^r ^olßt Gorenjski časnik od leta 1947 Prvi predhodnik tednik Coreniec irrA 1900 PETEK, 20. MA)A 2005 Leto LVlll. St 40, cena 300 SIT, 16 HRK Odgovorna urednica: Marija Volčiak Časopis izhaja ob torkih in ob petkih naklada: 22.000 izvodov EN rSKIG LAS.bJ Južni trgi povzročajo težave LTH Neplačevanje iz jugovzhodnih trgov je v Loških tovarnah hladilnikov povzročilo težave pri oskrbi proizvodnje z materiali. Sttfan Žarci nih tigili razvite Zahodne torica Cesarieva, izkoristili ..............................................................................Evrope in tam uspeli poveča- za ukrepe notranje radonali- Sko^a Loka - "Že pol leta ži- ti prodajo za eno tretjino, zadje, vzdrževanje in tehno- vimo le od plaČiJ iz domaČe Omenjeno neplačevanje pa loške izboljšave. Do spre- prodaje in izvoza na zahod," je, kljub zadostnim naroči- memb bo prülo tudi pri de- nam je na vprašanje, kaj se lom, povzročilo težave pri lavdh, predvsem s preme» dogaja v LTH ob vesteh, da obratnih sredstvih in odloči- stitvami. Ne kaže tudi preso delavci na prisilnem do- ti so se morali, da najmanj zreti, da LTH še ni v celoti pustu, pojasniJa generalna donosen proizvodni pro- saniran, saj ga težijo precejS-direktorica Marjeta Cesar fa* gram začasno ustavijo. Naj- nji dolgovi iz preteklosti. Od nežič. Zaradi uvedbe davka huje je bQo aprila, ko je stala skupne vrednosti družbe v na dodano vrednost v Srbiji proizvodnja zamrzovalnih višini 8 milijard tolarjev kar in Cmi gori so namreč lani skrinj in bilo na prisilnem 4.5 milijarde tolarjev pred-ob koncu leta s svojimi proiz- dopustu okoli 50 delavcev, stavljajo še neodplačane ob- vodi zapolnili ta trg, plačil od Proizvodnjo že postopoma veznosti do bank in dnigih tam pa ie ne dobijo. K sreči oživljajo in bo do konca fmančnih organizacij, pri so lani prenovili proizvodnjo maja že v polnem obsegu. katerih so uspeli dobiti od 6- zamrzovalnih skrinj» s katero Prisilni proizvodni predah do i8-mesečni odlog zapa- lahko nastopajo na zahtev- so v LTH, kot poudarja direk* dlih anuitet. Otoče Želijo k Podnartu Otoče se želijo odcepiti iz krajevne skupnosti Ljubno in se priključiti h KS Podnart Gorenjska Banka chVr.si V'I()I.AR.IIH IN DKMZAII Cveto Zaplotnjk nart, pri tem pa so zahtevo ....................................... podprli s nz podpisi in z ob- Otoče • Krajani Otoč so že razložitvijo, da v KS Ljubno predlani županu radovljiške za reševanje njihovih proble- občine Janku S. Stušku na- mov nimajo dovolj, posluha, slovili zahtevo za izločitev Radovljiški župan je ob kon- vasi iz KS Ljubno in za pri- cu aprila letos sklical zbora kljuätev k sosednji KS Pod- občanov Otoč in krajevne skupnosti Podnart. Na zboru - O toča nov je od 57 navzočih volivcev za prikljuÜtev h krajevni skupnosti Podnart glasovalo 43 krajanov, proti pa jih je bilo deset. Na zboru v Podnartu je glasovalo 45 volivcev, s priključitvijo Otoč se jih je strinjalo 43, proti ni bil nihče. cgflM <44, fm%aä tt. mm 04/S37*2240 BttmU tuhovcl. robnlU. Hrtjf, mtHän korita^ VB LEASING Kr/ /eas/M u h IS B Planica ^3.stran Razlog za odcepitev Otoč so tudi mrliške vežice .Tinj O9M V Ptanici letos z dobičkom Po dokončnem pregledu stroSkov in prihod Icov 50 organizatorji letošnjega fmala svetovnega pokala v smučarskih skokih v Planici v začetku tega tedna sporočili, da so letos poslovali pozitivno, saj jim je od prireditve ostalo 50 milijonov tolarjev. Žal pa s tem denarjem še vedno niso pokrili izgube zadnjih prireditev. Zajeten kup denarja bi Planici lahko prinesla tudi or- ganizacija svetovnega prvenstva v poletih leta 2010, za katero pa soodgovorni pri SZS na izredni seji v Kranjski Gori dobili le načelen pristanek, saj naj bi se za organizacijo tega tekmovanja potegovali še Čehi. VeČ o kandidaturi Planice bo znano po seji predsedstva Fl S konec tega tedna. V.S. > 40 AKTUALNO i RAZGLEDI Huda gneča za direktorski stolček v zavodu Triglavs prdv v teh dneh potekd ogorčen zi vodilni položsj. Medtem ko je vid dd pred drrektorjd dosedartje- i se je na i nčan, prijavilo : Bled postaja skrivališče znanih Paul Mg-glas.sl, po poŠti ali