Tower, Minn., .">. avgusta, 1H92.
Letnik I.
■ Naročnike, katerim je dosedanja naročnina že potekla, ali, ki se z naročnino sploh se niso /glasili, prijazno opomnimo, naj kmalu store svojo dolžnost. Upravni stvo „A. S:'
Slovenski katoliški sliod.
Vsi slovenski listi, kar nam jili došlo, so ponatisnili vabilo osnoval nega odbora za L slovenski katoliški shod, ki bode v L j u b-Ijani 30. in 31. avgusta. Kaj *adi bi storili i mi tako, pa zaradi pomankanja prostora, zaradi nas a m e r i k a n s k i h Slovencev in zaradi tega, ker hočemo dodati nekaj naših nepristranskih mislij povzamemo i ž njega le glavne točke.
V času, ko se nekako pripravljamo na odločilni boj s krščanskimi in protikrščanskimi načeli, ko imajo nasprotniki katoličanstva v svojih rokah vzgojo človeštva, zakonodaj alne zbornice in časo-pisje, je potrebno, da se snidemo v katoliški shod, kjer se razodeva katoliška zavest, odkoder se širi katoliško prepričanje med ljudstvo. Dasi so Slovenci verno ljudstvo, se je zadnji čas vendar začel vsiljevati med nje brozverski duh. -Zato je potreben katoliški shod, lui katerega bodo še posebej vabljeni slovenski zakonodajalni zastopniki, da se medsebojno pogovore'-, da bodo delovali za duševen in gmoten prespeh in za jedinost med Slovenci, ki bo imela podlago 11 a načelih katoliško vere, ker se
na ta način da koristno delovati za narod in mu ohraniti njegov obstanek.
To bi bila vsebina.
Ali je katoliški shod za Slovence potnaben? Kdor bi trdil nasprotno, bd s tem pokazal, da mu slovenske razmere v Evropi sploh 1Jiso nič znane, ali pa, da mu na-r°dna blaginja ni mar. Ničoven jo tudi izgovor, da je to le posnema-11 j o onega, kar vidimo pri sosedih •Nemcih, Evropski Slevenci so že •^ekaj let sem razdvojeni v dva Nasprotna tabora: v klerikalce (pristaše duhovstva) in liberalce (slobodnjake) ali naprednjake in ^di Mladoslovence, kakor se vse ^enujejo. L j u b 1 j a n a ima čast ^ti gnjezdo te nesloge. Glasilo klerikalcev je ,,Slovenec" s pri-logo ,,Domoljub", glasilo liberal-je ,,Slovenski Narod" s pri-lc,g3 ,,Rodoljub". Oba časnika bojujeta trdovratno časnikarsko v°jsko.; nejedinost med Slovenci radi tega raste od dne do dne in Zuga narod vpropastiti, ako ne bo kmalu pomoči. Ker omenjena časnika pri sedanjih razmerah nikakor tie moreta pomagati, je kato-iški shod prepotreben, da se pogovori o izdatnem zdravilu za to Selečo rano na telesu Slovenstva, "^■ko tedaj liberalni listi ne podpirajo zadostno priprav za to ob-Cevažno podjetje slovenske du-^'ovgčine, češ, da je le posnema-11J0 nemških shodov, kažejo s tem Phtvost svojega domoljubnega miž'jenja. Pri Slovencih do zad-"]0ga desetletja katoliški shod poseben ni bil, zato ga tudi ni bilo; S(i(Jaj je vse drugače, sedaj smo Prisiljenj ,,posnemati" nemške ka-'^kc, in duhovščina spoliiuje le
svojo dolžnost, če z gorečo besedo vabi vse Slovence na obilno vde-lažbo na J. slovenski katoliški shod.
Da se bodo na katoliškem shodu iz katoliškega stališča razgovarjali o šoli, narodnosti in političnih razmerah vseh Slovencev: to je razumljivo samo ob sebi. Slovenski zakonodajni zastopniki so važen činitelj (faktor) za katoličan-stvo med Slovenci, zato je treba, da so shoda vdeleže vsi: od prvega do zadnjega.
Shod si je tudi stavil težavno nalogo, poravnati narodno nasprotje in napraviti jedinost med Slovenci v verskih in narodnih težnjah. Dal Bog, da se jim to posreči!
Lažje jim bode najti zdravilo, ako je jasen uzrok bolezni nesloge in ta je vsakemu dobroznan: uzrok so časniki (rekel bi lahko ,,časnika") slovenski. Slovensko časnikarstvo mora nastopiti drugo pot, ako hoče, da se potomci ne bodo prednikom s trpkimi besedami zahvaljevali za britke posledice.
,,Slovenec" in ,,SIovenski Narod" s svojo prilogo sta tako za-gazila, da jima bode povrnitev na pravo pot res težavna. Pri obeh vlada neka ozkosrčnost, neka pri-tličnost mišljenja in nestrpnost; no moreta se dvigniti na vzvišeno stališče, od koder bi imela širši razgled, od koder bi lahko predmete prav videla, jih pojasnila in jim določila mesto, katero v resnici zavzemajo.
Izrazi: bruzdomovinec, klerikal-ska klika, liberalec, brezverec, rusoljubnik, i. t. d. letajo, kakor puščice z električno hitrostjo iz tabora ,,na Turjaškem trgu" v tabor ,,na Valvazorjevom trgu" in nasprotno.
,,Nova Soča" ni zato brezversk list, ker odločno iz samostojnega stališča presoja razmere v Primor-skej in brezobzirno pobija napade veri in Avstriji sovražnih Lahonov.
Če pri tem včasih pokrca nečastno besedičenje ljubljanskih dnevnikov, je radi tega ne bomo obsodili iia vislice. ,,Slovanskemu Svetu" ne bomo podtikavali niti rusoljubja niti pravoslavja, ako si je stavil nalogo, Slovence seznanjati z vsemi slovanskimi rodovi in jih spominjati na čase, ko so imeli Slovani službo božjo v domačem jeziku, ter jim predočevati slovanske rodove, ki v materinščini krščanskemu Bogu čast in hvalo dajejo.
Odločno pa obsojamo podle osobne napade v obče in še posebej na osebe, ki imajo višjo državno ali cerkveno službo. Dasi se je i ,,Slovenec" zagrešil par-krat proti temu, vendar prvi dar te dvomljive časti prisodimo,,Slo ■ venskemu Narodu" in njegovemu pomagaču ,, Rodoljubu".
Pri ,,Slov. Narodu" je postalo napadanje na slovensko duhovščino tako navadno, da sploh ne vem, če je kaka številka v zadnjih dveh letih, ki bi ne bila posvetila vsaj nekaj vrstic v napad na kakega duhovnika. Pred njim imajo zlasti trpeti kaplani. ,,Slovenski Narod" ali ,,Rodoljub" se ne hrani nobenega dopisa, ki bi bil
proti duhovnom. Tak list pride potem med narod in zaseje med njim neko nezaupnost do dušnih pastirjev ter jih tira v naročje brez-
V
verstva. Čudno pri tem je to, da se čuti vsak šušmar, vsak krojač in čevljarček sposobnega soditi in ocenjevati delovanje duhovnikov. Razun teh so dopisovalci v liberalne liste še ponesrečeni dijaki, zlasti oni, katere so duhovniki blagovoljno podpirali, pa so bili sami krivi, da so njihovo pomoč zgubili. S črnenjem duhovščino si hočejo ohladiti svojo jezo. Iz skušnje vem, da je take spise rad sprejemal rajni ,,Brus", sedanji ,,Rodoljub" in ,,Slov. Narod". Ni čuda, da dobe čitatelji teh listov tako čudne pojme o duhovščini. Saj mi je celo tu v Ameriki znan mladenič, ki trdi, da gotovo slovenski duhovniki zaslužijo ime ,,brezdomovinci"; izvzel bi jih samo osmero. Zakaj tako 't Zato, ker je čital večinoma liberalne liste !
In vendar: kedo je probudil slovenščino, kedo jo gojil, množil in jo dovedel do sedanje popolnosti? Vsakdo mora priznati: v prvi vrsti slovenski duhovniki! Liberalci naj duhovne pač ocenjujejo kot državljane, a kot duhovnike naj jih puste na miru. ,,Narod" ne bi smel vsprejeti nobenega članka zoper duhovnike, ako ga je pisal človek, ki ni dovršil vsaj nižjih razredov srednjih šol.
To se nam je zdelo potrebno reči. Na katoliškem shodu naj bi se zadostno vvaževalo tudi časnikarsko vprašanje. Udeleženci naj skušajo preustrojiti slovensko časnikarstvo, odpravijo naj škodljivi vpliv kateregakoli lista in naj določijo nO v o pot, po katerej bo slovensko časnikarstvo dosegalo poštene in častne uspehe.
I )omaee novice.
[Demokratski narodni sliodj je za volilni odbor jednoglasno izvolil E. Harrity-ja iz Pennsylva-nije predsednikom in S. P. Sliee-rina iz Indiane tajnikom.
[Washingtonski senator Chandler] je zadnji teden poročal v senatu o stanju mornarice. Naša država ima (5 dvostolpnic za hrambo pristanišč z 30 topovi; 3 okovane križače z 40 topovi; 5 okovanih napadnih ladij z 72 topovi; 3 križače z 30 topovi; 13 obokanih križač z 130 topovi; 0 topovnikov (topovnih čolnov) z 3 topovi; 5 torpednih in dinamitnih križač z topovi in 3 torpedovnike brez topov. Možtvo broji 11.094 oseb s častniki vred.
