Za poduk iu kratek oas. Madjari in njih navali na slov. Štajar. (Zgodovinski spominki; piše M. Slekovec.) (Dalje.) Tako smo po zanesljivih virih našli, da so se črni Ogri naselili 1. 893. v Zatisju : v Panoniji, na sedanjem Ogerskem pa še le koncem 899. I. Madjarski »millenium« v tekočem letu torej nima pravega pomena, ker ni zgodovinsko utemeljen. (41avno in v vsakem oziru imenitno je pa vprašanje: Katere narodnosti so bili črni Ogri, ki so z Arpadom prihruli v Evropo? V obče se je trdilo, da so Arpadovi Ogri po narodnosti in jeziku bili Madjari ler govorili sedanjo madjarščino, a v novejšem času prodira eel6 drugo mnenje. Veleučeni slovaški zgodovinar, Fr. V. Sasinek je namreč objavil več znamenitih razprav '), v katerili dokazuje, da so črni Ogri, ki so na panonskih ') Glej : Sv. Method a Uhorsko, 1884; in Arpad a Uhorsko, 1885. planjavah ustanovili Ogersko, bili istotako Slovani in da so madjarski jezik na Ogersko prinesli še le Polovci ali Kumani. Že najslarejša doba v kateri se omenjajo Ogri, nam jih predstavlja kot Slovane. Ko so namreč pri Kerzonesu napadll sv. Cirila, so, slišavši podučne besede iz njegovih ust, spustili njega in njegove spremljevalce. Tudi zelo stari, če ne istodobni životopis, — sv. Metoda kaže nam Arpada Slovana. »Ko je, — poroča životopis — prišel (okoli 1. 884.) kraljogerski(Arpad) v donavsko kraje, želel je videti sv. Metoda. Nekateri Ijudje so sicer menili, da to ne bode lahko, a Metod je šel k njemu. On ga je tedaj, kakor se spodobi za takega gospoda, vsprejel z vso častjo in z velikim veseljem. Pogovarjal se je ž njim, kakor se spodobi ter ga odpustil z velikimi darovi, zagotovivši ga svoje ljubezni. Rekel mu je: >Spominjaj se me, častiti oče, v svetih molitvah vsikdar!« V katerem jeziku pa je govoril Metod z Arpadom in sicer brez tolmača ? Gotovo v slovanskem, kakor tudi poprej Giril pri Kerzonesu s črnimi Ogri. V tem nas potrjujeta tndi Regino') in Neslor2), katera jih nazivljeta »Ugre«, to je v gorah uralskih stanujoče. Konstantin Porph.1') pa pravi, da so imeli vojvode (J5o.j5oSoi) in da je Arpad bil povišan na ščili. za kneza po zakonu (Łaxavov). To je bil slovanski običaj, na kar tudi kažeta slovanski besedi »vojvoda« in »zakon«. Naj pa madjarski zgodovinarji pokažejo le eno besedo raadjarsko iz te dobe. Za slovanstvo Ogerske imamo sicer malo elhno • grafiškib in nabožanskih dokazov, a katere imamo, so velevažni in to tembolj, ker se zlagajo z etimologiio. Tako se Geisa, — Gesa (Jesse, Jesajaš, Jesa — slav.), oče sv. Štefana, nazivlje »Devir«, t. j. svak poljskega Mečislava 1., a njegova soproga Adelajda »Beleknegina«.4) Dalje vidi zgodovinar v sv. Štefanu označenega takcga kralja, kakor nam jih istodobni letopisi pristavljajo pri Gehih in Poljakih. Že naslov »Kp,aX.<;« (kralj), ki sc je v neki grški listini ohranil, in ime njegovih dvornikov (Liberales conditionarii Udvornici),5) kalere navaja njegov zakon, govorila dovolj jasno. In tudi ime: Štefan, kaj je drugega, nego slovanski Vac (Vacslav, Venceslav) v grški obliki? Vse to nam dovolj kaže Štefana — Slovana. Napis: »Jesa, kralj (Kr>aX=?) Turčije« na kroni ogerski, kaj svodoči drugega, nego to, da se je Carigrad ponašal ali ponašati hotel s kraljem slovanskim, Carigradu podredjenim ? Sv. Vladislav, katerega kralj poljski Buleslav imenuje svojega gojenca, je bil ne le po imenu, nego ludi po govoru in običajih Slovan °). (Dalje prih.) Smešnica. Star invalid, ki je v vojski zgubil nogo, sreča veseljaka in ga poprosi, rekoč: »Gospod, priporočam se vam lepo; v vojski sem zgubil nogo«. — »Že prav, toda jaz je nisem našel«, reče veseljak in gre dalje. ') Hegino (Khegino) je umrl 1. 915. kot opat v samostanu sv. Martina pri Trcvirju. (1-ipisal je ,,(Jhi'onicon" od Kristusovega rojstva do 907. 1. 3) Nestor je bil kievski menih tcr je umrl okoli 1. 1115. Spisal je kroniko, segajočo od s«zidanja babilonskega stolpa pa do 1093 po Kr. 3) Konstantin ^rorpbvrogcnetos", 912—951) bizantinski cesar, je bil marljiv pisatelj, ki nam je med drugim zapustil prva pismena poročila o priliodu Ilrvatov in Srbov. 4) Dictmar Merseburški, ,,('hronieon", ki oliscga leta 908—1018. 5) Movnert, Geseli. Oesten-eichs, IV., 68. "j nViadislaus ab infantia nutritus in 1'olonia fuerat, et quasi moribus et vita Polonus factus fuerat." (Chron. Galli. I., 27)