jih prinesite na naslov: Gorenjski glas» Zoisova 1,4000 Kranj, najkasneje do 27. maja. Ne pozabite pripisati imena In priimka ter polnega naslova. Rezultate bomo objavili 31. maja 2005 v Časopisu Gorenjski glas. V radovednem pričakovanju vas lepo pozdravljam, Petra Kejžar Borut Pahor pravi, da je Bruselj dragocena Izkušnja, kjer je dobil nove perspektive o Sloveniji. Od tam je veliko lažje razumeti, katere so prednostne naloge Slovenije, če se hoče kljub teritorialni majhnosti pridružiti klubu najrazvitejših držav. Pravi, da od tam človek vidi, kako nepomembne so dostikrat polemike o trivialnih stvareh v Sloveniji. Ima tudi bolj jasen pogled na to, kam se giblje sodobna evropska socialdemokraciia. DoMiKiK FREUH "Če ima več Hudi ta obču- smo se za strmo pot, ki pa ....................................... vodi navzgor." Vtis je, da je pri kongresu v ospredje prišla mJajŠa gene- Pomikate se vedno bol) na racija. Kak§ni bodo novi sredino» IDS pa na levo, vsebinski poudarki? "Stranka ie spremenila tek, bo že dižalc. Naia stran-ime, dali smo novo vizijo, po- ka mora postati bolj sredin-udarili novo politično po- ska. Levosredinslca in ne eks-slanstvo, to je boj za tako pri- tremna. Velike stranke mora-hodnost, icjer bi večina imela jo biti sposobne sodelovati možnost za socialni napre- tudi z zmernimi strankami dek, največja sprememba pa na nasprotnem polu. Prizadele prihod mlade generacije, vai si bom za tovrstno širino." To bo za prihodnost stranke tudi odločilno, kajti mladi Kateri evropski voditelj je niso njem s klostjo in so zelo izobraženi. morda vaš zgled? "Morda Tony Blair, Čeprav Učinek spremembe se bo to danes ni popularno reči. šele pokazal. Tukaj ne gre za prepad med starejšimi in Uspel je posodobiti tradido-naino britansko levico. Zma- imi, pač pa za kon- gal je predvsem zaradi iz- Borut Pahor/r.to struktiven dialog o prihodno» jemnih dosežkov v gospodar- sti stranke. Zame je to pozi- stvu in sociali. Glede vojne v klosti, da se narod lahko Poglejte Luksemburg, kako tivno, kajti uspel sem odpre- Iraku pa z njim ne delim XJsmeri v prihodnost. Če pre- močno identiteto imajo. ä prostor za mlade. Tudi sta- simpatij, rejša generacija se ni umak- pira ne bomo rešili, se bo spet Tudi Nizozemci." sprostilo sovraštvo in ekstre- nila, pač pa je zavestno dala Zadnjič ste obsodili totalita- misti na eni in dnigi strani Se strinjate z novo politiko priložnost mlajšim. Samo rizme. Kako na to gleda bodo to spet hoteli izkoristiti zaostrovanja pogojev za bol- mladi volivci na kongresu ne drugi del stranke? bi mogli izvoliti tega predsedstva. Videli so, da je priSlo do nekega zgodovinskega preloma, da potrebujemo neko novo politično gibanje, ki bo v tradiciji socialne de-mokiadje." za svoje pritiehne cilje. Tejnu niške odsotnosti? Kaj bo še drugače v novem mandatu? "Treba je narediti inventuro socialne države. Nemški socialni demokrati so nam svetovali, naj ponovno definiramo našo socialno državo. Pri njih gospodarstvo zaradi preveč toge socialne politike ovira napredek in konkurenčnost. gospodarska rast pa je neopazna. Socialno politiko je zato tieba narediti prožno. Danes prihaja nova delitev. Desnica bo rekla, da naj posameznik sam poskrbi za socialno varnost, levica pa, da se država pri tem ne sme popolnoma umakniti. Delitve ideološke preteklosti se umikajo." "Komunizem in socialde- se moramo izogniti in se za- "Preden damo ocene, je Kdaj boste dosegli več odstotkov kot LDS? ntokradja se nikoli nista ime- četi pogovarjati o prihodno- treba videti končen predlog, la rada. Odpovedujemo se re- sti. Če sedaj ne bomo pohite- Bolj me skrbi privatizacija voludonamemu nasilju in li z gospodarskimi in sodal- zdravstva in dostopnost sod- vsem, kar je s tem povezano v nimi reformami, bo naša pri- alno ogroženih ter kvaliteta zdravstvenih storitev. Nisem popolnoma prod. "Mislim, da je naša nova prihodnosti. Ne opravičuje- hodnost dvomljiva." vizija politika, ki bo zmagala, mo partijskega prevzema ob- Želimo povečati blaginjo in lasti. Podpiramo NOB, kot Koliko razprodaje državne- previden." omogočati sodalno