[St. Paul, Minn.] (O slovenskih duhovnih). Č. g. Jakob Trobec stavi pri cerkvi sv. Neže nov fa-rovž. Poslopje bo stalo okolu 4000 dolarjev. — Č. g. Anton Ogulin zida samostan za šolsko sestre sv. Benedikta, katere vodijo njegovo farno šolo. — Č. g. dekan Janez Čebul se je poslednji teden mudil v St. Pavlu, Minn., ter bil gost č. g. J. Trobca in J. M. Sohica. Sivolasi indijanski misjonar je izmed najznamenitejših oseb v ameri-kanskej cerkvi. Kljub svojim šestdesetim letom je čil na duhu in telesu. Oko se mu zažari in mlade-niško navdušenje mu sije z obraza,
ko ga spomniš na revolucijsko loto 48. Hvaležen jc, da je učakal diifiva, da so ona načela, za katera je on gorel že pred pol stoletjem, dobila potrdilo z najvišjega mesta od velikega papeža Leona XIII. Zdaj je dekan v St. Ignace, Mich., v škofiji Dr. Janez Vrtina.
Zopet nov slovensk duhovnik za Ameriko. Č. g. Marko Pakiž, katerega je č. g. <T. M. Solnce pridobil za St. Paulsko nadškofijo, se je 23. julija iz Antwerpena v Belgiji na parniku,, Waesland' 'odpeljal proti novemu svetu. Prej je bil kaplan v Smilielu pri Novem Mestu. — Z istim parnikom so pripelje tudi g. Blaž Trobec, posestnik na Logu pri Polhovem Gr.ulcu in brat č. g. J. Trobca. Obokal bode svojega brata in si ogledal razstavo v Chicagi. Hnra! Slovenci so prvi naši gostje!
[V Ely, Minn.] se je v rudniku ponesrečil Pietro Tollero, Južno-tirolec. Prišel je semkaj pred par tedni. Delal jo v rudniku Chand-lerjeve družbe in sicer pod zemljo. Rov je z losom obokan, ker se ruda ne drži zadosti skupaj, ampak jo bolj gruščeva. Ponesrečenec je komi predaleč, tako, da je prišel izven obokanega prostora, kar se mu udcre na glavo ruda in ga ubiie mestu.
[ V IdahiJ bodo letos v zlatih izpirališčih dobili toliko zlata, kakor še nikoli dosedaj. Sicer so ga naprali na leto za 3 milijone do-ln/j.;V, i- letos ga. bodo gotovo za 5 milijonov. Uzrok so velika deževja, ki so odnesla prst raz kamenja in napravili mnogo naravnih izpirališč. Skupno bodo letos nabrali v tej državi žlahtne rude in dražili kamenov za 12-15 milijonov dolarjev.
|Adair, Tex.] Roparji ustavili so vlak: ,,Missouri, Kansas & Texas železnice" in ga oropali. Odnesli so najmanj $75.000. Kdor lopove vjame, dobi za plačilo $40.000.
[V Alaski] so se uprli Indijani. Uzrok temu so samogoltne ribolovne družbe, ki goljufično silijo na indijansko zemljo, da bi polo-vili plemenite ribe. Ti Indijani so prav mirne dušo in se žive samo od ribištva in divjačine. Razumljivo je, da ne morejo kar tako pustiti, da bi jim nenasitni glavni-čarji odvzeli njihovo borno hrano.
[Iz rudnikov Coeur d' Alene, Wash. | zvemo, da je zopet red. Vojaki polagoma odhajajo. Vsega skupaj so vojaki prijeli in izročili sodniji 300 nemirnih štrajkarjev.
[Chilska vlada] je dala $75.000 odškodnine sorodnikom onih mor narjev, ki so bili v oktobru preteklega leta pomorjeni.
Znnanje države.
AVSTRIJA. Kranjsko. V Kurji vasi pri Ljubljani so našli pri kopanju predora za dolenjskoželez-nico prazgodovinsko predrimske starino. Le škoda, da so jih delavci večinoma razbili. — V Ljubljani seje nastanil polkovnik G. A. Salomon, rodom Saksonec. Dobil je povodom umirovljenja viteški križec f ran Josipovega reda. —Preddvor j an i naj bi se prišli v Ameriko učit, kako se posvečuje nedelja.
Citamo namreč, da je delalo na nedeljo šest zidarjev v grajščini g. Urbančiča. Delo vodi nek zagrizen Nemec, ki se odlikuje spo-sebno mržnjo do vernih Slovencev. Preddvorjani, take brezverske pri-tepence pa kar poženite nazaj čez mejo na luteranska tla! —Po Notranjskem se klati ,,pobožen romar," ki ljudem pridguje in pokoro oznanuje. Tacega človeka je treba utakniti pod ključ. — Pri Sv. Križu na Vipavskem je strela ubila brata V.Rutarja ravno, ko je nesel nekaj ostankov v klet.
S t a j e r s k o. V Trbovljah so se trije delavci ponesrečili. V jami se je namreč blizu njih unel tro-skavi plin in jih tako obsmodil, da bodo težko okrevali. — Novona-sajeno amerikanske trte dobro rastejo po bizeljskih vinogradih. Zeleno cepljenje se jc tudi obneslo; prijeli so se skoro vsi cepovi.
K o r o š k o. Akademični podo-bar g. V. Progar v Celovcu je dovršil krasno veliko skupino za župnijsko cerkev v Kamniku. — V Beljaku je skočila 18 lets:a deklica v Dravo in se utopila. Truplo so našli še le čez dobra dva tedna. — V Celovec dojde več zemljemer-cev. da prouče progo železnico Ce-lovec-Ljubelj-Kranj. — V Pod-junskej dolini so se župniku iz Galicijo, g. M. Nesslerju, splašili konji; g. župnika je vrglo iz voza in mu zlomilo desno nogo, levo roko in nogo mu je pa zvilo. —
Primorsko. V Trstu so zaprli nekoga Cliiaruttinija, ki je ponarejal desetake. — Italijanski listi z vso silo pobijajo probujeni slovenski živolj po goriškem; hotoč ga popolno uničiti. Upamo, da se bo posrečilo vrlim slovenskim bo-riteljem popolno pobiti svoje zagrizene politične sovražnike.
RUSIJA. Kolera vedno bolj sili proti severozahodu. Uradna poročila sicer nič ne poročajo, da bi bila kolera že v Moskvi, zasebni dopisovalci pa trdijo, da jih je že več zbolelo in umrlo za pravo kolero. Gotovo je. da se je kuga prikazala v Nižjem Novgorodu, in da se razširja po lukali Črnega morja.
NEMČIJA. Cesar Viljem ima nezuansko veselje do potovanja. Ravnokar je došel domu Od norveških obal in že se jo napotil na Angleško, od koder se povrne 10. t. m. V začetku septembra jo pa pobere na Švedsko, kjer bota s kraljem Oscarjem pojala divjačino.
ANGLIJ A, bospemenila vlado. Zavoljo zadnjih volitev pride zopet Gladstone na krmilo. Zdatnih pre-memb v politiki ne bo mogel vpri-zoriti, ker jo njegova večina (42 glasov) premajhna. Vsekako se pa Gladstona vesele Rusi in Francozi, ker vedo, da ni naklonjen trozvezi.
BULGAR1JA pripravlja uradni ugovor proti Rusji, ker je baš z državnim denarjem podpirala upornike, ki so se namenili umoriti kneza in Stambulova, minister-skega predsednika.
V AFRIKO se odpelje 0. avg. iz Antwerpna sedem misijonarjev jezuitov. Nastanili se bodo v notranjem države Kongo. •
"V STORE
Company
je dobiti ta teden:
Moške hlače po........50 cts.
Overalls (povrlme hlače) po 20 ,, Rudarske škornje po.. $1-25 ,,
Pridi in oglej si !
Spoznal bodeš, da prodajamo po-najnižjih cenah.
Glavna zaloga sukna.
Na j važne je:
lirani dolar!
Dobro shraniš dolarje, če kupiš stenskih in žepnih ur, prstanov in družili dragocenosti pri zlatarju
A.
«T e w elor-S( o i* o.
Tu dobiš vedno izvrstno blago in po najnižjih cenah. Razun tega so na prodaj vsakovrstne hranilne omarice od $20-— naprej. Porok smo, da boš zadovoljen z ameri-kaiiiikimi in švicarskimi urami.
Entered at the Post Office at lower, Minn, as second-class, matter, April 7, 1892.
Vabilo na naročbo
AMERIKAH". SLOVENCA.
Pr vi in edini Slovenski časopis v Združenih državah Severne Amerike izhaja vsak Petek in velja za celo leto s poštnino vred za vse Združene države in Kanada po $2.50 (dva dolarja in pol,) za Evropo pa po $3.00 (tri dolarje) ali 0 gld. a. v.
Naročnina se ima plačati po postavi naprej pošlje naj so z na-ročbo vred v pismu pod tem-le naslovom:
V. Rev. JOS. F. BUH
Amorikanski Slovenec
Tower St. Louis Co., Minn. U. S. Amerika.
AMERIKAN. SLOVENEC.
The only Slovenic newspaper in the United States, published every Friday at Towel, Minn. Subscription price for one year for United States and Canada, $2-50; for Europe $3-00.
Cena naznanil in oglasov:
Jedna vrstica 10 cts.; jeden palec na visočino mesečno $ 1*— ali letno $ 10*—.
Oznanila naj se blagovolijo pla čevati naprej.
Advertising-Rates.
Por line 10 cts.; per inch $1-— per month or $10*— per year
All advertisements must be paid strictly in advance.
Jos. F. Buli,
Editor and Publisher.
Kuverte s li i mice
izvršuje točno in ceno
Tiskarna A mer. Slovenca.
Cerkveni koledar.
Sobota, (S. avgst.: Gospodova sprem.
Nedelja, 7. ,, 9. pobink.; Kajetan Evang.: ,Te/.vis se nad Jeruzalemom joka. Luk. 17.
Ponodelj. 8. Torek, D. Sreda, 10. Četrtek,' 11. Petek, 12.
Cir.. Larft, i Srhgd. lloman, m. Lovreneij, m. Suzana, dev. Klara, d.; Hilarija
Deveta nedelja po binko-
JEvangelij sv. Lukeža 19, 41-47.
