako tresli, da je trajalo celo minuto, prodno je potegnila iz žepa brzojavko lady Eleanor. Lodala jo je uradniku, ki je preš tel besede, rekoč: “Five Shillings.” Z velikim trudom je Simona našla svojo denarnico, toda ni bila v stanu, da preštejc denar, kar je moral namesto nje storiti telegrafist, s preziranjem, naravnim pri •človeku, ki je uradnik in trgovec obenem. Obrnil ji je bil že hrbet, ona pa je še vedno stala tam, obotavljajoč se, vsa iz sebe, hoteč odpreti usta in ga poklicati ter zahtevati brzojavko nazaj; toda že so se razlegali kratki, snlii, suhi u-darci, prihajajoč1 iz električnega stroja, ki je deloval. l're p oz n o ! Zdaj ni bilo »mogoče ničesar več izpremeniti. Z istim avtomatičnim korakom, kakor je prišla, je Simona zapustila pisarno. N e da bi vedela, kako, -se je znašla zopet v vozu, ki je drdral sedaj v polnem diru proti Elingtonu, in šele čez več minut se je zavedla, kaj je ravnokar storila. Takrat se je dvignil v nji poslednji boj, poslednji izbruh groze in studa, in navdala jo je blazna želja, da se vrne nazaj, da se ne pel je tja, kjer jo čakajo, da skoci s tega voza m zbeži v goščavo. Poizkušala je spustiti šipe, ki se nista vdali/ in priklicati kočijaža, ki je ni slišal. Ah ni vsaj na cesti lije kakšnega človeka, ki bi möge prihiteti na njen klic in ji pomoči. Brž je obrisala rosne šipe z žepno ruto. Bila je na pusti cesti sredi ravnine. Vendar pa je bilo slišati drdranje koles in vidčli majhen dvokoleslj, zaprežen s poni-jem, ki je dirjal nasproti. V tistem hipu, ko sta se kočiji srečali, je planila Simona naprej, gospod pa, ki je sedel v civokoleseljti, se je sklonil hoteč pogledati v notranjost kočije, in Simona, ki je bila ravnokar še pripravljena poklicati tujca na pomoč, je ostalo nema spričo Tomaža E.ilingtona. On pa je moral vendarle ugem-ti njen namen, kajti sunkoma je ustavi! vez, naglo obrnil in se spusti! za kočijo, ki je drdrala v polnem diru, Toda tekmovanje med njegovim ponijem in dirjavci lady Eleanor je bilo jireveč neenako, in ’že čez par minut je ostal daleč za Simono- Ali je pustila tu prijatelja in zaščitnika. Simona si in vedela edgovoriti. V prvem hipu ji m bii povšeči. Zdaj pa ji ga je deklo sovraštvo dady Eleanor skoro simpatičnega. Toda kaj to! Zdaj vedela, pri ceni da je. \ svetu Niti ona niti živa duša na zdaj ni mogla več pomagati, ko se Simona ji ni vrnila objema. Bila je kakor okamenela, vsa bleda in ledena duša in telo sta ji bil la otrpnila obenem. “Revica uboga!” je izpregovori-la lady Eleanor. “Ta dan je bi. krut. Trudni ste in niti zajutrko vali še niste.” Simona se je kar zgrudila v na, slonjač, ki so ji ga pomaknili pred majhno mizo z jedili. Nie več ni imela moči govoriti, misliti in se upirati ; vdala se je tej postrežbi, ki je skoro spominjala na tisto, s katero obsipajo rablji svoje žrtve med dvema tmi-čitvama. Ker je ni mogla oživeti, jt je lady Eleanor sugerirala; “Najbojše, kar morete storiti, je to, da ležete in zaspite.” Misel na to, da se zateče k span ju in se umakne daleč od vsega in vseh, je ugajala Simoni; pustila se je peljati k postei ji in se Kar oblečena vrgla nanjo. Ko je jio-loži.a glavo na blazino, se je domislila in zamrmrala: “Treba je obvestiti stariše... N’ “Bo naših šegah je to moja stvar,” je odgovorila lady Eleanor. Stmona ni rekla ničesar več: z globokim vzdihom olajšanja se je obrnila k zidu, zaprla oči in se v istem treuotku pogreznila v spau-je, podobno omedlevici. Zdaj je nastopila popolna onemoglost, ko ni živela nobena misel več, oslabelost domišljije, uma in spomina, oslabelost celega izmu- “Poznejei Drugikrat! Ne še danas!” “Rač, danes. V vašem lastnem interesu je, da rajši stvar konča mo* nego da bi brez z tritala odlaša- li. Kaj ima človek cd tega, ako odlaga to kar mora iz dolžnosti storiti! Pojdive, draga moja!” Bol spregovarjanjem, pol silo-ma j’e lady Eleanor pripravila Simono, da je vstala. “Vaša obleka je zmečkana,” je čenega organizma; in ko je. Lilo - cez tri ali stiri ure tega spanja konec, se je Simona komaj spominjala, čemu da je prišla, čemu da je tukaj, čemu da leži pred nočjo v postelji, in odkod da prihaja ta žalost in ta strašna tesnoba, ki jo duši. Iz kota sobe se ji je približala lady Eleanor. Takrat se je zbudil Simoni spomin- preplašeno je zaječala in se umeknila v postelj nazaj. 5rez presenečenja ji je poinole-la. teta pred oči brzojavko gospoda d’Avron, ki je bila že dospela v odgovor na njeno. Bila je polna navdušenih zahval, liimma radosti, visoka pesem blagoslova. “Vidite,” je dejala, “vaši starisi so srečni. Zdaj je čas, da misli-ve na mojega sina!” In, ko je Simena še vedno molčala, je dodala s trdim glasom: “Vstanite. Rihard nas čaka že dolge ure, in morave k njemu.” “Ne! Ne!” je odločbo vsklikni-la Simona “Nočem !” “AU boste zatajili dano besedo, ko sem jaz držala, svojo?” Simona je še imela tisto junaško poštenost, tisto absolutno' pravičnost, ki jo je žali bog le tako redko najti, razen pri zelo mladih ljudeh neveščih življenja, njegovih nasilnih poravnav in -njegovih trenot-kov slabosti, opravičljivih, ker so tako naravni. Nikdar je ni bila obšla misel, da se odtegne dam obljubi; zahtevala ni drugega, ne go odlog, tabo dolg, kakor