sožitje, socialdemokrat pa ne morem ga premoženja bi vi še do- povečati stopnjo gospodar- pristati na to, da se je ena sila pustili? bi pa ske rasti in povečati zaposle- pooblastila oblasti za desetiet- nost Prizadevali si bomo ja. Vedna v stranki se s tem djo in postopno odpiranje,' Se kaj bojite, da bi z vašo "Sem za internadonaliza- osebnostjo zasenčili stranko? II Vsako gibanje, ki je pre- uspeti s tem programom. Ni strinja. Nisem pa brez bo jaz- vendar ne brezglavo. Država več odvisno od voditelja, je pa naš najveći tekmec LDS, ni, da se ta polpretekla zgodo- bi tudi sama morala vabiti tuj nevarno. Če bi se pri nas to pač potrebe Slovenije v pri« vina morda vrača. Ta teden kapital, Mislim, da nadona]- naredilo, bi si štel v poraz, hodnosti. Bila je tudi nevar- imamo pogovor pri predsed- nega interesa ne moremo vendar mislim, da te nevarnost, da zaradi tega izgubi- niku parlamenta in skušali meriti po količini podjetij v nosti ni, saj je moj protikan-mo volivce, ampak to je neko bomo najti konsenz glede domačih rokah. Nacionalna didat na kongresu zbral kar razumno tveganje, Odločili ključnih vprašanj polprete- identiteta ni odvisna od tega. tretjino'glasov." f GORENJSKI GLAS petek« 20. maja 2005 KT U ^LNO i nfo (S>g-glü s. si 3 Bohinjske hotele povozil čas Večina hotelov čaka na obnovo. Nova karta sprehajalnih poti. Kartica Gost Bohinj za vso družino. Renata Škrianc iitev, letos upajo, da jih bo ..............................................................................vsaj 330.000. Med gosti pre- Bohinjska Bisirica • "Skoraj vladujejo Nemci, v zadnjih vsak bohinjski hotel ima svo- letih pa se je najbolj povečalo jega najemnika, zato pogre« Število italijanskih gostov, Šamo skupne akcije in po- Lansko poletje niso obratova- nudbo. Čas je pokazal, da Ii vsi hoteli, letos bo odprtih tudi ukinitev agencije A]p5» num ni bik m-odra odločitev. vseh šest hotelov, v katerih je več kot 500 postelj, hotel Zla- Poleg tega hotelirji tarnajo torog naj bi deloval kot bio nad pomanjkanjem izšola- hotel, hotel Pod Voglom pa nih kuharjev in natakarjev, postaja vse boli center športa. Našteto zagotovo vpliva na Vida Kovačič iž Turizma uspešnost turistične sezone, Bohinj je opozorila na po- vendar kljub temu upamo, manjkljivo opremljenost ne- da bo letošnja vsaj tako katerih hotelov in na po- V Bohinju je trenutno največ skupinskih gostov in šolarjev, uspešna, kot je büa lanska." manjkanje gostinskih delav- hotelirji glavnino gostov pričakujejo julija, je pred dnevi dejal Marko Le- cev. Vsakdo, ki bo vsaj enkrat narčič. vršilec dolžnosti di- prespal v Bohinju, bo lahko pohodnikom bo na voljo tudi lev, "Letos bomo skupaj s rektorja Turizma Bohinj, tudi letos kupil kartico Gost panoramska karta z opisom Turističnim društvom Bo- Nad neenotnim nastopom Bohinja, s katero ima brez- poti. V Bohinjski Bistrici in v hinj med gosti opravili anke- na turističnem trgu negodu- plačno parkiranje in trideset Stari Fužini bodo Še pred po- to, z njo pa želimo ugotoviti, jejo tudi bohinjski hotelirji, različnih popustov- Letošnja letjem postavili panoramski kaj moti goste in obiskovalce ki si želijo skupne agencije, novost je, da bo veljala za vse tabli, vsak obiskovalec, ki bo v Bohinju, kaj manjka v turi- kakršno sov Bohinju že ime- dnižinske člane. V Turizmu plačal parkirnino, pa bo dobil stični ponudbi in kaj menijo li, pred tremi leti pa jo je lastnik hotelov ukinil. Lani so v Bohinj so pred letošnjo pole- zgibanko s podatki o name- o predvidenih omejitvah pro- tno turistično sezono oznaä- stitvah in storitvah v Bohinju Bohinju našteli 317,000 no- li sprehajalne in jahalne poti, ter koledar poletnih priredi- meta ob jezeru," je povedal Lenarčič. Huda gneča za direktorski stolček Na javni razpis za novega direktorja zavoda TNP, ki sicer še ni končan, se je prijavilo deset kandidatov. IG OR Ž ERIAV Izvedeli smo, da novi svet Adamiča z ministrstva za Naš edini narodni park je ..............................................................................zavoda TNP na ponedeljkovi šolstvo in Šport in dr. Zvonka tako rekoč