Ko se jo Jezus približal Jeruzalemu ter ugledal mesto, razjokal ae je nad njim in rekel: Da bi bilo spoznalo tudi ti, in zlasti ta svoj dan, .lcar je v tvoj mir! Zdaj pa jo skrito tvojim očem. Iver prišli bodo dnevi nad to, in tvoji Sovražniki obdali to bodo z nasipom in oblegli to bodo in stiskali od vseli strani; in pomandraii bodo tebe in tvojo otroke v tebi in pustili no bodo v tebi kamena na kamenu, ker nisi spoznalo časa svojega ob-iskanja. In šel je v tempelj in začel jih izganjati, kateri so v njem prodajali in kupovali, in rekel jim je: Pisano je: Moja hiša je hiša molitve, vi pa ste jo naredili jamo razbojnikov. In učil je vsak dan v tempeljnu. (Sv. Luk. XIX. 41-4'7).
Kdaj, kje in zakaj se je jokal naš Odrešenik?
Dogodek, katerega popisuje današnji evangelij, dogodil se jo šest dni pred Jezusovo smrtjo. Ko je prišel naš Gospod iz Betanije, bil je med svojimi učenci in med pri-•Sami svojih čudes. Bilo jih je pa tudi mnogo med njimi, katere je ozdravil hudih in nevarnih bolezni. Potoma ga je ljudstvo slavilo, oznanjevalo jo njegovo nebeško veličastvo in proglašalo ga aa svojega Odrešenika, kakor so že proroki govorili o njem.
Ko je prišel Kristus s svojimi Mičenci vrh Oljske gore, odprl se jim je prekrasen pogled na veliko mesto Jeruzalem. Še dandanes je Jeruzalem s svojim kupolami, mo-šejami, minareti prijeten prizor obiskovalcu Oljske gore. Že lepši in mnogo veličastnejši prizor bil je v dnevih našega Gospoda. Jeruzalem je bil tedaj na vrhuncu svoje slave in svojega bogastva. Prekrasno Salomovo svetišče ponašalo se je v svoji lepoti med druzimi dragocenimi mestnimi poslopji. Jeruzalem je po vsej pravici takrat zaslužil ime: mesto ve-iicega Boga. Kak je še le moral biti razgled na mesto v trenutku, ko jo božji Sin stopil na goro pozdravljen in prosjavljen od nešteto, v največji meri navdušene množice!
Ko jo ljudstvo zvedelo, da se Jezus bliža Jeruzalemu, hitelo mu je naproti. Palme v rokah noseči mo vpili: ,,.lIosana! Sinu Davido-
• v	■
vemu! Oeščen, ki pride v imenu Gospodovem!" Kako je bilo Uče »liku pri srci, ko jo čul tisočere alavoklice in gromovite pozdrave žjudstva? Evangelij nam pove: ,,Ko se je približal Jeruzalemu, razjokal se je nad mestom." Ce je pogledal navdušene spremljevalce, razveseliti bi so moral, *er njih pozdravi prišli so večjidel iz odkritosrčnega srca. A bilo jih je v mestu veliko več, ki so se trdo vratno branili vsprejeti njegov nebeški nauk. Sovražili so dobrega Gospoda, ter vedno iskali prilike, da bi ga pogiibili. Trdovratni mehčani, Jezusovi sovražniki bili so vzrok njegovih solza.
Jezus je prišel v mesto dobrega srca, pripravljen vsak hip odpustiti nehvaležnemu prebivalstvu. Ljudstvo pa je bilo trdo, nepoboljšljivo, ni se dalo omočiti in izpreobrniti, hi jokajoč izrekel je Jezus proro-kvalne besede: ,, Prišli bodo sovra-
žniki nad te in pomandraii bodo tebe in tvoje otroke in pustili ne bodo v tebi kamena na kamenu, ker nisi spoznalo dneva svojega obiskan j a."
Okoli 49 let potem pridrl je Tit nad mesto na čelu 100.000 voj-šakov. Obkrožil je Jeruzalem z nasipom, ter zaprl meščanom pot na vse strani. Kmalu je nastala v mestu lakota, da so morale matere dati svoje otroke v v živež lačnim prebivalcem. Po šestmesečnem obleganju polastili so se Rimljani velicega mesta. Osmega septembra — bila je sobota — porušili so sovražniki veličastno svetišče in malo prej mogočno mesto bilo jo velikanska groblja. Zgovinar Jožef Flavij nam pravi, da je bilo Čez milijon mrtvih Judov in okoli SO. 000 vjetili. Kraljica vzhoda pa jo ležala v prahu ponižana in za-sramovana od sovražnika.
Romar, ki obišče sveto deželo ire zabi obiskati kraja, kjer se ' jo Jezus razjokal nad nesrečnim mestom! Imenuje se pa ta kraj Pletus Domini, po naše mesto Gospodo-,'ih solza. Ne daleč od tam jo vrt Getzemani in mesto, kjer je Juda poljubil svojega učenika. Komar tudi obišče jamo, kjer se jo postil naš Gospod 40 dni in 40 noči. Nikdar pa ne zabi pogledati na goro Kalvarijo, saj tam se je dovršilo največjo delo našega Zve-ličarja — odrešenje sveta.
Še j eden kraj imamo, bolj častitljiv, kakor mesto Gospodovih solza in to je tabernakelj. Od tam gleda naš Gospod na mesta in dežele. Ali nima dovolj vzroka, da se razjoče nad nami, ko nas opazuje? Mi smo njegovo ljudstvo, zazmunvano po njem z znamenjem križa. K sebi nas kliče, ho-teČ poživiti nas s svojo krvjo in s svojim telesom. Le prevečkrat mu pa poplačamo to neprecenljivo dobroto z grdo nehvaležnostjo! Vprašam pa vas, kako ga pa mi večkrat vsprejinemo v prosv. Zakramentu? Zal, da se mu mnogokdo približa nevredno in brez prave gorečnosti, še žalostnejše pa je, da mnogokdo malobrižno meri korake od njega v gotovo pogubo. Izpreobrnimo se in pribežimo zaupno do studenca življenja, kajti On je pot življenje in resnica. Le v njem dobimo večno življenje, kar je pa tega sveta, končano bodo prej ali slej, kakor nekdaj po zunanjem krasno mesto Jeruzalem.
DOPISI
St. Johnes, Collegoville, 28. jul.
Zares prijetno, prav po družinsko smo obhajali shod starih dijakov našega vstava. 12.in 13. julija so dijaki od vseh .strani Alinnesoto in družili držav hiteli k svoji Alma materi, da so so tukaj sešli s temi, s katerimi so nekdaj v ljubezni skupaj živeli.
V
Okoli tri sto jih jo prišlo. Ze dva meseca poprej so so v večjih mestih skupaj zbirali, vstanavljali lokalne družbe pod imenom: ,,St. Joh's Alumini" ter napravljali svoje uniforme.
V torek opoldne se pripeljejo k nam. Ko so prišli do kraja, kjer se vseučilišče prikaže izza gošče, so se v vrsto postavili ter po vojaško korakali proti svatovsko okin-čanemu pohištvu. St.Cloudski oddelek je imel s seboj izvrstno godbo, napravil je tudi drago, prelepo bandero s podobo sv. Janeza na eni strani, našega vseučilišča na drugi. Razun tega je pa še vsak družnik imel na prsih pripeto lepo družbino odliko.
Iz Minneapola so bili vsi belo opravljeni. St. Pavelčanje so imeli razun krasnih odlik, rudeče solnč-niKO. Dijaki iz Dulutha so tudi šli za svojo lično zastavo v nekaki
rudarski opravi. Da, vesel in veličasten je bil prizor teh prijateljskih gostov. Med njimi sem videl mnogo slovenskih mož in mlade-ničev, ki so se pri nas izobrazili za spretne kupce ali za druge visoke službe.
Vse je bilo zidane voljo pri pojedinah in pri družili poštenih veselicah pred hišo in na prijetnem jezeru.
Shod je bil katoliških dijakov zato je pa bila tudi zjutraj slovesna velika sv. maša v zahvalo za božje milosti in pa za umrle druž-nike te prijateljske zveze. C.
Politična laž.
Komaj je bil Grover Cleveland voljen predsedniškim kandidatom, že so razstrobili njegovi nasprotniki debelo laž med svet. V Bostonu izhajajoči ,,British American" priobčil jo prod kratkim nek govor o Clevelandu. Med drugim nahaja se v govoru tudi sledeče:
OUOVIIK CJ.hVELA.NI).
,,Cleveland imel je za časa svojega predsedništva naravno tele-grafično zvezo iz ,,bele hiše" s lardinalom Gibbonsom; na čelo uradnij postavil jo katolike; tudi je dovolil brez pooblastila in proti vsem pravilom katoliškim sestram nabirati miloščino v podporo rim sko-katoliške cerkve, in. aky^e ,ie kak uradnik proti vil ^od^iirpl f&-dovnice z doneski, dolptjjJa. ga je predsednikova nemilost,. Iz toga razvidimo, da je tak človek nevreden naše podpore."
Nek Mr. Back opozoril jo Cle-velanda na to politično laž in ga naprosil, da naj stvar pojasni, kar je ta tudi storil s pismom:
,,Dragi gospod! Skoro se sramujem odgovarjati Vaši prošnji in pobijati nesmiselnosti, o katerih ste mi sporočili. Ker pa je Vaša prošnja že druga o ravno isti zadevi, zdi se mi umestno, stvar pojasniti. Vsa očitanja so popolnoma zlagana. Poznam kardinala Gibbonsa in vem, da je dober državljan in vnet Amerikanec i11 da se njegova dobrosrčnost in miroljubnost nikakor ne vjema s prenapeto nestrpnostjo in hudobijo nekaterih naših protestantov. Poznam tudi mnogo udov rimskokatoliške cerkve, ki so za časa mojega službovanja uradov al i i'1 mislim, da je bilo mnogo katolikov državnih uradnikov. Sramovati bi se moral svoje prezbitori-janske vere, če bi bilo moje pojasnilo komu v spodtiko."