le mogoče. Zaprosila je: opomnila. “Treba je, da oblečete drugo. Tisto, ki ste jo imeli prvi večer po vašem prihodu. Ljubo mu bo, ako vaz zopet vidi v n ji. Pomagala vam bom !” Obleko je imela že pripravljeno: začela je slačiti Simono, ki se ni branila, vsa zagrobljena v svoje misli, niti ni mislila na to, da bi se začudila popolni izpremembi tetinega vedenja, ali naposled zapazila zmagoslavno lakomnost, s katero jo je lady Eleanor 'ogledovala, bodila okrog nje, dotikala se njeno svilnate polti in tehtala njene bogate lase. Enkrat je starka poKlekniia pred Simono, da ji odpne čeveljčke; vzela je dekličine noge v svoje roke, pobožala jih in jih pogrela s toliko radostjo, s ko-likoršno se je pač nekoč dotikala nožič svojih lastnih otrok, in Simona se je v tem treuotku nejasno zavedla, da je ta ponosna ženska njena zaščitnica, prijateljica in sužnja v isti meri, kakor njen rabelj, in da ji daruje svoje vdanost svojo skrb, svojo ljubezen in vse, razen prostosti! Toda ta čustva niuakor niso ge-nila Simone; dražila so jo in utrujala. Hotela jih je zaničevati, jih od sebe pelin.ti m jih izkoristiti v svoje maščevanje. “Pustite me,” je dejala. “Boh me?” “Da. Zdaj vam je hudo, dete moje, in zelo se srdite name. A kesneje mi boste hvaležni. “Onesrečili ste me za vse čase!’ je obupno vzkliknila Simona. In hoteč pelmiti svojo nesrečo nazaj na tisto, ki ji je bila vzrok, je dodala z nekakim bridkim zadoščen jem : “Tudi vaš sin bo nesrečen. Pač smete Zahtevati, da postanem n jegova žena, toda kako hočete, da naj ga ljubim?” Lady Eleanor je bila to vprašanje že davno premislila in v dnini zavrnila. “Kedar boste poznali, ga boste nehote vzljubili,” je zatrdila, polna ponosne materinske "ošabnosti. “In vi tudi preveč ljubite svojce, da ne bi vzljubili se svojega mo ža. Naposled pa imate v sebi čast: ko boste enkrat njegova žena, vas bo priklenila nanj dolžnost, kasneje pa navada, in Ribajd v svoji slepi ljubezni niti ne bo zapazil, da česa manjka-” Tapo je bila preračunala in uredila vse, česar je bilo treba k sreči enego, na stroške druge. Razodela je to in naivno izdala brezdanjo globino svojega egoizma; in da se opraviči pred Limono ter nemara tudi pred lastno vestjo, je dodala: “Mati ima pravico, da zapostavlja sinovim interesom vse drucm '' O na svetu. Dati Rihardu vas, je bilo edino sredstvo, da zagotovim njegovo prihodnost, in manjkalo mi je časa, da bi čakala, kdaj se 'odločite prostovoljno. Bolna sein1 Simona, zelo bolna. Vsak treno teh moram biti pfiprivljena na smrt a tega nočem, da bi ostal moj sin sam na svetu.Samo ena je ženska, ki more nadomeščati mater. Sedaj umrje» rada.” Lastna smrt jo je puščala prav tako ravnodušno, kakor Simonina nesreča. Sebe samo je žrtvovala sinu prvo, in ta popolna žrtev lastne osebe je nekoliko blažila in omil-javala kruto brezobzirnost njenega malikovavstva. Dovršila je bila Simonino toa leto, m jo je vlekla s seboj. Na pragu svoje sobe je deklica pois-kusila poslednji ugovor; STATEMENT Op THE OWNER-WQH MANAGEMENT, CIRCULATION, ETC., REQUIRED BY Tijg ACT OF CONGRESS OF AUGUST 24. 1912. Of “Slovenske Novice” published Weekly at Qalumet, Michigan ihr Oet-. -1st 1917. State of Michigan | County of Houghton ^ Before me, a Notary Public in and for the county aforesaid, personally apjieared L. F. Klopčič^, having been duty sworn according to law, deposes and says that be is the Editor of the Slovensko n’0v- ° (Slovenian News) and that the following is. to the best of Lis knowledge and belief, a true statement '** the ownership, management (and if a daily paper, the circulation), etc.,, of the aforesaid publication the date shown in the above action, required by the Act of August 21, 1912, embodied in section Postal Laws and Regulations, printed on the reverse of this form, to witt: 1. That the names and addresses of the publisher, editor, managing editor, and business are: ’ v Publisher: The"Slovenian News Publishing Co. Calumet. Editor: E. F. Klopčič ” 153, »>a,,a„6t >5 Managing Editor: L. F. Klojteič 11 Business Manager: Toseph Plautz Jr. 2. That the owners are: L. F. Klopčič Calumet, Mich. Joseph Plautz Jr. ” ” 8. That the known bondholders mortgagees, and ether security holders owning 1 per cent or of total Amount of bonds, mortgages, or other securities are: None ’ L. F. Klopčič, Editor. Sworn to and subscribed before me the twe.itys'xth day of September 1917. John A Kiobuchar, Notary Public SEA L ( My commission expires Jan. 10—Rjoq •»ore Gremo do skrajne meje pri VERTIN BROS. & CO. 1 Mi ne vemo sicer kako mislite o oblekah, ali nas zadovoljajo samo dovršene obleke in mi gremo v tem do skrajne meje, samo da jih dobimo. Dokazuje to enostavno, da je ona trgovina, ki prodaja Sincerity Clothes zanesljiva, Obleke od Vrline suknje od $13.50 do $32.50 $13.50 do $32.50 VERTIN BROS. & CO. Razširjanje naše trgovine po celi Ameriki dokazuje nam, da prodajamo najbolje tekočine po primernih cen-ah. V dokaz temu vedno naraščajoče število naših odjemnikoy. Ni vam treba iti drugam, pri nas dobite pristni kranjski brinoyec, sliyovec, Baraga grenko yino in yse drugo, kar želite v tej vrsti. Pišite, ko naročate, slovensko. SLOVENIAN LIQUOR €0., JOLIET, ILLINOIS. Svojim cenjenim gostom in odjemalcem naznanjam, da <"» sqdaj začel točiti fino lahko kalifornijsko vino O* j» mJ ‘"STORITE TO Z ELEKTRIKO.” PREJ AU KASNEJE si bodete hoteli nakupiti Električni likalnik. NE BI BILO TO DOBRO SEDAJ? Ugodni plačilni pogoji na zahtevo. j H oughtonCounty ElectricL,igfHt Co | “In če moji starisi odrečejo svojo dovoljenje?” je vprašala. “Pomirite se, njihovi volji ne bove- nasprotovali. ’ Simona ni videla nasmeha, ki je spremljal ta odgovor. Njena izplakana duša se je zatekla k poslednji nadi, in ako bi l’ady Eleanor ne bila zanetila tega upanja v n jenih očeh, bi se ji bila nemara uprla ali pa obnemogla med pot- Jesen je tukaj. o, predno je dospela do strašnega cilja. Pred vbodom v mali salon, kjer je bilo pijeteklo toliko težkih in mučnih, v, v primari s sedanjo vendarle blaženih ur, jo je lady Eleanor še enkrat obstanovila. (Dalje prihodnjič. ) PIJTE PARK IN ELITE PIVO In čas prihaja za oskrbite v obleke in velike suknje, za vsaki dan mrzle je vreme. Moder mož ne čaka zadnjega trenotka nego se preskrbi začasno. Pri nas imamo lepo zbirko Jesenskih in Zimskih uzorcev. Pridite in ogljte si jih. Postrežbo in cene Vam jamčimo v zadovolnost. Sta= roznani Vaš TONY GREGORICH. 315 Sesta cesta, Calumet. lastnega lanjskega pridelka po navadnih cenali ter vabim uljudno vse prijatelje pristne domače vinske kapljice, da se pridejo prepričat Mihael Klobučar-115--7- cesta-Calumet, Najbolja zavarovalnica prod požaru je Finska vzajemna zavarovalnica v Calumet, Mich. Ta zavarovalnica vam nudi največje ugodnosti. Prečitajte sledeče stanja družbe, dne 81. decembra 1915: 9 fill Imejitelji zavarovalnici polic ... Zavarovalnina.............. Izplačane požarne škode ... Izplačane dividende članom . (Totovina .......... *3,161.*»-** Sl2ó,5b-15 IW*** ......$156.911» Naročite se na ‘*SIov. Novice.7 DIREKTORJI: Henry A- Kitti, predsednik. Keckonen. podpreds. John VVaai ti, tajnik, O. K. Sorsen* P°dta*: Kik. Jacob Uitti. blagajnik- Al k-l bert Tapani, pom- blagajnik W. Frimodig, glavni upraV'te Mat. I .ohela in William Johfisol!l odbornika. HALO BILL! KAM V “Barren’s Bee! ‘Vogal šeste in Portland^ Tel. 551 M. Red Jacke*- ti k Os bi 0l dì & SLOV ENTS KR NOVITÀ R OTTTun'? POOF. DRUŽBA. VstanoVljena 3. marca 1915 na Calumet, Mich. GLAVNI URADNIKI: predsednik : John Spreitzer, 218 Oak St.. J’odpreds. : John Gazvoda, 509 Tam. St... . Calumet, Mich Laurium, . Calumet, K . Calumet, . Calumet, Calumet. Mieli. Duhovni vodja: Eev. L. Klopčič,.,.. NADZüKNIKJ: Mihael Klobuchar, 115 7th St...... John D. Puhek. 2140 Log St........ J os K. Sedlar, 577 Cedar St...... POHOTNI ODBOE. John Sustarsidi, 420 Osceola St. Laurium, Mich Jacob Wertin, 221 Allonez St. Florida L oc, ” » Jos. Vardjan Dollar Bay, Michigan. r> VSA pisma tikajoča se uradnega poslovanja pošiljajo naj se na glavnega tajnika družbe. VSE denarne pošiljatve pa na blagajnika družbe. VSAKA katoliška družina naj skrbi, da so njeni udje, člani Katoliške Podporne Družbe, katera bode zanje bratovsko skrbela ob času nesreče, poškodbe ali bolezni. Natančnejša pojasnila se dobijo vsaki čas od glavnega tajnika. Drvižbino glasilo so‘-Slov Novice.5' Math F. Kobe, glavni tajnik S. K. P. D. Monmouth, Iowa, 28. sept. 1917 Cenjeni g. urednik: Štejem si v dolžnost, da se malo oglasim v priljubljenem mi listu Slovenske Novice. Po 19 letnem bivanju na Calu-metn sem se preselil s svojo drn -žino v dolenji Michigan z name noni, da se naselim na farmo m 3e tfijcorekoč udomovinim. Ker pa so se okoliščine preobrnile, sem se po dvomesečnem bivanju v Hart. Mi tli.zopet prešel il, to pot v Monmouth, Iowa. V tem kraju je osem slovenskih družin, večinoma so že stari naseljenci. Kolikor sem se prepričal, so vsi v dobrem položaju, se lepo med seboj, razumejo in kakor vidim so vsi dobri katoličani. Ukvarjajo se večinoma z živi nerejo: kakor pravijo jim nosi lep dobiček z majhnim trudom. Maj ne-bom več pisal; kose malo bolj razgledam tod okoli, se tam še kaj oglušil, če Vam ne tam v nadlego. E sklepu mojega dopisa poV dravljtun vse prijatelje in znance lla Calumet in Laurium. Joseph T. Agnich. (Cp. uredništva: Hvala za do-P1». Zelo nas bo veselilo, ako se še 'enkrat oglasite). Rimski kapitalizem-sred-nieyeski fevdalizem. Spisal A. P. Vsota starejši n vsuli za-(kug je tvorila plemstvo dotične pokrajine. Izmed teli veljakov je izvoljen knez, ki je bil v titsu vojnega pohoda vojskovodja. Mej plemstvom in navadnimi Pestimi ljudmi ni bilo izpočetka “E razločka. Vse rodbine ene '“Cruore so bile enake, prvotna r°dbina je imela pa prvenstvo nad fct*akin;i. Ker je rodbina, ki je "flfcla prvenstvo, prejemala tudi P°V8od večji delež ter zadobila 'taje pravice, je zato tudi najbolj “fatela. M red e n so se barbari pomešali 1 Rimljani, je prebivalstvo >lo štiri stanove: poleg malega ‘ev9a plemičev so zavzemali °s!a'i del svobodnega prebivalstva >--- r-, i r°ataki, jioleg sužnjev so živeli °Proščeni sužnji, ki so pa bili v .Ph osebnih prkvicah precej %jem. ^avnotako kakor pri Langohar- 1,11 Gotih je tudi pri poznejših ? 