bolj cenjen in pre- Bled - V upravi Triglavskega seji, ki bo konstitutivne nara- Berganta z ministrstva za vi- poznaven v tujini kot pa narodnega parka (TNP) se ve, še ne bo izbiral novega di- soko šolstvo, znanost in teh- doma. Zasluge za to pa ima ravno v teh dneh odvija rektorja. To bo verjetno na nologijo. V ai-đanskem sve- tudi dosedanje vodstvo, ki ni ogorčen boj za vodilni po- dnevnem redu naslednje tu TNP sedi Še sedem pred- znalo slovenski javnosti bolj- ložaj. Prav to sredo je Jane- seje. Do takrat pa bo naloge stavnikov TNP, šest pred- še predstaviti številne pred- zu Bizjaku, ki se je na vodiJ- direktorja opravljal Janez stavnikov občin ter predstav- nosti, ki jih prinaša blagovna ni poiožaj uprave zavihtel Bizjak, ki ga je vlada prejšnji nika Planinske zveze Slove- znamka narodnega parka. leta 1992, potekel mandat, teden imenovala za vršilca nije in celo Lovske zveze Slo- Na javni razpis za novega dolžnosti za največ šest me- direktorja, ki sicer še ni secev. Na zadnji aprilski seji veruje. Novega direktorja čakajo Z 850 kvadratnih kilometrov velikim območjem končan, pa se je prijavilo kar je vlada v svet zavoda imeno- številni problemi in težave, upravlja 46'čianska uprava. Proračun znaša okrog 350 deset kandidatov. Kdo vse vala dr. Marjana Vezjaka z ki jih park vleče s sabo že od milijonov tolarjev na leto in so kandidati, še ni znano, ministrstva za okolje in pros- same ustanovitve dalje. Med ga zvečine zagotovijo iz dr-Znano pa je, da se za vodi]- tor, Silvestra Gaberščka z mi- največjimi težavami sta (pre- žavnega proračuna. Plača dini položaj med drugimi nistrstva za kulturo, Maksi- počasno) izločanje lova iz rektorja znaža dobrih 929 ö- zavzemajo Martin Šolar in milijana Mohoriča z ministr* osrednjega območja parka, sočakov bruto (za marec Marija MarkeS (oba iz TNP) stva za kmetijstvo, gozdar- ker temu trdo nasprotuje 2005), niesec dni prej pa je ter nekdanja redaktorica od- stvo in prehrano, dr. Starus- vplivni lovski lobi, in boljše najvišje izplačana plača v daje Gore in ljudje na TV Slo- lava Klinaija z ministrstva za delovanje uprave parka zlasti upravi TNP znašala skoraj venija Marjeta Keršič Svetel, finance, dr. Milana Orožna na področju prepoznavnosti. 1,3 milijona tolarjev bruto. Oteče želijo Podnartu 4 ) .stran Brane Fajfar, predsednik sveta KS Ljubno, in našteva, kaj vse je bilo v tem obdobju narejenega v OtoČah. Na trditev, da se je KS odmikala od reše- skupnosti. Za sprejetje statu- ških vežic. In kaj so še pove- vanja problemov Otoč, ne pri- Ker se je na zborih obča- tarnih sprememb je potreb- dali? Krajevna skupnost Ljub- siaia in mem, da za odcepitev nov v Otočah in v Podnartu na dvotretjinska večina, pri no ne povezuje, ampak raz- ni utemeljenih razlogov. Kot večina strinjala s spremem- tem pa izid referenduma za dvaja, ne upošteva mnenja in poudarja, je bilo stališče sveta bo območja krajevnih skup- svetnike pri glasovanju ni za- potreb OtoČ, mladim in vsem KS do gradnje mrliških vežic nosti, bo občinski svet na eni vezujoč. dnigim krajanom premalo v Otočah vedno pozitivno, ve- od prihodnjih sej obravnaval predlog za razpis referenduma v Otočah in KS Podnart. Kot so poudarili Otočani na nudi na kulturnem in šport- žice so naütovali vse od leta zboru občanov, naj bi bil glav- nem področju, Člani sveta KS 2001 naprej, vedno so se dr« ni vzrok za odcepitev neena- iz Otoč ne prodrejo s svojimi žali dogovora med vsemi od- Če bo na referendumu z ve- kopraven položaj in zapostav- predlogi ali so preglasovani, govornimi za izgradnjo, niso äno izglasovana odločitev za Ijenost Otoč v krajevni skup- "V približno petdesetih letih, pa pristali na izsiljevanje. Ob- spremembo, bo svet moral nosti Ljubno, pri tem pa so odkar Otoče spadajo v našo čino so tudi opozarjali na ure- spremeniti še statut občine, največkrat omenjali problem krajevno skupnost, smo zago- ditev oskrbe z zdravo pitno ka določa območja krajevnih pitne vode in izgradnjo mrli- tovili razvoj vseh vasi," pravi vodo. Minister ne upošteva mnenja notarjev Na Gorenjskem naj bi bito po novem kar 20 notariatov, do