Kakor je iz navedenega pisma razvidno, Cleveland v svojem pismu izmišljotine o sestrah niti omenil ni. Sestre bodo nabirale denar v Wasliingtonu, kakor drugje i" dobivale darove od ljudi brez razločka vere, iz priprostega vzroka, ker vsakdo ve, da imajo dobro-dejhe naprave, za katere nabirajo denar, najboljši namen, a predsednik se nima za vse to nič brigati. Veseli nas, da Cleveland, dasi prezbiterijanec, no meša vere
v
s politiko. Želeti bi bilo, da bi 80
Kongres in svetovna razstava.
Zadnji čas bavili so se poslanci v Washington!! z dvojnim vprašanjem": ali se smejo prodajati na razstavinom prostoru opojne pijače in, ali naj je odprta razstava tudi ob nedeljah.
Vprašanje zaradi prodajanja opojnih pijač rešil je kongres po-voljno vsem prijateljem mokrega značaja, — drugo vprašanje je zanikal.
Z zadnjim odlokom ustrelil jo senat štiri velike kozle in sicer: prvič je dejanstveno pokazal, da pleše, kakor mu godejo fanatični puritanci. Drugič se jo pregrešil zoper državno ustavo. Prvi pridevek državno ustave glasi so namreč, da kongres ne smo izdajati I postav, ki so v zvezi z verskimi vprašanji, drugače so vendar izraz ,,no law respecting an establishment of religion" ne more tolmačiti.
Kako more senat svojo prepoved opravičiti, ne moremo pri najboljši volji uvideti. Prepoved izdala se je iz čisto verskih razlogov, da se posvečevanje ,,amerikanske sobote" ne omadežuje.
,,Posvečevanje sobote" je versk nauk, ki je v starožidovski ostrosti lasten le kalvinistično-puritanskim sektam in angleški cerkvi; drugi kristjani mislijo o tem vprašanji veliko bolj svobodno, ne misleč, da bi se s tem pregrešili zoper svoje versko stališče. Ali ni, vprašamo, ,,an establishment of religion", če sonat pripozna cerkven nauk s tem odlokom? Mi smo trdno prepričani, da bi se ta zadeva rešila pred sodnijo v našem smislu.
Tretjič se je zamotal senat v nasprotje z državno ustavo, ker si prilastuje oblast čez svet, kateri ne spada po postavi v njegovo področje.
Obžalujemo, da kratki čas več ne pripušča, da bi se stvar obravnavala pred sodiščem. Bilo bi jako zanimivo, kako bi razsodilo najvišje sodišče.
Četrtič: S svojim nezmiselnim in nepremišljenim ukrepom onemogočil je, da večina delavcev ne bode imela prilike oglodati si zanimive razstave.
Posledica te nespametne prepovedi gotovo ne bode nikomur koristila, pač pa bode mnogo škodovala razstavinemu odboru.
ček. Od središča vodijo na vse strani stranski paviljoni.
V južnem paviljonu bo stoloval ,,Bog Vina". Tu bodeš videl vse, kar se sploh rabi po vinogradih,in kar s3 v njih prideluje. Evropske vinorodne države bodo s svojimi vini tekmovale z našim Kalifor nijcem. Jnžnoamerikanci pošljejo v razstavo težke sočne grozde sveže in suhe ter svoje iskane rozine.
Po drugih paviljonih bo razloženo najrazličneje ovočje iz vseh delov sveta. Naša Kalifornija bo tukaj posebno zastopana z oranžami, jabolkami, bananami in ci-tronami. Nasajenih bo več gajev z imenovanimi vrstami dreves. V Midway P.laisance sobo obiskova-
lki-,"— toda motijo se. Bogatemu, grdemu in navadnemu dekletu ni težko oinožiti se s kakim angleškim vojvodo ali francoskim markizom ali laškim grofom, toda težje se jej bode posrečilo vjeti Amerikanca v svoje zanjke.
Ne, omikan Amerikanec ne obožava zlatega teleta, kakor navadno Evropejci blagovolijo misliti.
Morda je z ženskami nekoliko drugače v tej zadevi,. — toda o njih pozneje.
VI.
O am er i kan škili mestih.
Kdor jo videl samo velika ame-rikanska mosta, nima še pravega pojma o Ameriki. Co se hoče do dobrega poučiti o Ameriki, ugle-
lec lahko oddahnil v prijetnej vo- dafci si mora sto> d{i tiso5 in tiBOg njavi eitronovega loga, ki bo ob-sezal celo oralo zemlje.
Umetno napravljeni ,,Cvetičm otok"-je ohranjen samo za cvetice.. Njegovo površje meri 15-16 oralov. Tu sem bo priveva! ambro-zijski vonj iz bližnjega lagunskega otoka, ki bo posajen s tisoči in tisoči dišečih cvetic grmov. Na sevrnej strani otoka bo stalo japonsko svetišče, katerega je Mikado podaril mestu. Ob poti do svetišča je postavljenih do 18 paviljonov s- senčnimi hodniki, kjer naj bi se obiskovalec odpočil od premnožice rožnih in jazminovih vonjav.
Samo ob sebi se razume, da bodo po vseli potih nastavljeno restavracije, da se trudni potova-lec po razstavi lahko telesno po-kropča. Vse restavracije bodo okusno okrašene z naj razi ičnejirni domačimi in tujimi rastlinami.
Amerika in Amerikanei.
1 .Valje in konec.
V.
Amerik an e c ni suženj v s e-m o g o č 11 e g a d o l a r j a.
Svetovna razstava v Chi-cagi.
Vrtnarski oddelek bo v svojih posebnostih in skupnostih posebno vestno in okusno opravljen. Rastline bodo v naravnem svežem stanju posajene in sicer s-svojimi sadeži zraven sebe. Seveda, jabolk in hrušek ne bo mogoče ohraniti svežih, zato bode treba pri njih voščenih posnemkov.
Ta oddelek bo posebno važnosti v znanstvenem oziru. Neveščak bo mimogrede občudoval krasne barve, prijetni vonj, nenavadno rast, lepo napravljene podobe i.t.d., veščaku se bode pa nudila prilika, da si svoje teoretiške pojme o tujih rastlinah spopolni z dejansko skušnjo.
Obiskovalci bodo hodili po Ba-belu 19. stoletja od oddelka do oddelka in ogledovali čuda človeškega napredka, a gotovo bodo se z vidnim zadovoljeni sprehajali po rajskih vrtovih in cvetja polnih paviljonih po Jackson Parku. Glavna palača za rastlinstvo je dolga 998 čevljev in 250 široka, j Iz središča ponosnega poslopja se
ne oziralo pri kandidatih na vero-j visoko dviga proti sinjemu nebu
izpovedanje, kajti veroizpovedanje i steklena kupola, ki spušča toliko pri predsedniški volitvi ni op>'a" j imiožino svetlobe v notranje pro vičeno.
Trdo delo je posledica izvirnega greha. Dokaz te resnice je Ameri-kauoc.
Od ranega jutra do pozne noči je na nogah. Pot mu lije raz čelo pri delu, a srage njegovega čela svetijo se na zapestjih in vrateh njegovega ženstva v podobi brušenih dijamantov.
Amerikankam dijamajiti niso v gizdavost,, tem več so jim le vsakdanja in neobhodna potreba. Di-jamanti s® jim lesketajo v ušesih, za vratom,, na pokrivalu, na rokah, na prstih in na čevljih. Dija-mante nosi bogatinka, trgovka, natakarica, delovka, služkinja, — sploh vso ženstvo. Do zadnjega centa izmečejo za dijamante.
Amerikanec je zares ljubeznjiv človek, da vstreže raznim mukam svojega ženstva. Denar se v Z jedi njenih državah lahko zasluži.
v
Čemu. bi bil torej stiskač?,,Dokler imam kaj premoženja," misli si, ,,lahko vstrežem vsaki želji svoje družine, ako mi pa' kupčija spodleti, ostanejo mi vsaj dijamanti."
Amerikanec hrepeni po denarju, a bolj zaradi tega, kar se ž. njim kupi, kot zaradi denarja samega; z drugimi besedami: skopost jo skoro neznana strast v Ameriki.
Amerikanec ne kopiči zlata na kupe; nabira si bogastva, da si zboljša življenje in, da osreči svojo družino. Z istim veseljem spravlja denar v žepe in ga zopet razsipava, posebno kadar je treba vstreči željam soproge ali hčera, katere neizmerno ljubi. On rad pripozna, da je ljubezen do dragocenih kamenov ravno tako nezmi-selna, kot jo draga, a on jo dobra duša in si misli: ,,Ce jih ravno hočejo imeti, pa naj jih imajo."
Evropejci navadno sodijo, da
malih mest, ki dan za dnevom poganjajo iz tal po tej neizmerni deželi.
Prisiljeni smo omejiti so samo na najbolj važna velika mesta. Vsako veliko mesto ima svoje po-sobnosti, zlasti amerikanska, ki imaj i, raz ven New-Yorka, posebne znake.