'i'anskiii in slovanskih narodih Odrinila rimska veleposestniška barbarsko zadružno vas, ko so prišli barbari na ozemlje rimskih provinc. Ta razvoj se najlepše kaže pri Frankih. Ko je Klodvik, frankovski kralj, premagal zadnjega cesarskega namestnika Giugrija in ko je videl moč in sijaj, ki je obdajal rimske vladane ni uradnike, seje tudi njemu porodila želja, da bi mogel vladati nad svojimi podložniki po rimskem zgledu. Čehi se naslonil na rimsko družabno razmerje in na rimskoeivilno pravo, bi só*njé-gova oblast neprimerno dvignila. Doslej je imel nad svojimi podložniki rojaki precej omejeno oblast. Bil je dedni vladar, obenem je bil pa tudi voljen. Od rimskega cesarja je izprosil naslov patricija in na ta način so jiostala njegova privatna lastnina velikanska fiskalna posestva. Postal je pa tudi neomejen vladar nad ostalimi rimskimi posestniki po rimskem pravu. Polagoma je zadobil večjo oblast tudi nad svojimi rojaki. Da hi zmanjšal moč Frankov,- jih je na'selil raztreseno po osvojenem ozemlju. Ko so bili razpršeni, se niso mogli več tako hitro ustaviti kralju, če jim kaj ni bilo povšeči. Naj več jega pomena za družabno življenje je bilo, da so Franki sprejeli rimsko civilno pravo in rimsko gospodarsko obliko, ker so na ta način nastali vcloposest-niški domovi s podložnimi kmeti, ki so prišli k m a hi v odvisnost veleposestnikov. . Prve čase se je Klodvik zanaša na svoje rojake, kadar je bilo treba braniti domovino. Kad bi bil pa dobil tudi zvestih pristašev,na katere bi se,zanesel, kadar bi" bila v nevarnosti kialjeva oblast. Tudi to je dosegel Najbogatejše plemiče j n veleposestnike je z darovi in dvornimi službami navezal nase-V to so mu služila tildi velika kraljeva posestva, ki jih je podeijeva svojim zaveznikom za nameček. To je važno, ker je bila to' prva stopnja političnega fevdalizma. Pod Merovingi je bilo bistvo fevdalizma v osebni izročitvi piemiča pod oblast kralja. Kralj itiu je podelil kako službo ali ga poklical v znak naklonjenosti na svoj dvor povrh pa še dal v užitek del svo-t jega posestva. Tudi je to razmerje obstojalo le med kraljem in vele-posestniki, odnosno vplivnimi plemiči. Ža Karola Velikega in pozneje skozi celi sredn ji vek je pa bistvo fevdalizma obstojalo v stvari, ki jo je fevdni gospod podelil svojinu vazalu, oziroma vposestvu ki ga je kdo iztočil drugemu varstvo. Potem ko je fevdni gos- p o d podelil zemljo v a- -«Bii, mu je ta šele pri segel zvestobo. Fevdno razmer^ m bilo le med kraljem in veiikaši-temvec tudi med ’velikaši in nižjimi plemiči. Izpočetka malo stavile kraljevih zaveznikov ali fevdov, kakor so se imenovali, se je že pod Merovingi zelo pomnožilo. Gregor Turški pri poved uje,-da so se tudi sužn j i pov-jieli tako visoko, da so postali kraljevi uradniki ter prejel i kako dvorno službo. Čimbolj pa je rast-tlo število in moč fevdov, tembolj je padala kraljeva oblast. Fevdi so se naslonili na upravitelja kraljevih posestev majordoma, ki je imel vso oblast v svolili rokah. Majordom Pipili slednjič, «dstavi vsled notranib prepirov o-slabljene Merovinge in sam zasede prestol. Te politične lazmere so važne ker so začetek in pripre va političnemu fevdalizmu, ki ima svojo oravo podlago šele v naredbah Karola Velikega, Pod njim jennet dobil politični in gospodarski fevdalizem trajno podlago. Da bi zavaroval Karol meje svoje države in dobil lahko v pravem času vojakov, je razdelil vso državo v o-kraje in ustanovil na mejah mejne grofije. Vsakemu okraju je načeloval grof, ki je bil izvoljen izmed najmogočnejših veleposestnikov dotičnega okraja. Ker so bili grof-e za časa slabega vladarstva naslednikov Karlovih brez nadzorstva, jim je bilo mogoče, izrabljati kraljeva posestva, ki so jih prejeli v fevd, ter z njimi množiti svoja privatna posestva. Polagoma se je ena rodbina tako utrdila na grofovskem mestu, da je isto postalo dedno v rodovini. Veleposestniki v okraju so postali grofovi vazali ter popolnoma DRUŠTVENI OGLASI. podporno samostojni na svojem ozemlju Mali in srednji kmet pa kot- samostojna nista imela več obstoja. Ce lunel ni hotel postati hote ali nehote podložnik sosedn jega veleposestnika, so ga pa z grofovo oblastjo popolnoma uničili. Prestopke so kaznovali z visokimi kazni' mi, ki jih je grof kot najvišja politična in vojaška oblast naložil samostojnim. Kazni so bile tem višje, čim nižji je bil kdo. Ker kmet ni mogel plačati, je izgubil prostost ter postal podložnik tega ali onega veleposestnika. italeg grofovih vazalov so bili tudi taki, ki so prejeli svoj 'fevd neposredno od kralja. Bili so to rej,suvereni kakor grof. Karol je poznal družabne razmere ter skrbel, kolikor mu je bilo mogoče za socialno blagostanje. Slabo je pa bilo pod njegovimi nasledniki. Oblast je bila v romali grofov in plemičev, ki so na svojem ozemlju gospodovali po svoji volji. Zato so pa razmere nižjih slojev v času od Vlil. do XII. stoletja v socialnem oziru bolj žalostne, izvzemši cerkvenih in samostanskih posestev. Ponovimo nakratko sii ko socialnega stanja v dobi od VI. do XII. sroletja. Politično fevdalno razmerje je vezalo kneze z ljudstvom, deželo s prebivalstvom, človeka z zemljo. Naj višji fevdni gospod je Bog-najvišji vazal je cesar ah kralj. Za cesarjem se vrste zaporedoma državni vazali, grofi, vojvode, ki so neposredni kraljevi vazali.