sedaj osem. Slaba novica za notarje, dobra za prebivalce? Bo^an Bocatai po eden pa v Domžalah. Mengšu, Kranjski Gori, škofja Loka • Minister dr. Kamniku, Radovljici. Bledu, Lovro Šturm je pred dnevi Škofji Loki, Zireh, Tržiču in napovedal povečanje notar- Šenčurju. skih mest z 68 na ijS in zni- Ob napovedanem zniža- žanje notarskih tarif. Pred- nju tarif Branisljeva zatrju- sednica notarske zbornice je, da že sedaj nekaj pisarn Erika Braniselj nam je pove- dela 2 izgubo. "Če želimo dala, da je tudi v tem prime- delati tako kot v evropskem ru odločitve potrebno ute- prostoru, potem razbreme- meljiti na podlagi zakona o nimo sodišča in nesporne notariatu: "Z ministrom se zadeve v največji meri pre- bomo skušali dogovoriti glede števila novih notarskih mest, saj vemo, da so pone- pustimo notarjem (zapuščinske zadeve, op. p.)," predlaga predsednica. Raz- kod tes potrebne spremem- log ministra Šturma po pobe. Vendar je hkrati potreb- večanju notarskih mest -no zagotoviti finančno neod- približati notariat ljudem -visnost notarjev." Po predlo- v zbornici zavračajo. Naj-gu ministra bo samo na Go- prej je potrebno narediti renjskem 12 novih notarskih analizo in se potem pogovo-mest (skupno 20), od tega riti s strokovnjaki, z notarji, naj bi bila dva več v Kranju, pravijo. Ministrstvo za pravosodje je pred tednom prejelo odločitev upravnega sodišča, ki je zavrnilo tožbo odvetnika Ladislava jHafnerja na imenovanje Marjane Bešter za notarko v Škof)! Loki. Sodišče je potrdilo odločitev ministra dr. Lovra Šturma za Beštrovo, tožbo pa označilo kot neutemeljeno. Zoper sodbo se Hafner lahko pritoži v 15 dneh, vendar nam je povedal, da se za morebitno pritožbo še ni odločil. Enako nam je odgovoril tudi na vprašanje, ali se bo prijavil za drugo notarsko mesto v Loki, ki ga je napovedal minister. Gorenjski Glas ODGOVORNA UREDNICA Manja Vol^ NAMESTNIKA ODGOVORNE UREDNtCE KoŠnjek, C^/cto Zaplotnik UREDNIŠTVO NOVINARJI • UREDNIKI: Bogataj, /^Oenka Brun, Helena jelovčan, Igor Kaväd, |ože Koinjek. Uria Petent, Stojan Sa}e, Vilma Stanovn^ Cveto Zsptetnik. Dartca Zavri Zlebir Suzana P. KovaČiČ, Štefan Žargi; ^tni sodelavd: Jasna Paladin, Ma r|eta Smolnikar, Ma^CregOfiČ, Matep Rant Mendi Kokot. Miha Naglic Milena MiklavCič. Renata Šk7>anc. Simon Sublc, Dominik Frelih 08 U KOVNA ZASNOVA Stritar, Tridkef TEHNIČNI UREDNIK Flajnik FOTOGRAFI) A Tina Dok), Corud KavSČ, Cofazd i\n\k l£KTORICA Marjeta Vozlič VODjA OCLASN EGA TTÜENJA Mateja Žvižaj VOD)A MARKETINGA POTaKepžar COREN|$X( CI.AS j« r«gistrit«na blagovna m storitvena 2naml:a pod II. 977^961 pr Uradu R5 ta int^lelrtualno l»slnino. U&tanovitcli m izdajatelj: Corerrj&b d.0.0 , Krani Ditelrto tica: Manjj VoKjsk / Ns&tev; Zo^tova 1,4000 XraAj / * e^/aof 42 00, fix, 04/20* 42 mfo^g-ffs&.ir; mali ogUsi in osmrtnice, tel.: 04/201 42 47 (sprejem ni avtomai)kem ediivniku 24 ur dnevno); uratfne ure: vsak delovni d^n od 7. do 15 ur« / Corenjski glas |e pohetfnik, izhaja ob torkih ir^ peibib, v nakladi 22.000 izvodov / Redne pritog«. Mofi Coren|ilui, Le(opii CoienjsVa («nkrji letno) m sedem lokilnih pnlog I Ti$k, Srr, d.d., Ljubljana / Mar&^ina: tel.: 04/20) 42 41 / Cen« izvodi: torek 200 SIT, petek, 300 SIT; letna naročnina: a6.ooo SIT: redni plačniki imajo 20 % popu$ta, letni % popusta; narojnira n lufino ^00 preračunano v tofarie po srednjem («e|a preLlica, ki velja od zadetka naslednjega obračunskega obdobja j Oglasne storitve: po ceniJtu; oglasne trlenic: tel 104/ 201 42 48. > K 4 GORENJSKA GORENJSKI GLAS petek. 