1.	New- Y o r k. Mesto New-York je 9 milj dolgo in 2 milji široko. Ulice križajo se v pravilnih čveterokotnikili, vsled kterih je mesto na zemljevidu podobno medenemu satu. Ceste so zaznamovane z zaporednimi številkami. Ulice od juga proti severu imenujejo se ,,avenues, od vslioda do do zahoda pa ,,streets." Ulici, ki se križate pravokono sredi mesta,, delite mesto v severno in južno,-vshodno in zahodno polovico* Vsled te priproste naredbe ni nw bemi težave najti katorosikoli poslopje. N.pr.: Štev. 102. vsh. 47.. street; štev. 1892 juž. 154. avenue,, itd:
V	New-Yorku oziral se bodeš zstonj, po spominkih. Sicer vidiš dosti velikanskih poslopij in lepil' cerkva, toda ničesar, kar bi spremenilo jednakoličje. Kar je Ljubljančanom priljuljena ,,Zvezda, to je New-Vorčanom ,,Central Park," z mnognštevilnimi sprehajališči, umetnimi griči in dolinami, jezeri in krasnimi terasami. Tu so j edina new-yorška šetališča. Me-stosamo na sebi tujca ne zanima, temveč njegov živahen promet. Prepreženo je z žicami, katerih dolgost presega 12 tisoč milj. Nad cestami in po cestah teka sto in sto parnih in električnih . železniških vozov. Noč in dan razlega, se piskanje nešteviliiih parnikov, ki spominja na tulenje divjih zveri. To je krik stvarstva pod človeškim jarmom!
Različni mestni oddelki: kitajski, laški, židovski spominjajo nas Dantejevega popisa o pred-peklu. Citatelju prizanesemo s popisom.
V	New-Yorku pomešani so vsi narodi sveta. Časopisi tiskajo se v angleškem, francoskem,"nemškem* ruskem, laškem, Španskem, švedskem, holandskem, češkem, polj* skem, slovaškem, arabskem, ogi" skem, kitajskem in hebrejskem jeziku.
Javnih zbirk New-York nim"' mnogo, pač pa so zasebne mnogoštevilne in dragocene.
2.	Boston jo angleško mesto-Zidano je krasno in trdno. Ljudski vrt sredi mesta je čaroben. Boston je gojišče amerikanskega t'11' zumništva. Zovojo ga amerikaU' ske Atene. Tu se govori najlepš" angleščina. Angleško že tako me'
Amerikanec obožava
,vsemogo-
|store, da je razsvitljen vsak koti- Ioni dolar," — ,,the allmightv do-
liko črko ,,r" skoro popolnon1" spuščajo. Bostončani ustij o se,daj" njih mesto središče vesoljstva. Za1" se Amerikanei radi pošalijo ž nj1' mi. Izmed sto in sto pravljic, k11' tore se pripovedujejo o njih, »!l* vodimo samojedno:
Bostončanu umrla je žena. Kakor hitro so speljali telefon do raja, pozvoni vdovec in zakliče v telefon:
,,Halo!"
,,IIalo!" glasi se odgovor iz 'drugega sveta.
,,Je-li to Artemizija?"
Da, predragi!"
,,0, predraga, kako ti je všeč 'tam gori?"
,,0, vse je prav lepo, vendar v Bostonu je še lepše."
3.	Washington je jedino amerikansko mesto, katero se more ponašati s spominki. Kapitol, m bela hiša," državna poslopja in muzej sredi krasnih vrtov obračajo »a se pozornost obiskovalcev.
Veličastni, 751 čevljev dolgi, kapitol je jedno največjih in najlepših poslopij na svetu in drago vsakemu Amerikancu, kot spominek slavno preteklosti in nade. polne prihodnjosti.
V	jednem krilu poslopja je zbornica poslancev, v drugem pa senat (gosposka zbornica). Ostali prostori rabijo so za blagajnico državnega premoženja.
Amerikanei, ki hočejo biti v vseli rečeli ,,prvi na svetu," postavili so v Washingtonu ,,očetu domovine" 555 čevljev visok obelisk, katerega prekaša jedino Eif-fcl-ov stolp v Parizu.
Mesto ima krasno lego. Ceste so široko, hiše veličastne,- vrtovi krasni. Zunaj mesta stoji novo katoliško vseučilišče, katero so postavili vneti katoličani v spomin Stoletnice vstanovitve katoliške hierarhije v Zjedinjenih državah.
V	Washingtonu pečajo se ljudje izključno le s politiko. Za časa kongresnega zborovanja je mesto .jako živahno, drugače pa kakor izumrlo:
Noben tujec ne zamudi obiskati bližnjega hribčeka ,,Mount Vernon" kjer počiva George Washington. Še sedaj je ohranjeno poslopje, kjer je prebival amerikan-fil<i osvoboditelj. Posamezne države skrbe, da se leseno poslopje, ohrani nepoškodovano. V dvorani visi ključ bastile, katerega je poklonil 1. 1780 Lafayette ,,veliko "m prijatelju svobode."
George Washington počiva v priproštem grobu, ki pa je slavnejši kakor veličastni Napoleonov sarkofag v pariški ,,cerkvi invalidov. "
4.	Fil adelf i j a bila je še v začetku tega stoletja stolica Zjedinjenih držav. Prebivalcev šteje skoro 1 milijon. Metna hiša je za kapitolom v Washingtonu najlepše poslopje v Ameriki. Mestni park lahko tekmuje s pariškim ,,Bois de Boulogne." Z živahnim New-Yor-korn se Filadelfija ne more primerjati.
To kvekarsko mesto s svojimi mirnimi cestami in treznimi obrazi Jo polno raznovrstnih tovai-n.
5.	C h i c a g o.L. 1828 so stali na prostoru današnjega Chicaga sami indijanski vigvami. Indijanski pre-kupci bili so ustanovitelji mesta. L. 1871 štelo je mesto že 100.000 Prebivalcev. Pogrelo je istega leta
okt. zvečer. Hišo, katerej je °genj prizanese!, kažejo še danos. Od 1. 1871 —90 napredovalo je mesto čudovito. Danes šteje nad 1 bilijon prebivalcev. Taka-le je
Amerika!
Chicaga je vzor amerikanskega mesta in najboljši dokaz amerikanskega napredka. Cesto so jako &roke, poslopja od 10 — 15 nadstropij visoka. Cesta ,,Michigan
Ijanski hoteli lahko plesali čet-vorko. Iliše so zidane v vseh močili slogih. Vsak okus se lahko
KO<-
Av
Millie," dolga je 7 milj.
Mesto
lma obilico šetališč, gledališč jav-11 i h poslopij, skoro 100 katoliških cerkva in desetkrat toliko protestantskih. Nekateri hoteli.so tako Prostorni, da bi v njih vsi ljnb-
zadovolji. Amerikanec morebiti včasih malo pretirava, a jednako-ličen ni nikdar.
Cliicagarji se dosti bolj prosto gibljejo, kakor prebivalci na vsho-du. Zaspanost tukaj ni doma. Ljudje govore slobodno,'kakor mislijo.
Ob 7 zjutraj je že vse na nogah, naj si bo milijonar ali priprost delavec. Lenuhi so meščanom zoprni.
Chicago je najbolj cvetočeame-rikansko mesto. L. 1890 prinesla je kupčija v mesto 1135 milijonov dolarjev.
Chicago jo središče premnogih železnic. Dolžina chicaških železnic znaša 28.817 milj. Se-li ne glasi to, kakor pravljice iz tisoč in jedne noči? Če si Evropejec ni ogledal chicaškega življenja, si ga no more predstavljati.
Chicaga je tudi mesto iznajdeb. Vse delo vrši se s pomočjo strojev. Tukaj jo vse mogoče, in ne bode-mo se čudili, če v kratkem zvemo novico, da so podjetniki uporabili silo ženskega jezika v gibalo Šivalnih strojev.
Oporoka 700 metrov pod zemljo. »
Koncem junija so zasledili v pogorelem pribramskem rudniku 31 deščic iz trdega papirja, v kakor-šnega navadno zavijajo dinamitne patrone. Pri natančnem preiskovanju zapazijo s svinčnikom pisane besede. Bile so tužno slovo od sveta, soprog, decein prijateljev; bile so zadnje besede umirajočih čeških rudarjev, ki so spisali v tužnem stanu svojo oporoko. Po poljskej ,,Gazeti Katolicki," se glase do-slovno:
Prosim vas, ki najdete to zadnje pismo, oddajte je mojej soprogi; so moje zadnje besede, s katerimi se poslavljam od svojih otrok. Prosim jih, da za me molijo, da mi Bog odpusti moje grehe, in da naj nikdar ne pozabijo na Boga, kakor jih tudi jaz nisem pozabil v svojej zadnjej uri. Prišli smo na delo in začeli delati, tu pa prilete ljudje in pravijo, da ne morejo vun uiti. Pričakovali smo pomoči od zračilnikov (ventilatorjev). Zrak bi nam bil morda pomagal — pa do nas ni došel. Molili smo, dokler smo mogli, ko nismo več mogli, zaspali smo na večpo.
Fran Soukup.
Kotim vas pri Bogu, oddajte to pismo mojej ženi, uslišite me, oddajte jej, prosim vas za Božjo voljo! Bog bodi s teboj draga žena, prihaja trenutek mojega spanja — z Bogom, moji otroci — o, kako žalostno se poslavljam od vas — Bog z vami, prijatelji!
Fran Soukup.
Bog se vas usmili drage ženo, nas vseh, ki tukaj ginemo! Dragi svet, z veliko bolestjo ti pišem zadnje besede, glava boli, um slabi — večnost so bliža! V britkosti se poslavljam, molite za me — Z Bogom, z Bogom, draga žena vse izročam v tvoje roke, zlasti otroke, skrbi za nje, kakor jaz, -r- z Bo-g0m — molite za me. Nikomur nič ne dolgujem, kakor Bartošovi 40 kr. za pivo — drugje nič.
Fran Soukup.
Moja draga mati i moja draga žena! Poslavljam se od vas na veke, mislo na vas, ko vidim, da moram, moram umreti. — Doslej smo si pomagali, slekli smo si suknjič in so pahljali. Ob 6ih še ni bilo tako hudo, a smrt se je bližala, dim in par je prihajala. Čakali smo na pomoč. Opozarjam to na moje dolgove, potrdim jih: Brat Vaclav 50 g-1., Klabr 10 gl., Krzilek 8 gl., Horki 4 gl., Bel for 55 kr. — S premoženjem naredi, kakor se ti zljn-
bi, —Emanuelu daj, ker mi je posodil, in mu jaz nisem dal nobenega dolžnega pisma.