-Tem pa sledijo plemstvo, vitežtvo in prostovoljno vojaštvo. Ves ta trden prod iron organizem sloni na medsebojni pomoči in zvestobi, liavno to razmerje bi bilo pa lahko usodepoino, ker je zelo gojilo častihlepnost in želio | o absolut-nem vladarstvu kralja. Da ni bilo poleg svetne oblasti še neke višje, duhovne, bi se potom vsestranske politične odvisnosti od ene osebe razvil popolen absolutizem . (Dalje prihodnjič Slovensko - katoliško društvo SV. JAKOBA. št- 2- S. K- P. Družbe. Laurium, Mich. Društvo sv. Jožefa Prvo in edino Slov. Kat. Pod. clrüstyi na Laurium. Ima ^ svoje redne mesečne scjf vsako četrto nedeljo v mesecu ob 2 uri popoldne v dvorani Gosp. Jobi Sustaricha na Osceola cesti. Društveni odbor za leto 1917 Jakob Vei tin, John Lakner, Oos R. Sedlar, John Šuštarič, predsednik. podpredsednik tajnik blagajnik ODBORNIKI ZA 2 LETI: John Grsich, Joseph Vogrin, PaUl H. Majerle, Anton Kukman. ODBORNIKI ZA ENO LETO: Martin Straus, Matt Stubler, Jakob Zimerman, Math Šuštariči), •*"> Maršal : Matija Stubler. Poslanec: Jos. R. Sedlar. Bolniški obiskovalci: John Šuštarič z A Laurium; za Raymbaultown m okolico, Matt. R. Sedlar; za Red Jacket in okolico Jos. R. Sedlar. Vslnčaju bolezni plačuje društvo Bolniške podpore po $1.00 na dan za. dobo 0 mesecev in nadalnlh 6 mesecev plačuje Družba po $20.00 na mesec Cela Binrtnina je $800.00 oziroma $400 kakor se lioče kdo zavarovati- Nadalje plačuje družba tudi razne pošnodbe kot izgubo rok, nog očes i. t. d. Pristopnina znaša sedaj samo $300. Torej kateri Se niste pri tem društvu in družbi imate sedaj lepo priliko da se zavarujete v slučaju bo-ezni ali srmti. Za uadalua pojasnila in potrebne listine se obrnite na taiuika Jos. R. Sedlar 34ž7th St Calumet Mich. št. 1- S. K. P. Družbe na CALUMETU. Uradniki za leto 1917. redsednik, Math Frebilieh. Podpredsednik, Jos. W. Schneller. Tajnik in zastopnik, Math Strauss. Podtajnik, Frank Vesel, blagajnik, Mihael Klobučar. Odborniki za 2 leti: Jos. Scheringer, Nick Mrak, Jos. D. Grahek, John Gazvoda. Odborniki za eno leto. John Gosenca, John P. Lamut,. Math F. Kobe, John D. Judnich. Maršal; Frank Gregorich. Poslanec: Math F. Kobe. Bolniški obiskovalci so: Za Red Jacket, Blue Jacket, Yellow Jacket, Newtown in Albion Math F. Kobe; Za Stari Tamarack in Tamarack No. 5. John P. Lamut; Za North Tamarack, Tamarack Jr., in Centennial: Mike Filip; Za Laurium: John Gazvoda; Za Raymbaultown: Frank Vesel; Za Osceola: John Pečauer; Za Swbdetown: Math Likoyich; Za Red Jacket Shaft: Louis Srebrnjak. Društvo ima svojo redno mesečno sejo vsako tretjo nedeljo v mesecu v dvorani slovenske cerkve sv. Jožefa vselej točno ob 2. uri popoldne. Rojaki, ki še niste v tem društvu, pristopite, ker bode to le v vašo korist. Kdor hoče pristopiti, naj se oglasi par dni pred sejo pri blagajniku. On mu preskrbi zdravniško spričevalo in vse potrebno. K obilnemu pristopu vabi ODBOR. Slovensko neodvisno podporno društvo Sv. Mihaeia na Calumet. Mich. Ustanovljeno dne 17. avg. 1912. Mesečne sere se vrše vsako četrta nedeljo po prvi maši v cerkveni dvoc&pi DRUŠTVO SV, PETRA. št. 30 K. S. K. J- v Calumetu. K obilnemu pristopu vabi Odbor- SAMOSTOJNA PODPORNA ZVEZA SLOVENSKIH FANTOV ima svoje redne mesečne seje vsako drugo nedeljo v mesecu takoj po prvi sv. maši v dvoran slovenske cerkve sv. Jožefa. ima svojo redno mesečno sejo vsako drugo nedeljo v mesecu oq 2 url po poldan v cerkveni dvorani sv. Jožefa. Uradniki za leto I9J7. Pred; Jos. B. Metesh. 61 Mine St. Podpred: Jos. Bahor. Store St. T. taj: John D. Judnich, 4337-Elm St. II. taj: Mat Kobe Jr. Blagajnik: Jos. Gorshe, 4363 Pine St. Za Red Jacket, Blue Jacket, New Town Yellow Jacket: Raymbaultown in Swedetown: John Judnich 4337 Elm. st. Za Osceola: Jos. Bahor, Store St. 1C obilnemu pristopu vabi ODBOR Uradniki za leto 1917. Predsednik, Mihael Majerle. Podpredsednik, Peter Zunich. Tajnik in zastopnik, Paul K. Madronich. Zapisnikar, John R. Sterbenc ml. Blagajnik, Marko Sterk. ODBORNIKI ZA 1. LETO. John R. Sterbenz, ml., Paul D. Špehar, George Kotze. ODBORNIRI ZA 2. LETI. John Musič, Frank Plautz in Mihael Žunič. Poslanec, Math F. Kobe. Maršal, Marko Kotze, "Vratar, Math Anečič. URADNIKI. Predsednik, John Gazvoda. Podpredsednik, Michael Mervič Tajnik, Frank Novak. Podtajnik, Jos. Ovniček, Blagajnik, Jos. Srebernak. ODBORNIKI: Louis Gazvoda, Matt Stoper, Lou's Šimeo, Jos.“Klobuchar, John Gosenca, Andrej Gumbić in Jos, Novak,Jos. Gas-voda. Vratap in maršal, Leopold Rotar. BOLNIŠKI OBISKOVALCI: Za Red, Blue in Yellow .Jacket Tamarack, in za okolico, John Gosema. 