VESTI
DEVETDESET LET PROFESORJA JOSIPA GRASSELIJA
Konec novembra 2014 je visok življenjski jubilej, devetdeset let, praznoval profesor Josip Grasselli, pripadnik prve povojne generacije slovenskih matematikov. Kljub Častitljivi starosti se zdi Čil in mladosten kot pred dvajsetimi ali tridesetimi leti, ko je se predaval studentom na Fakulteti za naravoslovje in tehnologijo Univerze v Ljubljani. Se vedno pride občasno na Jadransko 19 in obisče matematično knjiznico. Preden se loti svojega dela, rad spregovori nekaj besed s knjizničnim osebjem ali z znancem. Naključni obiskovalec čitalnice v njem običajno vidi mirnega in skromnega človeka, ki je ves zatopljen v knjigo ali članek. Njegovi nekdanji učenci in ka-snejsi sodelavci, ki ga ze dolgo poznamo, pa vemo, da se pod nevsiljivo zunanjostjo skriva iskrivi duh univerzitetnega profesorja stare sole z bogatimi predavateljskimi izkusnjami in ugledom strokovnjaka za teorijo stevil.
Josip Grasselli je bil rojen 24. novembra 1924 v ¡Šentjakobu pri Celju v druzini malega trgovca. Solal se je na osnovni soli v ¡Šentjurju pri Celju ter na gimnaziji v ¡Šentvidu pri Ljubljani (tik pred vojno) in v Celju (v prvih vojnih letih). Kot mnogi drugi je na lastni kozi okusil strahote druge svetovne vojne. Bil je mobiliziran v nemsko vojsko, konec leta 1942 poslan na vzhodno fronto, kjer je bil naslednje leto ranjen, se zdravil in se poleti 1944 srečno vrnil domov. Po vojni se je leta 1945 vpisal na filozofsko fakulteto ljubljanske univerze. Diplomiral je iz matematike in fizike leta 1951. Po pri-pravnistvu na gimnaziji v Murski Soboti je bil od leta 1953 do 1957 srednje-solski profesor za matematiko na II. gimnaziji v Celju, nato pa so ga povabili za asistenta na Tehnisko fakulteto Univerze v Ljubljani. V naslednjih treh letih je vodil vaje iz matematike za studente Fakultete za rudarstvo, metalurgijo in kemijsko tehnologijo, ki je prav tedaj nastala iz Tehniske fakultete.
182
Obzornik mat. fiz. 61 (2014) 5	182
Devetdeset let profesorja Josipa Grassellija
Obenem se je se naprej izobraževal na podiplomskem tečaju, organiziranem pri matematičnem institutu Univerze v Ljubljani (predhodniku IMFM), in sicer iz funkcionalne analize, ki je bila takrat nova obetajoča matematična disciplina. Pozimi in spomladi studijskega leta 1959/60 je osem mesecev prebil na in stitutu za matematicno analizo univerze v Torinu, kjer se je s podporo stipendije italijanske vlade izpopolnjeval pri profesorju Francescu Tricomiju. Doktoriral je pod mentorstvom profesorja Ivana Vidava leta 1961 z disertacijo Sebiadjungirani elementi Banachove algebre brez enote. V sest-desetih letih je veckrat aktivno sodeloval pri t. i. specialnih podiplomskih seminarjih na IMFM, kjer je npr. med drugim kot prvi pri nas predaval o lokalno konveksnih prostorih. Skupaj s kolegi je tudi napisal nekaj raziskovalnih porocil iz funkcionalne analize, kasneje pa se s tem podrocjem ni vec ukvarjal.
Za predavatelja je bil izvoljen leta 1961, za docenta leta 1963, za izrednega profesorja leta 1974 in za rednega profesorja leta 1980. Kot univerzitetni ucitelj je vse do upokojitve leta 1991 na Fakulteti za naravoslovje in tehnologijo pouceval matematiko I in II studente kemije, veckrat tudi kemijske in tekstilne tehnologije, obcasno farmacije ter geologije. Matematiko je pogosto predaval tudi na Fakulteti za arhitekturo, gradbeni stvo in geodezijo, enkrat pa je s tecajem linearne algebre gostoval tudi na 3. stopnji na Ekonomski fakulteti. Mnogim generacijam inzenirjev je ostal v spominu kot strog, a obenem izredno korekten in posten ucitelj, kot dober strokovnjak in kot izvrsten predavatelj. Pri njegovih predavanjih so prvic (nekateri pa naj-brz tudi zadnjic) spoznali vrednost matematicne eksaktnosti, ki je podlaga naravoslovnim in tehniskim vedam.