20. maja 2005 KRATKE NOVICE Jesenice Nekdanji ravnatelji o jeseniški gimnaziji Na večernem klepetu jeseniške gimnazije ob 6o-lelnici so )8. maja na Čas, ko so ]o vodili kot ravnatelji, obujali spomine jože Šifrer^ Bratko SkrBj in Severin Colmajer Slavi&t Jože Šifrer je Še na osemletni gimnaziji najprej poučeval, med leti 195S in 1970 pa jo je vodil kot ravnatelj. Na to obdobje ga vežejo lepi spomini, bil je navezan na marljive dijake in težko je iel z Jesenic na mesto ravnatelja šentviške gimnazije. Bratko Škrij je bil v prvi generaciji jeseniških maturantov in se je po študiju slavistike vrnil v do* mače mesto najprej kot profesor na osnovni Šoli, gimnazijo pa je vodil med leti 1970 in 19S3. V času ravnateljstva je še vedno poučeval slovenščino v enem razredu, ker je želel ostati v stiku s stroko in mladimi, "Ne, da sem mlade učil, tudi sam se od njih učil," pravi. Severin Golmajer pa je ravnateljeva! med leti 1983 in 1988 v času uvedbe usmerjenega izobraževanja tedaj že jeseniškemu centru srednjih šol, v okviru katerega je bila tudr gimnazija. Nedvomno Šteje med zaslužne posameznike, ki so se uspešno borili za obstoj srednjega Šolstva na Jesenicah. Tedaj so tudi v stavbi gimnazije obnovili- sanitarije, zgradili novo telovadnico in popravili streho, kar je bila zelo zahtevna naloga, "saj je primanjkovalo tako strešne opeke kot lesenih prečk," se spominja. M. K» 6l£d Poletno odeti blejski parki Ogledalo kraja so tudi njegovi parki, Še po&ebej, če gre za turistični kraj. In gorenjskemu turističnemu biseru dajejo prepoznavnost tudi njegovi parki. Pred dnevi so razkoSje spomladanskega cvetja zamenjali cvetlični nasadi, ki bodo vse do jeseni krasili blejske parke in privabljali pogiede sprehajalcev. Vrtnarji kranjskega podjetja Flora naj bi poletno zasaditev gredic končali prihodnji teden. Nekaj pa jih je že 'na ogled postavljenih". Občina B)ed je poskrbela tudi za ureditev sprehajalne poti okoli Blejskega jezera in za popravilo lesenega mostovža v Zaki, ki je spet dobil leseni varovalni ograji. R. Š, jesenice jesenlce dobile park na Stari Savi Dan muzejev so na Jesenicah počastili tudi z odprtjem na novo urejenega parka na Stari Savi ob obnovljeni stavbi Kasarne. Kot je na krajši slovesnosti povedal župan Boris Bregant, je park namenjen vsem generacijam Jeseničanov. Za najmlajše je igrišče z igrali, v paviljonu pa naj bi se dogajalo vse drugo, od iger, predstavitev do glasbenih prire- ditev. Park, kjer ne manjkajo ne klopi, koši, luči, pitnik s pitno vodo in urejen trate z rožami je nastal ob pomoči sponzorjev, ki so prispevali dve tretjini od 22 milijonov vrednos* ti del in opreme, ostalo je zagotovila občina. Zelo veliko vrednost imajo tudi prostovoljne delovne ure. ki so jih opravili upokojenci, člani različnih društev in delavci občinske uprave. Tako bo park še bolj njihov. M. K. Najboljši mesec za blejske pletnarje je avgust. Urediti morajo svoj status. Vsak pletnar naj bi zna tri tuje jezike. rinata škkunc kakšnim delom," je povedal ....................................... Žvege]j, id ne varčuje $ kriti- Bled • Marjan Žvegdj, novi ko, ko beseda nanese na zako-predsednik Čolnarskega nodajo, ki ureja njihov status, združenja Pletna Bled. je plet- Zdaj lahko pletno von vsak, ki nar skoraj četrt stoletja. Pravi, opravi izpit in je na občini prida je zdai še zatišje, saj naj- dobil lokacijsko informadio. boljši mesec za pletnarje, av Čimprej moramo urediti gust. Sele prihaja. Trenutno svoj status in doreä, kdo lah- do otoka prepeljejo največ ko vozi pletno, kje so naša skupin, posameznih gostov postajališča in tudi, do katere je malo. Na Bledu deluje 23 starosti naj bi opravljali to pletnaijev, le trije od njih delo. Upam, da bomo 2 obči- niso v omenjenem združe- no čim prej naSli skupni je- ' nju. Toliko pleten je za Blej- zik. Poleg tega si bomo pri- sko jezero dovolj. Plemarji zadevali, da bi vsak plcmar Blejski pletnarji do otoka letno prepeljejo več kot 50 damo veliko na družinsko vsai pasivno govoril tri jezi- tradicijo in tudi na vozni red, ke," je dejal Žvegelj in zani- nepisano pravilo, ki s« ga mo- kal govorice o nedavnih ne- zelo odvisen od skupin, pove- Ijejo brezplaäio, gostom pa ramo držati. Pogosto nam sporazumih z nekdanjim zani pa so z blejskimi turistič- nudijo tudi skupinske in očitajo, da nimamo kaj tama- dolgoletnim predsednikom nimi agencijami. Zlati časi družinske popuste. In koliko ti, saj zelo dobro zaslužimo, združenja |ožetom Percem za pletnarje so bili od leta veslajev naredi plemar do Delno je to res, vendar je tre- ob njegovi zamenjavi, kajti 1987 do 1990, letno prepe- otoka? Zvegelj pravi, da ob ba vedeti, da pletnarji