4055 Eim St.. Yellow Jacket. Laurium, Raymbaultown in Osceola in “kolico; John Gazvoda, 509 Tamarack Str. Lauriam. To društvo je samostojno, ter placa v slučaju bolezni 20.00 na mesec bolniške podpore. Vsinrtnine plača vsak član 1.00-za pokojnikom, toraj cim več članov tem bolje. Društvo je sedaj za nedoločen cas znižalo pristopnino na $3.00 Poslužite se te prilike ter pristopite k društvo! K obilnem pristopu vabi ODBOR. Društvo sv. Cirila in Me! št- 9. v Calumet. Mich. Bolniški obiskovalci. Za Red Jacket, Yellow Jacket, Blue Jacket in Newtown: Paul D. Špehar (210 — 5th. St. v prodajalni). Za Laurium: Mike Perugie. Za Raymbaultown: John Mušič. Za Osceola: Mihael Sitar. Za Tamarack, Tamarack St. 5 in North Tamarack: Math O. Majerle. Za Sw^detown: Math Likovich. K obilnemu pristopu vabi ODBOR. Spadajoče v J. S. K. J. ima svoie redno zborovanje vsako tretjo nedelj* v mesecu, točno ob 9 uri zjutraj v prostorih dvorane slovenske cerkve sv« Jožefa, Uradniki društva za leto 1917 so Pred. Frank Sedlar, Podpred. Jos. Plautz ml. Prvi taj'. in zastop. John D. Zunich Zapisnikar: Jakob Kaučich. Blagajnik, Joseph S. Stukel. ODBORNIKI ZA I)VE LETI-. ' John Ilenich, John Gosenca, John Starc, Mike Sunich st., Peter Zunich., Martin Straus, Jos. Jakša, Jos. Agnich. Maršal: George Klobučar. Poslanec: Joseph Jančar. V slučaju bolezni se najprej oglasit» pri tajniku John D.Zunich 4098ConeS(ta Jednota plačuje y slučaju bolezni $i in $2 na dan takoj od. prvega dneva. Za izgubo roke ali ene noge .$400, za izgubo enega očesa $200, za izgubo obeh rok, nog ali očes $800. V slučaju smrti plača članom (icam) prvega razreda $1500, drugega razred*' S1000, tretjega raz. $500, 4 raz. $250. Vsi oddaljeni elani pa zamoreio svo jO bolezen pismeno naznaniti isti - dan ko zbolijo. obilnem pristopu rabi ODBOR. K EXTRA!! ZA ODRASLE SAMO! Pošljemo Vam zastonj véle zanimivo knjižico i obsegajočo kakih 500 podob znamenitih svetovnih mož in žen in knjižico z raznimi čarovnijami. Pošljite 4c v znamkah na naslov: GLOBE NOVELTY CO., Box 4! Sta. D. New York City. MOŽITEV'! Pošljite nam 25c in mi varn bomo poslali nas ženitveni katalog z imeni, naslovi, opisi ln slikami od mnogo lepih deklet in vdov. 25e pokrije stroške. Nobenih drugih izdatkov. Pišite na Reliable Ciub Dept. 134. Box 455 Los Angelos Cah Ali potrebujete očala? AkjMih da, oglasite se pri nas mi imamo stroj za pregled in poskus oči, z katerem natanko preiščemo oči, preden uredimo očala. Zraven tega imamo vedno v zalogi, popolno 'zbirko zlatnine, ur, stenskih in žepnih, prstanov, rožnih vencev, peres in raznih druzih draguljev- Obiščite nas vedno na starem mestu. Naše geslo. Je bilo in ostane da; dobro meso poštena vaga uljudna postrežba je temelj mesarske trgovine. Pridite in prepričaite se v Peninsula Meat Market . VOGAL C. 1 IN EL M CESTE. USfTA-Hi O V Ja J EA i LETA 1 Merchants & Miners Bank CALUMET, MICH. Glavnica $150,000.00 Prebitek in nerazdeljen dobiček 250,000.00 Obveznosti delničariev 150,000.00 A. Fahlen & Co. 312 - peta cesta- Calumet, Mich. Od vlog’ na čas se plačajo obresti. TA BANKA VAM nudi VARNO ULOŽIŠČE za del vaših PRIHRANKOV. Ima ZADOSTNO GLAVNICO VELIK PREBITEK, DV AKRAT večji REZERVNI SKLAD, kot ga Dostava zahteva ter imajo njeni URADNIKI DOLGO LET izkušnje v bančnem poslovanju. Charles Briggs, predsednik. Peter Ruppe, podpredsednik, W. B. Anderson podpredsednik in upravitelj, Stephan Pauli, blagajnik, J. E. Shepard, blag-namestnik. blag. g jim1—1 —— - Rojaki, pristopajte v S. K. P. Lružbo. M l ieti se je tam en alter lahko kupil za -H. 00.. I —Tl.omas nocrlui i je bil k .z eden hovan z globo $25.00 in stroški, tuka]- {ker je kot ne'državljan šel na lov. šuih trgovcev nas bo zapustil. SvoM«^ Pa &» njegovega brata jo trgovino je že razprodal inse se- kei' -1e nepostavno lovil srne. MINNESOTA. Eveleth. — Gosp. J. J. Murni! najbolj znanih m vplivnih daj misli misliti v Coleraine, kjer ima tud-*'podobno obrt Mr. Murnik je prišel na Eveleth pred 22 leti iz Tower : najprej je služil kot klerk v neki prodajalni, kmalu pa je začel na svo;e in je bil povsem uspešen. Skozi osem let je bil član mestnega eolskega odbora. ■— Cheta se nam v bližini novo Vinestece, i'rebivalci takozvanoga Leonidas “lokešita” bodo 8. oktobra glasovali za to ali naj se mestec inkorpora ali ne. Pričakuje se, da bo večina glasovala za pred l:og. Mesto se bo zvalo Leonidas po enem prvih tukajšmh naseljencev Leonidas Merritt. -— Neki Steve Bautte se bo moral zagovarjati pred voli ko poroto radi tatvine. Svojemu stricu Jos. Banec, pri katerem je stanoval, je izmaknil $356.000. Z denarjem izginil je tudi ljubeznivi stričnik. Sulici fa ga je preti kratkim izsledila na Aurori, Chisholm. — Pri mesečni seji šolskega od' bora, da se določi učiteljem in u-čiteljicam na tu kaj šilih šolali kot najmanjša mesečna plača $80.00-vratarjem pa $100.00. -— Mestni šolski svet. je odredi] da se odpove zavarovanje proti ognju vsem nemškim družbam in tla so zavarovalnina izroči ameriškim družbam. — Tukajšni Italijani so se zdru žiji in sklenili si postaviti svojo lastno cerkev, ktero bodo v kratkem začeli zidati, Cerkev bo 80 nog dolga in 40 nog široka, zidana bo iz kamna in opeke v stare«« italijatskem romanskem slogu.Začasno oskrbujeta dušno pastirstvo Rev. Jafilli iz Dubitila in Rev. Amecniancco iz [libbing. Cerkvena odbornika sta Antonio Sartori in Ernest Erspamea. Virginia. — Mala porota je po kratkem posvetovanju prisodila $750.00 odškodnine K. E. Mclnisu, ki je bil kandidat za mestnega rekorderja na Gilbertu. To svoto mora . * plačati bivša tiskovna družba Narodni Vestnik v Duluthu. Za časa volilne agitacije je namreč Nar- —Mestni očetje so zadnji teden odobrili načrte za novo plinovo tovarno. Tovarno botto skoro gotovo zidali ua državni zemlji južno od Brooklyna, ako se bo mesto moglo zediniti z državo za ceno