Moji dragi otroci, — poslavljam
t	v
Se od vas m od sorodnikov! Ce sem koga ražalil, mi odpusti. Sedaj vsi moiimo. Z Bogom!
Fran Liska.
O koleri.
Svetovna razstavi v Chicagi žuga nevarnost, o kteri prod nekaj tedni še nikdo ni sanjal. Preti j,ej sovražnica, ki se da težko odpraviti, o kteri nikdo rad ne govori, katere se že sedaj tisoč in tisoč ljudij s strahom spominja sovražnica, ki lahko prepreči vspeh velikanske razstave. Ta je kolera, ki razsaja po Rusiji in ki se je prikazala tudi že v Parizu in njegovi okolici, kakor nam časopisi poročajo. Ne da so utajiti, da preti evropskim državam ruska kolera, ki pri današnjem hitrem in ogromnem prometu lahko obišče tudi Ameriko.
Belgijski kralj Leopold nopove-dal je 1.1872 kolero na Dunaju in jo zaradi tega nasvetoval dunajskemu državniku dr. Ungerju, da naj se dunajska razstava odpre pozneje, kar pa se iz različnih razlogov ni storilo. V resnici se je prikazala 1.1873 kolera v Berolinu in je bila večinoma vzrok velikanskemu pomanjkanju razstavnega odbora.
Ista nevarnost žuga sedaj tudi chicaški razstavi. Naj so je kolera v Parizu prikazala ali ne — gotovo ni prezgodaj poslužiti so vseli mogočih pripomočkov, da se jej uliod v Ameriko ubrani. Nekoliko nas tolaži to, da 1.1873 Amerike ni obiskala. Zadnjič se je prikazala, če se ne motimo, 1. 1800. Upajmo, da tudi sedaj ne prekorači atlantiškega morja. Vendar bi razširjanje te bolezni tudi v Evropi mnogo škodovalo chicaški razstavi.
ELY: Katy L. Cliishblm; Marija Kosma; Matija Muhič.
I'd r o £ e n i li : TOWER: John Habian z Terezinko Kožar; Joins 1'anian / Lucijo Mihclič; John Ktefanec z Katarino Klobučar; .los. Franeelj z Marijo Skull.
ELY: John l'ajk z Terezijo Pajk; Št. llai ich z Marijo'Itom.
L! in r 1 i h ; TOWER; Katarina MalenSek. ELY; Pietro Tollero iz Tyrol.
Platili so sledeči gg.:
Mil. vladika J. Vertin, Marquette,
Mich........................... $2-00
Mat. Kapš, Soudan, Minn........ 3-flO
The Howe Lumber Co............ 2'50
Andro Renko, Federal, Supply Co. 2-50
John Kleinenčič, Pa............ 2 50
Mat. Majerle, Lyons, Iowa...... 3-50
Pt-ef. T. Kajdiž, Moravče, Evropa l'l.5-— Urban Potočnik, Birkendorf ,, ,,(>•—
Samo umor v Crnigori.
Pretekli teden je prineslo več slovanskih in nemških listov naslednjo vest:
V
Samoumor volja v Crnigori za najpodlejšo strahopotnost, ki jo more pokazati mož. Od kar ljudje pomnijo so radi tega ni usmrtil noben Črnogorec. Zdelo se je kakor bi samoumor v Crnigori sploh no bil znan. 26. junija se jo pa hotel neki Ljezar ustreliti in so tako rešiti svojih nadležnih upnikov. Poskušam samoumor so ponesreči. Ljezar j a prineso živega v bolnišnico, mu izvlečejo krogljo in ga spravijo k zavednosti. Mož bodo ozdravel. Ta dogodek je razburil celo Crnogoro. Knez Nikica osebno pribiti v bolnišnico in ranjenca oštejo zaradi tolike strahopetnosti. Ljezar prosi kneza odpuščanja in 11111 priseže, da si je pač v svesti svojega podlega čina, da so mu pa brezsrčni upniki skoro glavo zmešali, in da je, kakor v blazosti hlastnil po samokresu. Nikicu se nesrečnež zasmili. Odredi tedaj, da naj Ljezarjeve upnike po plačaj o iz kneževe blagajne. Skesanemu pa zapove, naj se takoj pobere iz tfme-gore, ko ozdravi, da skrije svojo sramoto v tujini. Malo dni potem izda knez Nikica sledeči ukaz: ,,Vsi samomorci in oni, ki so samo skušajo same sebe umoriti, naj veljajo za nepoštene. Njihova trupla bodo, 24 ur očitno visela na vislicah. .Nevredno je Črnogorca, da bi si sam jemal življenje, čez katerega ima oblast samo Bog, in katerega je le na bojišču dovoljeno žrtvati v obrambo domovine."
Slovenci smemo biti ponosni, da se nahaja tolik čut nravnosti med junaškimi Črnogorci, krvnimi našimi brati.
Razne vesti.
*	,,Veliki poskus": ParnikSavannah je prvi plul preko Atlantiškega oceana, kar jo naznanjal Times tako le: ,,V New Yorku so sestavili parnik, ki bode nosil 300 ton v ta namen, da bode prevažal potnike preko oceana. Ta ladija pride naravnost, v Liverpol." Ta parnik, imenovan Savannah, jeste-saril v New Yorku Frančišek Picket. Stroje mu je priredil Štefan Vail iz Norristowna. V morje so jo spustili 22. avg. 181 V stanu je bila nositi samo pot, in sedemdeset ton oglja in pet in dvajset sežnjev lesa. Poveljnik ali kapitan ji je bil Moses Rogers iz New Londona, Con n. ki je odrinil ž njo 25. maja 1819 proti Petrogradu via Liverpool. V luko je dospel 20. j unija; rabila je paro 18 dni izmed 26 terili dni j.
*	V Pithole, Pa., je bila sod-nijško prodana kmetija za $100. Za časa petrolejske špekulacije je bila kupi,ena za $1,500.000.
Jadreuik Etrurija je prekosil v hitri vožnji do »edaj vse voslarice preko oceana. Zapustivši vueen-stown na nedeljo 16. avg. 1885 je dospel v New-York v soboto 22. avg. ob treh in 35 minut popoldne. Etrurija je končala svojo vožnjo v 6 dneh, 5 urah in 44 minutah. L. 1888 je dovršila v 6 dneh, 1 uri 50 minutah pot preko oceana.
*	Po ljudskem štetju 1. 1890 je bilo v Združenih drŽavah razun prebivalcev kavkaškega plemena 7,470.000 Zamorcev, 107.475 Kitajcev, 2.039 Japoncev in 58.806 olikanih Indijanov. Zamorci so se pomnožili od 1. 1880 do 1890 le za 13-51 odstotkov, mejtem, koso se od 1. 1870 do 1880 pomnožili za 34-85 odstotkov.
V Kouenhagenu na Danskem nameravajo zgraditi Eiifelov stolp,
ki bode visok 500 metrov in imel Vitezi sv. Jurija" za skazano
prostora za 4.000 oseb. Stolp bo čast, da so me izvolili vodjem.
>•*<„> i - jekla in železa. V raznih Kot ^akfni lni If Wlo mdžno, da
| sem društvo izuril v raznih ..vajah višinah bodo kavarne, restavracijo | tako> da ;s pOJ10som smemo reči:
in gledališča.
Ill UUilUUUlUfel
pod nadzorstvom
sester sv. Benedikta
Duluth, Minn.
Zavod je pod posebnim nadzorstvom:
Mil. James McGolricka,
škofa v Duiuthu.
.Dekleta lahko stanujejo v šolskem poslopju ali izven njega. Priučile se bodo vsega potrebnega za življenje. Pred vsprejemom bodo izpraševane v razmerju prejšnjega poduka. Šolsko leto ima dva- polletja po 5 mesecev.
Plačila:
Za stanovanje in vzgojo, ki ob-seža branje, risanje, godbo, izgo-varjavo (Delsartov način), vsakovrstno pletenje in vezenje, šivanje, pranje in kuho je plačati vsa cih 5 mesecev $80-—.
v
(Je se hoče katera učiti umetne godbe in slikarst va, plača posebej.
Zunanje učenke plačajo po starosti od £2-$4 na mesec.
Mlada dekleta, ki jih veseli stopiti v rod sv. Benedikta, se tukaj vzprejeinajo.
Za nadaljna pojasnila se obrni na
Sestro ravnateljico.
"German Syrup"
Proti kaši ju in prehlaje-n j u.
John F, Johnes, Edom., Teks., piše: Rabil sem German Syrup zadnjih šest let proti vratobolu, kašlju, prehlajenju in boleznim v grlu in pljučih. Radovoljno svetujem vsakemu, ki bi želel zdravila proti takim boleznim — German Syrup je najbolji.
B. W. Baldwin, Carnesville, Ten«., piše: Rabil sem Vaš German Syrup v svoji rodbini in sem spoznal,-da je najbolje zdravilo, kar sem jih dosedaj poskusil, proti kašlju in prehlajenju. Priporočam ga vsakemu proti jednakinf boleznim.	„
R. Schmalhausen, lekarničar v Charleston, 111., piše: Poskusil sem že množino receptov in zmesi, katero sem imel po policah in predalih a nič mi ni utolažilo nevarnega kašlja, ki mi je mučil pljuča. Nato poskusim še Vas German -Syrup — ta me je olajšal in ozdravil popolnoma.	V-2
G. G. GREEN, j edini izdolovatelj Woodbury, N. J.
< >l)lo]iC
za ta čas najbolj primerne!!
JSI-T0 V tem presežemo druge pro dajalnice. Spomladanske moške obleke po §6-— in višje.
TI1E BOSTON.
^flllt. vsilili.