dobro Pere je še vedno dan združe- Ijejo do otoka okoli 50.000 mirni jezerski gladini vsaj zaslužimo v štirih do šestih nja. Blejski pletnarji plačujejo gostov, 30.000 pa se jih na 850, za pravo blejsko pletno mesedh, s tem denarjem pa komunalno takso vse leto, de- otok poda z malimi iolni. mora njen lastnß< odšteti 1,3 je treba živeti vse leto. To je lajo sedem mesecev, poskrbe- Vožnja do otoka stane 2400 milijone tolarjev, mojster pa posebno delo in skoraj vsi se ti pa morajo še za dežurstva, tolarjev, za otroke polovico za njeno izdelavo potrebuje poleg veslanja ukvarjamo še s Njihov zaslužek je še vedno manj, majhne otroke prepe- vsaj 300 ur. Manj denarja za poslovno cono jeseniška občina je na državnem razpisu za sofinanciranje iz evropskih skladov računala na denar za zaključek urejanja poslovne cone» vendar je uspela samo deloma. Mendi Kokot ne, ostalo zagotavlja občina iz vršine, ki bi bile za poslovne drugo leto. Tu lahko nastopijo ...................................... proračuna. Ta denar sicer prav dejavnosti lahko na razpolago težave zaradi postopkov, ki so Jesenice - Prve dni maja je pride, vendar bi bili na Jeseni- jutri, manjka samo komunal» jih dolžni izpeljati. Že sklep o jeseniška občina prejela od cah veliko bolj zadovoljni, da bi na oprema. Projekt se odmika odobritvi denarja je prišel z razpisne komisije obvestQo. da bil izbran projekt za urejanje v prihodnost. S tako odločitvijo dvomesečno zamudo, prido- so ji odobrena evropska nepov- opuščenih zemljišč železarne so zavrli razvoj gospodarstva biti je potrebno soglasje mi- ratna sredstva za sofinandia- med občinsko stavbo in javor- na Jesenicah," meni župan nistrstva za finance, izvesti nje za komunalno useditev za- nikom, če že ni bilo dovolj de- Boris Bregant Ostaja jim tož- javni razpis za izbiro izvajal- hodnega dela poslovne cone narja za sofinanciranje obeh ba na upravnem sodišču, kjer cev, tako da bi gradbišče v naj- med Plavžem in Hrenovico. projektov. Slednji je vreden pa ni veliko upanja na uspeh- boljšem primeru lahko odprli Vrednost projekta je 386 mili* okoli 500 milijonov tolarjev, Pridobljena sredstva mora začetku avgusta, zaradi do- jonov tolarjev, od tega je ne- približno polovica bi bila ne- jeseniška občina v 60 odstot-povratnih sredstev 203 milijo- povratnih sredstev. To so po- kih porabiti letos, 40 odstotkov pustov pa tembra. verjetno sep- MIHA NAGUČ GORENJSKI KRAJI IN LJUDJE OD A DO Ž 95 Versko prosvetni ljudski shod močan, a zdi se, da mu je Zanimivo je tudi, da je naj- da je samo v sprevodu iz 2i- bilo skozi desetletja v 2ireh kapelice je zasnoval piof. zbnuia nuiužica le redko pri- več ljudi prižlo iz obeli dolin lov tia Dobiačevo sodelovalo običajno. Duliovi so se pomi- Rado Kregar iz Šentvida rwd tegnila. Slavnostni govornik v in Loke oziroma z gorenjske 810 članov. Franc Temelj pa rili. Izjemo delajo v novejšem Ljubljano, kip padJ^a vojaka. Med obema svetovnima cerkvi je bil g. Tomaž Klinai, strani, Čeprav je Žirovska obči- je po spominih udeležencev času le komunistični hujska- kileživ naročju angela in je iz vojnama se je največ ljudstva stolni kanonii. Nadaljevali so na takrat sodila v logaški ugotovil še nekaj zanimivih či, katerih delo pa je podtalno belega marmorja, pa je delo zbralo na velikem versko pro- zunaj. "Po službi božji se je okraj. Uslugo za to ima naj- podrobnosti. Da so, denimo, in skrito." Župnik tistega leta akademskega kiparja Karla svernem shodu ob 30-letmd razvrstil pred župno cerkvijo brž župnik, ki je biJ po rodu gorenjevaški fantje telovadili seveda ni mogel predvidevati, Putriha. Na spominskih ploš- Katoliškega prosvetnega druš- mogočen ljudski prosvetni 1a- Ločan in je gotovo menil, da ob petju himne Naprej, zasta- da bodo "komunistični huj- čah je vpisanih 138 imen fara- tva v Žireh, 12. junija 1938. bor, na katerem je nastopilo Žirovd in njihova fara sodijo va Slave, domaČa dekleta pa skači" že Čez sedem let v nje- nov, ki so padli v dotle j največ- Cospod ivan Pečnik, tedanji več govornikov." Eden od njih bolj na gorenjsko kot na no- ob pesmi Povsod Boga. "2al govi