posestva. Plin se bo rabil za svetljaVo in kurjavo. Two Harbors. — Misleč da je srna, je Martin Giiistopherson ustrelil na’lovu svojega najboljša prijatnija Johna Oiaii. Biwabik. — Nick Pitt, lineman za Mes šaha Telephone družbo je bil v sredo večer na mestu ubit od električnega toka, ko je prišla telefonska žica v dotiku z žico Great Northern Power družbe blizu Biwabik rudnika. Pitt je bil še le eno leto oženjen in je živel na Gilbertu, kamor je bilo truplo prepeljana. ILLINOIS. Joliet. — Prvi je paciei iz našega okia-ja Will na Francoskem neki Raymond E- Ray iz Wiliningtona, 20 let star, ki je prideljen neki ameriški bolnišnici v Franciji. Usmrčen je bil vsled napada po nemških zrakoplovnih z bombami na dotično bolnišnico. — Mleko se silno podražuje . V prodaji na drobno bo stal quart mleka v Joiiwtn po 1. oktobru baje od 13 do 15c. To je že naravnost oderuško. Uboge gospodinje! In trpeli bodo najbolj otroci in bol n i k i, ki so navezani na mlečno hrano, zlasti jetični. Ali res ni nobeno pomoči proti nezaslišanemu navijanju cen za najpotrebnejša živila?! -— Povišba v plačali za jeklarje Zopetna povišba v placali za zaposlence Illinois Steel-kompanije v Jolietn je obsežena v naznanilu sodnika E. II. Ga'ryja, predsednika izvršilnega odbora, katero naz nauilo je bil priobčeno vzadnji št. A. S. na prvi strani. Zaposlenci vseli podružnic United States-Steel-korporacije eo všteti v po višbo. Veljavo zadobi povišba dne 1. oktobra. Blače se povišajo za Naši zastopniki v Minnesoti. Za VIRGINIA in okolico: G. FRAN K. I1RVATIÒ, 412, Center. Ave., Virginia. Za CHISHOLM, in okolico: G. JAKOB PETRIČ, P. O. B. 046, Chieliol tn. Za GILBERT in okolico: G. JAKOB IMBUII VIČ, P. O. B. 383, G ilbert. /j-d EVELETH in okolico: G. JOHN AHČAN, 305 Fayal. Road, Eveleth. Za MÓKI N LEY in okolico: G. JOHN PERKO, Goal,Box 34, Me Finley. Za Bl WaBIK in okolico:' G. J AKOB DELAK, Biwabik. Za ELY la okolico: G.'JOS. J PESHEL, Ely. Ti cenjeni gg. so pooblaščeni pobirati naročnino in oglase za list “Slovenske Novice” ter jih vsem rojakom v omenjenih krajih pioto priporočamo. Upravništvo Slov. Novic. vojaških potrebščin, kajti železnice so morale v zadnjem času in še morajo prevažati ogromne množine lesa in vojaških zalog za razna taborišča in vežbališča. Vestnik trdil, da Mcluuis ni ame- 10 üdstotkov. Dne 1. majnika t. 1. liski državljan in da torej sploh ni opravičen do službe. Pred po rotniki je pa dokazal svoje državljanstvo, Melnnis je tožil za $2. 5'00, prisojeno mu je bilo }xt $750 00, .— Šumski dalavec, Andrej Otv zki, 40 let star Poljak je padel v Duluth hotelu po stopnicah in si tako pretresel možgane,dà je kmalu uato umrl. — Finci Oodo praznovali 14. oktobra zmago okrajne opičje in sicer v finski luteranski cerkvi. Več govornikov, ki bodo proslavljali “sušo” je še priglašenih. V angleškem jeziku bo govoril O. J. Larson, advokat iz Dulutln.. Hibbkig. — Malo predmestje Alice, južno od našega mesta, jako hitro raste in preti v kratkem izpodriniti Hibbing. Neka žensl« iz Hi. bbinga je v petek kupila dve loti, drugi dan ji% je prodala za $2100. 00. Nekemu meščanu, ki lastuje en “forty na Alice, je nekdo ponujal $40.000 za dvotretjinske lastninsko pravico forti jo, pa ponudba je bik zavrnjena. Pred par so bàie jjače zaposlencev, ki so. zaslužili man j nego $2,500 na leto povišane za 16 odstotkov, in znano nam še ni, ali bo sedanja povišba za delavce, ki zaslužijo manj nego to vsoto, ah za vse zaposlence ne glede na sedanjo jilaco. Povišbe bodo deležni zaposlenci ne le Illinois Steel-kompanije, marveč tudi žičarne vwire mili) m E. J. & E., katere vse so podružnice United States Steel-korporacije. V joliet-skiit tovarnah U.S.S.G je približno 9,000 zaposlencev in mesečne plače znašajo sedaj skupaj nad $'550,000. Ta znesek se poveča za $55,000 v plačali zaposlencev v jolietskih tovarnah. — Med letom 1916 je Illinois Steel Company trikrat povišala plače zaposlencev v tukajšnili tovarnah, kar je bilo lanske leto naj uspešnejše v njeni zgodovini Povižba dne 1. oktobra bode druga med sedanjim letom. Vsled pomanjkanja premoga in zastajanja v Železnikom prometa, tako da je bilo težavno dobiti na razpolaganje dovolj železniŠK-ih vozov, obratujejo johetske tovarne seda j samo pet dni v tednu. Pričakovali^ je, da se razmere iz-boljšajo, brž ko se zma-njša prevoz Glad v Avstro ogrski Kako težko se prehran ju je)pre-bivalstvo v habsburški monarhiji, je danes že znano celemu svetu. Kljub temu pašo zelo značilne izjave posameznih beguncev, katerim se je posrečilo, prebežati k Rusom in ki slikajo materijalne razmere v najčrnejših barvali. Mestno prebivalstvo, zlasti nižji' sloji, je stradalo že prej, ali sedaj je* začela stradati tudi armada, tako da so celo mnogi neslovanski vojaai p re bežali k Rusom vsled gladu. Kako bedno mora biti življenje vojnih ujetnikov v Avslro-Ogrski, ni treba niti omenjati, ker je bilo že ponovno ugotovl jeno. V naslednjem hočemo na kratko omeniti, kaj so pripovedovali trije stliski. častniki, ki so prišli etos s.iomladi v Rusijo in stopili takoj v zbor jugoslovanskih prosto voljcev. V celi Avstro - Ogrski vlada strašno pomanjkanje življenjskih potrebščin vsled česar je nastala v