Beseda staršem. *) CKonec.) ,,Premisli, človek," je rekel mlad gospodar, ki sem ga sam na svoja ušesa čul, wmoj prijatelj in sosed, kako je prebrisane glave! kar se poloti, vse mu dobro shaja, ker je bil nekaj let v šoli: naučil se je lepo brati, ročno pisati in hitro številiti, kar mu veliko koristi, ker ni mu treba koga drugega prositi, da bi namesto njega kaj pisal, prečital ali kaj izštevilil, kar moram jaz storiti, če hočem vediti, kaj mi brat piše iz Amerike, ali kaj mi veleva c. k. gosposka; in če hočem odpisati, poiskati si moram človeka, ki zna pisati, in plačati mu moram za to naj manj 1 ali 2 gl., to je dobiček, ker nisem v šolo hodil; moj sosed je pa tudi dobro podučen v nauku sv. vere. Mene je sram iti k velikonočnemu spraševanju, ker skoraj nič ne znani; uni pa tako lepo odgovarja na vsa vprašanja, ktera mu stavijo g. župnik. Pa kaj se je še vsega naučil v šoli? Ko grem gledat njegov viiiograd, zopet vidim, da je v šoli dobil potrebnih znanosti, ker mi je večkrat sam pravil, da se je v šoli tudi učil vinoreje; če me pelje v svoj hram in mi da vina pokusiti, kakšen razloček je med mojim in njegovim vinom! Pred tremi leti je bilo njegovo vino niojemu enako na moči ia okusu, sedaj je pa njegovo sladko, močno in tako gladko teče, ker dobil je veliko novili trt, in jih je zasadil; jaz prodajam svoje vino težko po 2gold. in pol; on pa ga je pa pred kratkim prodal po 4 gold. domače vedro. — Predlanskim mi je pravil, da se hoče tudi s svilorejo pečati; jaz še vedil nisem, kaj je sviloreja; nakupil si je nekaj murbinih dreves, ter jih je zasadil; dobil je potem od nekega gospoda en kvintelc jajčic, iz kterih so se svilne gosence izvalile; brez truda jim je malo časa murbino perje nosil, in glejte! v 40 dneh je za 10 funtov mešičkov 28 gold. v žep spravil, in je plačal potem svoje davke, ker dobil je od c. k. davkarije tirjatev, da mora v 8 dneh plačati. — Kaj pa njegov vrt? ta je še le krasen! — Moj vrt je zasajen les starini, kosnialim drevjem, kakoršnega so mi oče zapustili; učili so tne res cepiti tako, kakor so sami znali; pa vidim , da novejše čase se drugače in bolje cepi. — Njegov vrt pa, če pogledam na tistega, kterega so mu oče zapustili, vidim, da je lepo čeden; pri starih drevesih je vse nepotrebne •) lz letošnjega letnega sporooila glavne sole v Černomlji. \>ed«. veje odrezal, potem tudi veliko novih zasadil, in njegov novi vrt, kterega je začel pred 4 Ieti obravnavati, mu obeta že lepega sadja; on ne pusti nič prazne zemlje; vse sadi, kar vidi da mu bo rastlo in sad prinašalo. — Tudi jaz bi se tega lahko poprijel, in bi se znabiti že še kaj naučil, pa nimam veselja sedaj, le v mladosti se veselje dobi, in ko bi bil v šolo hodil, bi se bil tega naučil in tudi veselje dobil za to. Moj sosed, ko je v šolo hodil, je že rad peške sadil in zmirom na kaj novega mislil; včasih sem ga še jaz neumnež zasmehov&l; sedaj pa viiiini, kaj mu šola pomaga, kako se je on veliko naučil tudi za djansko življenje, med tem, ko sem jaz na paši pri kravah zlati čas tratil*. To naj vedd tisti, kteri iz nevednosti ali nepremišljenosti ne spoznajo, kako potrebna je šola, ali pa zavoljo svojeglavnosti in samopridnosti tega nočejo spoznati. Ljubi starši! posiljajte tedaj radi svoje otroke v šolo, da se uče vsega potrebnega, ker trdno spričana in gotova resnica je, da so dobro izrejeni otroci naj večje, edino pravo bogastvo staršev. Prevdarite enkrat svoj revni stan, in pomislite putem tudi pripomočke, s kterimi si ga, če ne vi, pa vaši otroci lahko zboljšajo. Kdo bi se tedaj predrznil in rekel, da je šola nepotrebna ? Da bu pa poduk v kmetijstvu res zdaten, da bo naša šola v resnici djanska, to je, da se bo lahko pokazalo, kako naj se to ali uno dela , ni še samo dosti, da se otrokom take reči z besedo razlagajo; treba je šoli tudi vrta, kakoršnega ima že skoraj slehrna skrbna soseska, da se učend tudi djansko vadijo, kar jim kažejo bukve. V inienu vaših, letos meni izročenih otrok, dragi starši, kterim gotovo srečo želite, se obračam k vam, kakor tudi k vam spoštovanim srenjskim možem, ter prosim, preskrbite šoli vrta, da se bodo vaši otroci djansko vadili že v prvi dobi, česar bodo potrebovali v prihodnjem življenji; preskrbeli jim bote naj boljo doto, za ktero vani bodo zmiraj hvaležni. — Pa čemu bi k spolnovanju dolžnosti opominjal tiste starše, ki so radi otroke v šolo pošiljali? Naj velja to le tistim, kteri bi tfga ne hotli le spoznati ali storiti, ampak velikoveč še svoje otroke od tega odvračevali; rečem jim z besedami sv. pisma, 8 kterimi Bog sam takim staršern in njih otrokom in vnukum žuga, rekoč: ,,Jaz sem Gospod, tvoj Bog, močen Bog, kteri drugega zraven sebe netrpini, in kaznujem krivico očetov nad otroci do tretjega in četrtega rodii pri teh, kteri mene sovražijo". (II. Mojz. 20, 5.) Vranc Vraneič, i-Kvrtfttelj.