Srčno se zahvaljujem društvu
Pridi in pazi v čem ti zamoremo postreči: Mi imamo največjo zalogo v mestu in prodajamo po najnižji ceni.
Anderson & Korb, Ely.
THE BOSTON
je pripravljen bojevati se! To pomen j a, da le on zniža cene in tako pomaga ljudem.
Mnogo niičnega branja in krasnih igrač po najnižji coni pri J. D Murphy.
* Ilainburško-amerikanska delniška paketna družba je sezidala poseben kolodvor za one, ki se hočejo preseliti v Ameriko. Na tem kolodvoru bodo izseljence natančno preiskovali, če se smejo sploh naseliti v Ameriki ali no.
t Odkritosrčno. ,,Oprostite, vidim, da je že joden na obisku pri niilostnej: nečem motiti." ,,(), le vstopite, le; milostna gospa najraje vse na enkrat srejme.. .. potom jo vsaj mir za nekaj časa."
kranjsko katoliško društvo,, Vitezi sv. Jurija je prvo v Jolietu.
Zraven tega so naj še gorko zahvalim za darilo, zlat križec, v vrednosti $10-—, katerega jni je društvo blagovoljno podelilo v priznanje mojega truda.
M. Wardjan
tajnik.
gsr
Opomba.
Številke, rodoljubom na ogled poslane, ni treba vračati, marveč razdele naj jih mej prijatelje in znance. Ako kateri naročnik kake številko ni prejel, blagovoli naj se obrniti do upravništva, ki mu jo takoj brezplačno pošlje.
Mnogo je vprašanj, kako naj bi naročniki ' poslali denar, ki ne zftaŠa okrogle svote. Naznanjamo jim tem potom, da lahko i
in tudi £ dolarja v markah (stamps)
pošljejo.
Ob jednem pa prosimo č. naročnike, kateri svoje stanovanje spremene, da nam vselej po dopisnici naznanijo natančno novo stanovanje, in tudi prejšnje blagovolijo nam naznačiti.
JSŠT* Naročnike iz Evrope, ki pošiljajo denar pO poštni nakaznici, prosimo, naj nam še posebej napišejo svoj naslov, da ne bode pri razpošiljanju pomot, kajti Amerikanski poštarji ne znajo pra-viftio pisati slovenskih imen.
Uredništvo in upravništvo
,, Amerik. Slovenca."
Cerkveni zapisnik.
Meseca julija k rsf.e nib;
TOWER; Marija E. Matt; Alojzij H. Tuvgeon: Louis Mulleton; Marija H Habtif; Marija F. Lafranee; Ford. Ign. Kosec; Janez Muliie; Helena 0'Kee.ffe.
I lisice
vsakdanje noše po 65' et. se dobijo samo pri THE BOSTON.
Nasvet poletnim izletnikom.
Ako hočeš napraviti izlet, od katerega bi imel korist za celo življenje, kupi si vožnje listke za znižano ceno, ki so naprodaj pri vseli glavnih železničnih postajali Združenih držav in Kanade via Northern Pacific železnica proti Yellowstone Natianal Parku, Po-cifičnem obrežju in Alaski.
Izletniki imajo na Northern Pacific železnici ugodnost prve_ vrste krasno opravljenih vozovih, jedilnicah in razkošnih Pullmanovih spalnicah iz'Chicage, St. Paula in Minneapola proti Montani in Paci-fičnem obrežju brez menjave med potjo, in to zlasti v Pullmanovih spalnicah iz St. Paula in Minneapola v Yellowstone Park. ^
Prizori med potjo so najdivneji, ki| se sploh nahajajo v sedmerih državah, skozi katere točo železnica. Krasna gorovja, potoki, doline, jezera in planjave se vrsto prav hitro joden za drugim, da azvedrujejo turisti, ki se hoče zanimali za poljedelstvo, rudarstvo, obrtnost in druge zanimivosti, ki se nahajajo v obširnem Severo-zatonu.
Slavnosten venec izleta v Se-vorozaton je vsekako obisk gel-lowstone Parka, dežele gorkih vrelcev, naravnih (geysers) in krasnih sotosk, in Alaske ž njeniimi brezkončnimi morškimi, sneženimi vrhunci, indijanskimi' vasmi in velikanskimi ledniki,
Ako se želi kodo natančneje poučiti o tem nasvetu, mu lahko postreže Charles S. FEE, glavni agent za potoval ce; N. P. R. R. St. Paul, Mirni, z lično knjižico s podobami ,,Woonderland" in brošuricami o Yellowstone Parku in Alaski.
Najboljša obuvala za meščane in rudarje, fine srajce, spodnjo obleko in ovratnike (neckties) m dr. dobiš po najnižji ceni po različnosti blaga pri Anderson & Korb — Ely.
Okusnega sadja in raznih shid-5ic 'candy) se dobi pri ,!. D. Murphy.
M. WEINZIERL & CO.,
Urar in trgovec z veliko zalogo zlatnine in srebrnine. Prodaja in popravlja ure zanesljivo in po nizki ceni.'	' ELY, MINN.
The Boston Mil Hob.
Največja in najboljša zaloga obleke, obuval, kovčegov in torb se dobi pri:
Overalls!
Povrhne hlače po najrazličnejših cenah in kakovosti blaga jo dobiti pri
THE BOSTON.
Pojdi k J, D. Murphy po zabavne gosli, piščalke ali orgljice nasproti ,,National-Bank.
Podpisani priporoča svojo, slovenskemu občil. ..mi dobro znano gostilno vsem v Ameriko prišlim, kakor tudi v Evropo se vračajočim Kranjcem, koje zmiraj izvrstno in po najnižjih cenah postreže.
Razun tega prodaja tudi sloven-sko-angleško slovnico za samo-pouk v angleščini pO 40 centov komad in tudi več diuzili slovenskih poučnih in zabavnih knjig.
Da vsakterernu dobro postrežem dokazuje okolnost, da stojim z 1 obče znanim gospodom Pavlinom v Ljubljani v zvezi
Jg5p:' Tudi denar pošiljam v Evropo po najnižjih cenah in najhitreje.
D. BLOETE
116 Greenwich Str. New-York.
Dulutli and Iron Range
ŽELEZNICA.
op.
1:2:00 10:54 0:10 8:22 7:10
Postaje 'Stations'
prill. Duluth odh. Two IIarbors " Mesaba "	Tower
odh.	Ely prih.
pop.
!5:l.r) 4:25 <S:04 (i:53 8:05
ELY
MINN.
FIRST
NA.TH >NA 3 . Tower, "Nfliasi.
BANK.

Glavnica, -	$50,000.
H. A. WARE, predsednik. D. II. BACON,	podpredsednik. G. A. WHITMAN, blagajnik.
Ravnatelji: D. H. Bacon, L. Mendenhall, II.	A. Ware, A. D. Thomson, T. J. Davis.
Obresti se plačujejo od dneva vložitve
Menjice se splačujejo in vplačujejo.
na
našo izvrstno zalogo in največjo izbirko
Največjo zalogo v mestu ima
&
prodaja
vse vrste železnino, peči, cinkove posode, barve, olje, steklenino, kit, vrata in raznovrstno oklepje.
&
'Jb
Dr.Kingova nova iznajdba.
Sedaj t o -1 e poskusi.
Stalo te ue bo nič ti bo gotovo olajšalo kašelj, prelilajenje, vratne, prsne in pljučne bolezni. Porok smo, da ozdravi dr. Kingova nova iznajdba proti jetiki, kašlju in prehlajenju, sicer povrnemo de nar. Oboleli na gripi so našli v njej pravo zdravilo. Poskusi jedno steklenko na naš račun in zvedi sam, kako izvrstno zdravilo je Steklenko za poskušnjo se dobe zastonj v.Nels & BensonoVej lekarni. Velike steklenke po 50 ct. in
ELECTRIC BITTERS.
Skušnja.
S. II. Clifford. Newcasel, Wis. je bolehal za trganjem in revma-tizmom, bolel ga je želodec, une-male so se mu jetra, teka ni imel, sušil se je od dne do dno in slabel na močeh. Tri steklenke Electric Bitters so ga ozdravile. Edward Schepherd, Ilarrisburg, 111., je imel osem let po nogah hude mehurje. Rabi) je tri steklenke Electric Bitters in sedem škatljic But-klinve zdravilne arnike in njegve noge so zdrave. — John Speaker, Catawba, ()., je imel na svoj nogi p,et velikih turov; zdravniki so rekli, da so neozdravljivi. Jedna Steklenica Elektric Bitsrs in škat-ljica Buckiinove zdravilne arnike, ste ga popolno ozdravile.
Cena steklenke samo 50 cts.
Nels J. Benson, lekarničar.
Zravilna Bucklinova arnica.
Ona je najbolje in gotovo zdravilo na svetu za rane, spahnenje. mehurje, otekline, revmatizem, mrzlico, hraste, razpokane roke, ozeblino in, vse kožnate izrastke. Porok smo, da bode kupce zadovoljila, sicer denar povrnemo. Cena škatljice 25 cts.
Na prodaj pri Nels J.. Benson.
Predno se kam napota
ljudje navadno žele poizvedeti, po kateri železnici bi se najbolje vozili, potem si pa kupijo vožnje listke za ono, ki jim nudi najboljo postrežbo in je liajhitreja. Kadar se toraj podaš v Chicago, ali kamorkoli na Vstok., preskrbi se z zemljevidom in vožnjim redom ,,Wisconsin Central" železnice. Vlaki na tej progi so vsi preskrbljeni z mehkimi sedeži, njihova oprava je spopolnjena s Pullma-novimi spalnicami, z elegantnimi saloni in jedilnicami po najnovejšem načrtu in narejene samo za našo progo: v svoji opravi so izbrane, v vravnavi priročne in pripravne in na vse strani tako popolne, da jih nič ne nadkriljnje v komoditeti in el egantnosti. SploSna sodba je, da so naši jedilni vozovi najizvrstneji, kar jih je biio do sedaj sploh vpeljanih, zaftcH niki te železnice imajo nanje obrnjeno vso pozornost.