nekaterih krajih velika umrljivost ljudi vsled lakote. kakor na primer v Bosni in Hercegovini, v lekaterih čeških krajih, zlasti pa. v zavzetih krajjilt Srbije in Romunije. Oblasti so vse rekvirirale in izvršujejo preiskave, da n oj bi- kedo skrival živeža, in to delajo celo ate tudi pri neoženjeni h častnikih Pri rekviziciji so pustili prebival-slvu količino, od katere se ne more ne živeti, ne umreti, v krt$j.e pa kjer se prebivalstvo že v mirnem času ni moglo prehranjevati pošiljajo i.n dajejo nevrjetui minimum hrane. V Bosni, Hercegovini m Liki dajejo mesečno na osebo po osem kilogramov koruze. Krompir ja je povsod zmanjkalo že v feb rivarju. Po žetvi lanskega leta, si je smel nabaviti v Sremu vsakdo, ki si je mogel, po 12Ü kilogramov žita na osebo za celo leto, plačal pa je za kilogram 42 vinarjev. Ive dor si ni mogel ničesar nabaviti, dobiva žito ali moko od aproviza-eije na izkaznice, Kida zelo težko. Meso je bilo drago ter se sploh *e more dobiti. Odredjsne dni brez mesa in masti se ne sme rabiti n »ti domača mastni meso, na kar istotako 3lrogo pazijo in vsak prestopek Kaznujejo. Mleka ni tako da so tudi za bolnice reducirali potrebo mleka na polovico , Perotnine je zelo malo. ker j9 pj. ča zelo draga in je sploh ni. Petrolej se prodaja gotove dni, ki so bili določeni j p0 raznih cenah: talco je veljal na priute.i v Srema liter petroleja pet kron, v Rum: dve hfeom, v Krajeven v *V časih sedanje draginje. «B» I ❖ O « ❖ ❖ 4* 4» « 4* 4* « * S5®<1 « * * naj bi bil vsakdo pripravljen braniti se proti nevarnim boleznim, ki bi izpraznile družins^ biagajrto. Potrebno je upoštevati izrek: “Pripravnost je najboljša varnost.” Zabasanosti ^1 glavobol, zguba okusa, vsestranska onemoglost; vse take neprilike naj vas opomnijo na (Q| pretečo nevarnost, da iščete bobro in zanesljivo zdravilo, ker takojšna pozornost na prebav ni sestav bo preprečila morebitne zle posledice- * Trinerjevo Ameriško Zdravilno * Grenko Vino je {travi lek, katerega potrebujete v takih slučajih. Izčisti notranje dele, odstrani nabrane ne potrebne snovi iz drobja, v katerih se zaležejo razili bacili in se razvijejo v pošašti, ponuioa prebavi iati, daje slast do jedi in okrepča kri in želodec, da jima je potem mogoče nadaljevati bot do zmage zojter naval bolezni v večini slučajev. Pa tudi v slučajih prememb življenja, ajj rudarjev in gozdarjev zoper nerade, povzročene radi dela in podnebja, itd., je znano to zdravilo pri porabi v zadovoljnost. Cena $1.00 v lekarnah. gftgl da prekosi vse druge take priprave. Je piipravljeno le iz grenkih zelišč, korenin, skorje, zitan^ ^ zdravilne vsebine, ter iz pristnega, močnega in rodečega vina. N a [nežnejši želodec ga sprejme * 4* prinese v vaš dom pravo družinsko zdravilo. Neprekosljivo je v slu. čajih protina, nevralgije, otekline, otrplosti v vratu, itd.; je tudi 0. -svežujoče utrujenim mišicam jto težkem delu in bolečim nogam p0 dolgi hoji. Cena 25 in 5Oc v lekarnah, po pošti 35 iu 60c. ^ TRINERJEV 4* LINIMENT 4* ===== 4*—™ S TrinerJevo zdravilo zoper kašelj % « 4* 4 4* 4» $ je najzanesljiveji lek zoper prehlad in kašelj, hripavost, bolečine v gr lu, naduho, Ud. Cena ista liniment. te kot za Trinerjevi leki so dobili najvišje priznanje in nagrade na raznih mednarodnih razstavah. Zadnjič nagrađeni z: Gold Medal—San Francisco 1915, Grand Prix--Panama 1916- 1333 — 1339 S. JOSEPH TRINER, izdelovalec Ashland Ave. CHICAGO, ILL. ČEVLJI, ki DEJANJSKO PREŽIVIJO JEKLO! “Hipress” beli gumijevi škorn- ki preživi podplate z žreblji. ji in čevlji so narejeni iz najbolj Nosite ‘‘Hipress” in ne boste trpežnega gumija — iz ravno imeli več stroškov za poprave, istega, UA je pridobil priznanje za Vprašajte svojega trgovca za Goodricheve obroče. “Hipress” in glejte za “Rudečo To je vzrok, da podplat Belega črto okrog vrha” — znamenje, po “Hipress” dejanjsko preživi jeklo, katerem se razlikuje “Hipress” To je edino obuvalo na svetu, od vsakega druzega obuvala. “HIPRESS” IZDELUJE SAMO j THE B. F. GOODRICH COMPANY AKRON, OH40. 38,000 TRGOVCEV. Izdelovalci slavnoznanih Goodrjchevih obročev. Best in the Long Run. i \\. •àf-Wjgc v,L* grbi ji pa istočasno 17 kron. Slad kor ja dobi vsaka oseba na izkaz nico mesečno te i če, trt kilograma in sicer po 2.20 do 2.40 krone Ffžo'a je malo, dosti je bilo edi noie kislega zelja in graha, ki pa je navadno črviv. Olja sene dob. nikjer v celi državi, mesto kave pa 'pražijo ječmen. Vse, kar se kupuje, se daje na izkaznice. Radi pomanjkanja in draginje je prebivalstvo v velikih sk beh in obupano. Na Dunaju se doga jajo zelo pogosto demonstracije žensk in otrok vsled da. gia- gos- Trmoglavnež- Sondile Oče Slamnik, - vi ste dobili pravdo!” Slamnik: “Pa ttekuriram, pod sodnik! Sodnik: ‘‘Zakaj hočete rekun-rati, oče, ko ste dobili pravdo? Ste li bissali?” Slamnik: “Ne, nisem blazen, a pri višjem sodiščUnaj tudi zve-, do, je Slamnik jede n krat v {travici!” Preotročji. D» “So li tudi pri vas vojak' stanovanji?”— “Da milostivi £°3" pod, celih šest jih je!” — “^e*' vedejo spodobno?”—“O, pr»v P1'1' dui so, samo nekoliko preMf"0!1, —“Preotročji? Kako mislite t0 mamka?”—“Ej no, kar vidijo, I'°' d» •čejo imeti, in kar se jim ne vzamejo sami. Drugače so P ni!” ril