S tudentom matematike je v zacetku osemdesetih let predaval linearno in od 1985 do 1993 abstraktno algebro. Veckrat je zanje vodil seminar v 3. ali 4. letniku, in sicer iz njemu ljubega podrocja, iz teorije stevil. Razlicna poglavja iz te tematike je nekajkrat predstavil poslu salcem tudi na izobraze-valni smeri podiplomskega studija matematike, nazadnje se v solskem letu 1994/95, ze po upokojitvi. Med studenti matematike je bil spostovan kot predavatelj in priljubljen kot mentor. Od leta 1976 do 1996 je pri njem diplomiralo 38 matematikov, eden med njimi pa je pri njem leta 1996 tudi magistriral.
Profesor Grasselli slovi kot pisec stevilnih matematicnih clankov in knjig. Z njimi je slovenski javnosti priblizal tista podrocja matematike, ki so mu bila blizu. Od konca petdesetih do konca osemdesetih let je v Obzorniku objavil stiri clanke iz analize (npr. o Stieltjesovem integralu, odvodu v abstraktnih prostorih in o Fourierovih vrstah) in deset iz teorije stevil (od transcendentnih in normalnih stevil do desetega Hilbertovega problema in do Mordellove domneve), od leta 1985 do 2005 pa v Preseku se 22 zanimi-
Obzornik mat. fiz. 61 (2014) 5
183
Vesti
Elementarno teorijo števil je leta 2009 izdalo DMFA - založništvo.
vih prispevkov z različnimi temami o številih (od egipčanskih ulomkov do Catalanove domneve). Za Obzornik je prispeval tudi ocene devetih knjig, v glavnem iz algebre in teorije števil. Slednja mu je bila vedno prva izbira; o njej je v zbirki Sigma izdal več knjig, najprej Osnove teorije števil leta 1966, ki je bila predelana leta 1974 in povsem obnovljena leta 2009 s spremenjenim naslovom Elementarna teorija .števil (o isti tematiki je leta 1985 za Zavod za solstvo pripravil tudi učbenisko gradivo). V Sigmi so izsle se njegove Diofantske enačbe (1984) in nekaj let kasneje Diofantski približki (1992). V ugledni zbirki monografij Matematika-fizika je kot del Vi sje matematike II luč sveta leta 1975 zagledala njegova razprava Linearna algebra, ki je bila v posebnem zvezku skupaj z Vadnalovim Linearnim programiranjem, ponatisnjena leta 1986 (in kasneje se večkrat). V isti zbirki so izsla njegova Algebraicna števila (1983), bil pa je tudi eden od prevajalčev Dev-linove Zlate dobe matematike (1993). Tolik s na produktivnost bi vsakemu »normalnemu« matematičnemu avtorju zadosčala za več kot eno zivljenje. Toda profesor Grasselli tudi po osemdesetem letu ni odnehal. Za vrh njegove ustvarjalnosti lahko stejemo obsezno delo Enciklopedija števil, ki je s svojimi 691 stranmi in z več kot 160 gesli brez primerjave v novej si slovenski matematični literaturi. Razlage stevilnih gesel so pravi samostojni članki, dolgi pogosto deset in več strani.
184
Obzornik mat. fiz. 61 (2014) 5
Devetdeset let profesorja Josipa Grassellija
Enciklopedija števil, ki jo je napisal profesor Grasselli, leta 2008 pa jo je izdalo DMFA -založništvo.
Ce kdo meni, da ob vsem svojem delu ni imel posluha za potrebe ožje ali SirSe matematične skupnosti, se krepko moti. V letih 1957-1959 je bil tajnik Drustva matematikov in fizikov, sodeloval je pri vodenju krožkov in tekmovanj za mladino, v sestdesetih letih pa je bil odgovoren za stike z Zvezo jugoslovanskih dru stev. Večkrat je predaval na drustvenih in drugih seminarjih za učitelje. Od decembra 1967 do marca 1970 je bil predsednik DMFA Slovenije in od 1974 do 1978 član nadzornega odbora. Za nesebično strokovno in organizačijsko delo pri dru stvu je bil leta 1994 imenovan za njegovega častnega člana. Vodstvene funkčije je opravljal tudi na fakulteti, čeprav si jih gotovo ni zelel. V letih 1969-1971 je bil predstojnik matematično-fizikalnega oddelka na FNT, pred tem in za tem pa namestnik predstojnika. V obdobju, ko je bilo to politično zaukazano, je na oddelku in fakulteti tako kot drugi prevzemal različne samoupravne funkčije. Tudi te svoje obveznosti je seveda opravljal potrpezljivo in korektno.
Profesor Josip Grasselli nam je s svojim bogatim znanjem ter s svojo delavnostjo, vzdrzljivostjo in sposobnostjo premagovanja tezav, pa tudi s skromnostjo in nevsiljivo prijaznostjo lahko za vzgled in navdih. Ob visokem jubileju mu zelimo, da bi v zdravju ob upravičenem zadovoljstvu se veliko časa uzival plodove svojega dobro opravljenega dela za slovensko matematiko.
Milan Hladnik
Obzornik mat. fiz. 61 (2014) 5
185