Brzovlaki po progi ,,Wisconsin Central" odhajajo iz Mlnneapola vsakdan ob 12'13 popoludne in (>'25 zvečer, iz St. Paula pa ob l'H0 popoludne in 7'15 zvečer in imajo priročno zvezo z vsemi vlaki i'/, juga in jugozahoda.
Zaradi vožnji h listkov in vožnjega reda, ali če si hočeš zagotovit i boljše prostore, obrni se na (i. F. McNKLLL, C. T. & T. A.. Minneapolis, Minn., ali na JAS. C. POKI),, občnega agenta za potovidce in vožnje listke, Chicago, 111.
ŽIVI SAM IN PUSTI r DRUGIM ŽIVETI!
ZALOGA
raznovrstnih zelenjav, kakor tudi sadja in sladčic, pomeranč, ovočja, najboljših smodk, tobaka, lepih •pip, pijače treznosti, mošta (pop), in vseli kuhinjskih potrebščin.
Slavnemu občinstvu se kar naj-uljudneje priporoča
Ignac Tancig
TOWER
MINN.
IiRICK BLOCK, ELY - - MINN.
Suho robo in obleke, obuvala, klobuke, čepice (kape); Goceries ali jedilna prodajalnica i. dr.
mešanega blaga.
Mnogo narejenih prazničnih in delavnih oblek, klobukov, čepic (kap) in vsakovrstnih obuval.
Vse vrste srajce in rokovice nogovice, in sploh vso spodnje in zgornje obleke prodajajo po najnižji ceni.
Pridite in poglejte! Vse uljudno povabljujemo.
,J. ,J. MURNIK & CO., Tower, Nlimi.
:S
IMIELA-T: MARKET
Na prodaj frišno, soljeno in suho meso in knretna
po nizkih cenah pri
M. Grube
Tower- -
J. 15. NOBLE, M. D., ZDR AV TV I K,
Office nad Benson-ovo lekarno. TOWER, - MINN.
TOWER, MINN. Clias, McNamara,
prodaja po najnižji ceni:
živo apno, premog, seno in raz-noterno krmo (futer) za domače živali.
CHAS. I AX1, Photograph, Tower, Minn.
izdeluje:
fotografije vsake verste in velikosti, vsak čas po nizki ceni in delo dobro dovrši.
&
prodaja
sveže, soljeno in suho meso, mast, perotnino itd.
Ostrige in divjačina ugodna. ELY - - MINN.
JAKOB SKALA,
Tower, - Minn.
Velika trgovina
z mešanim blagom in kuhinjsko posodo.
NIZKE CENE!
HITRA POSTREŽBA!
Uljudno vabimo meščane, ru darje in gostilničarje.
M. V a i I
ELY, MINN.
VELIKA
ZALOGA
železnine, lesenega in hišnega orodja.
Tu se dobe po najnižji ceni: peči, kuhinjska posoda, barve, okna, vrata, mizo, stoli, postelje, omare in sploh vse rudarjem in gojzdar jem potrebno orodje.
Oskerbljuje tudi rak ve in pogrebe.
HOTEL SHERIDAN,
Tower, Minn.
Dobra postrežba. Izvrstna jedila.
Nizke cene. Uljudno se gostom priporoča
E. E. BARNIDGE.
Rešil je strojevodja.
Harry Millerja, strojevodja, bivajočega v stanišču Nor ris v Duluthu," je nadlegovala Štiri ali" pei let obupnost, nervoznost, brezspalnost, glavobol, hrbtobol, mišična slabost in mrzel, lepljiv pot. Štiri mesece prej, ko ga je začel zdraviti dr. Speer, je bil prava reva, uničeno mu je bilo mišičje in živčevje. Sedaj pa je popolno zdrav in je pripravl jen iti vsak trenutek pred sodnika in priseči, daje vse zgoraj povedano res. l)r. Speerova pisarna je v New Jork block v West Superior.
Beri sledeča spričevala izmed mnogih, ki so nakopičeni v nasej pisarni od dobroznanih ljudij.
,,Zelo me veseli, da dodam še svoje spričevalo k drugim o sposobnosti dr. Speera. Storim to radovoljno, ker sem u ver jen, ^la je moja krščanska dolžnost, kot uda Mladeniške krščanske družbe in ICpworthove zveze, dati svojo zaupnico zdravniku tolike sposobnosti. kakor je dr. Speer, da še tudi drugi okoristijo ž njegovo spretnostjo. Dve leti so me mučile najhuje bolečine; nisem mogel niti delati niti spati; takosem bil dognan, da sem se bal blaznosti življenje samo se mi je zdelo breme. Več zdravnikov, katere sem prašal za svet, mi ni moglo nič pomagati; mislil sem, da na zemlji ni več zdravja zame.
V svoji obupnosti sem prašal '/.a svet dra Speera, o katerem mi je pravil moj prijatelj, da je jako spreten, bistroumen, in da ima'čudovit uspeh pri zdravljenju. Kakor se utapljajoči prijema zaslamico, ravno tako sem se jaz oklenil prijateljevega nasveta. Kome je zdravil nekaj tednov SEM OZDRAVEL POPOLN«) in se veselim svoj ' naravni moči. Zdi se mi, da bi zlahka delal neprenehoma; jed mi diši, spim tako mirno, kakor otrok. Na-vdaje me hvaležen čut, kAoršnega zamore imeti samo človek, ki si je v svesti, da je bil ravno otet iz smrtnega žrela.
Spretnost, ki jo je pokazal dr. Speer v raziskavipiju mojega slučaja, je biia čudovito jednostavna: zdi se mi, da mu je bila bolezen jasna, kakor (lan. Pripravljen sem to spričevalo potrditi s prisego vsak trenotek. Iz srca sem hvaležen, da me jc roka Previdnosti dovedla do tacega zdravnika.
FRED .1. HAYEX 5115 Bluff Street Marquette."
Marquette, v dan 25. februvarja 1802.
Na kogar bi merilo. — Pred kakimi osemnajstim meseci sem imel prav veliko hudih turov po nogah in se nisem mogel sprehajati. Prašal sem /a svet najbolje zdravnike v Chicagi in drugod, ki mi pa niso odpomogli. Obupal sem skoro popolnoma da bi kedaj ozdravel. Zapazil sem slučajno naznanilo v časniku o dr. Speeru & Co. in čital spričevala od dobro znanih ljudij. Slednjič sem se odločil, da se mu dam v zdravljenje, in glej, komaj me zdravi kaka dva meseca, že lahko z gotovostjo trdim, da sem skoraj popolnoma zdrav. Svetoval bi vsakej osebi, ki boleha na kakei bolezni, da se zateče k temu zdravniku.
GEORGE CRAIG, sr.
210 Jackson Street, South Marquette.
F1LIJALE — 517 Genesee Avenue, Saginaw; 146 Washington Street, Marquette, Mich.; 415 Second Street, Ashland, Wis.
W. I. SHEPHARD & CO.,
PRODAJA
železnino, n. pr. peči, kuhinjsko posodo, in raznovrstno orodje? kakor tudi mize, stole, omare in drugo hišno opravo.
OKNA, VRATA, STEKLO IN H ARTE.
Izvrstna zaloga raznovrstnih rudarskih in tudi gojzdarskih naprav. Pskrbljuje rakve in vse k pogrebu potrebne reči.
Tower, 3Iiim.
Znate II
da Vaš dolar pri IRON RANGE CASH STORE bo več
izdal ko drugod.
00 ukupi 30 vati. najboljše kotenine. $1.00 ukupi 15 vati. kambrika. $1.00 ukupi 10 lb. dobrih breskev. $1.00 ukupi 30 lb. obdelanega ovsa
Gotovo ako potrebuješ obleke ali obuvala manufakturnega blaga ali groserije sena ali (futra), ali karkoli druzega, vse po ugodni ceni
dobiš pri
IN RANGE CASH STORE.
Pivarniška družba Iron Range
prodaja izvrstno kuhano in prav čisto
uležano pivo.
Pivarna je ravnokar dozidana in opremljena z vsemi novejšimi iznajdbami. Skrbeti hoče, da bo kuhala najbolje pivo za mesto in severozaton.
Naročilom bode ugodila vestno in točno.
TOWER
M. FINK, ravnatelj
MINN.
GERMAN AMERICAN
• 1AT MARKET.
MAX SHAPIRO,	mesar,
prodaja
vsake vrste frišno in soljeno meso, kakor tudi ribe, perutnino in frišne klobase
po tako nizki ceni, kakor drugod. Tam se občuje nemško.
& HAWKMI
Zaloga
peči, mnogotere železnine, kosi tarskega blaga; zbirka olja in barv, stekla, okvirov oken in vrat.
Mi
v h. ■ Aid, jeve
Ibrai jisla ti I |l< iev Seli ^a, nič
Vil
ki 8t k;
pi ii v
P
P
C. 11.
OPPEL
prodaja
Ac SONS,
na debelo in drobno manufakturno blago, obleko, pokrivala kakor
tudi obuvala.
Obilna zaloga za rudarje in drvarje. Čolni in indijanski izdelki.
-o K ITT O.
o---
ZALOGA
VSAKOVRSTNEGA BLAGA
posebno RUDARSKE OPRAVE.
Tower Meat Market.
Tu prodajamo:
frišno in soljeno meso, okusne klobase in čisto mast
i. t. d.
Pridite in poskusite !
L. IVI. CHRISTIAN.
Vsakovrstno sobno opravo uljudno priporočamo.
OIT3T MEAT MARKET,
•	TOWER, MINN.
NAJVEČJA ZALOGA MESA.
Vsak dan frišno goveje in prešičje, kakor tudi suho meso; pa tudi klobase in perutnino priporoča uljudno
"W". IEL ls/!EoO"U-a,cle.