fari na oblasti, katero ji vojni- Spomenik so odkrili župnik, je to srečanje opisal v je bil neld g. Ilija iz Ljubljane, tranjsko stran. Popoldne se je je popoldansko prireditev ne- bodo nastopili na niČ kaj "do- po službi božji, ki se je začela femi kroniki. "Pri službi božji "Ves razmeroma obširen tre shod nadaljeval na bližnji Do- koliko zmotila nenadna ne- stojni" način, ob 10. uri. Slavnostni govor- V Župni cerkvi je prišlo do iz- pred cerkvijo je bil napolnjen bračevi, kjer je stal katoliški vilita. Prireditev v celoti pa je Istega leta so se 16. oktobra nik je bil g. Janko Cegnar, ta- raza skupno ljudsko petje, ka- 2 množicami mladine, ki se je prosvetni dom. Obiskala sta vendar nad vsemi pričakova- približno isti ljudje zbrali Še kratni trnovski župnik v Ljub- tero se v župniji kar ne more zbrala v Žireh iz cele Poljan- ga tudi ban dr. Marko Natla- nji sijajno uspela. Tudi na- enkrat, čeprav v ne tako veli- Ijani, vvojnem času pa vojaški kaj prida uveljaviti," Zanimi- ske in Selške doline ter škofle- čen in škofieloški (!) "srezki sprotnild so to priznali in se kem številu, koso pred hmo kurat in nekdanji žiiovski kava opazka: vemo, da je v cer- loške okolice. Brez dvoma to- načelnik" (okrajni glavar) dr. zadržali na dostojni višini. Ni cerkvijo odkrili novi spo- plan; s svojimi spomini na kvi ves Čas prepeval jobstov liko katoliške mladine v Žireh Matija Malešič. Župan Ivan büo nikaidh izzivanj, nagaja- menik-kapelico padlim v 1. vojna leta In doživljaje je "do mešani pevski zbor, ki je bil še ni bilo zbrane." Seljak je svojemu sinu pisal, nja in nasprotovanja, kakor je svetovni vojni. Arhitekturo solz ganil vse nav20če <. i CORENISKI GLAS petek, zo. maja 2005 GORENJSKA nad usodo Vodstvo občine Preddvor že nekaj časa opozarja državo, da je grad Dvor potreben obnove. Najslabša je streha. StOIAN s Al i nistra smo opozorili, da je po premoženja nasledniki po- ............................................................................neurjih lansko jesen in leto§- kojnega Otmarja Majeriča. Preddvor - Grad iz zgodnje- njem snegu streha močno Rojen je bil v Ormožu, zato ga srednjega veka v središču poškodovana, zato nastaja so 1am ugotavljali njegovo Preddvora je eden dragoce- dodatna škoda. Odgovor gle- državljanstvo. Na negativno nih kamenčkov v mozaiku de obnove ni bil obetaven, mrienje so se upravičenci bogate kulturne dediščine, ministrstvo pa tudi ne more pritožili ministrstvu za no- Zgradbo, kjer so skoraj dve dati stavbe v upravljanje ob- tranje zadeve. Od novembra stoletji bivali stiški menihi in Čini, ker ni rešena denado- lani je v veljavi sklep o preki- je služila tudi kot sanatorij, nalizacija. Zato smo prosili nitvipostopka. so skrbno vzdrževali do dni- še ministrstvi za kulturo in "Grad smo si ta teden le- ge svetovne vojne. Grad so pravosodje, naj po svojih mo- meljito ogledali. Na pod- po vojni izropali, pozneje pa čeh pomagata pospešiti dol- strešju je pravo skladišče sta- so ga namenili za bivanje gotrajen postopek." je pove- re opreme, kar bo nujno oči- vojnih sirot. Dejavnost mla- dal župan Franc Ekar. stiti. Slasti severni del strehe dinsko vzgojnega doma se je Prvo ministrstvo je odgo- je brez kritine, zato močno Dvor že dolgo sameva, zob časa pa je najbolj pred petimi leti končala, od vorilo, da je grad vpisan v re- zamaka v notranjost. Na juž- lakrat pa stavba sameva in gister kulturne dediščine, a nem delu je ostrešje dotraja- nače streho. propada. ni razglašen za kulturni spo- no, zato se lahko vdre. Zama- "Grad Dvor upravlja mi- menik. Glede na to vodi po- kanje povzroča škodo na štu-nistrstvo za Šolstvo in šport, stopek denacionalizacije katuri in stropih, zato bo nuj- naj bi letos objavilo razpis za spomeniško varstvene akcije v letu 2006. Tam bi lahko programa. Ob tem je pomembno, da se pred obnovo določi namen stavbe, " je ugotovila Nika Leben iz Že prejšnjega ministra smo Upravna enota Kranj. Tam no popravilo strehe. O tem občina kandidirala za pripra« seznanili, da je stavba v sla- smo izvedeli, da so leta 1993 smo obvestili ministrstvi za vo raziskav, ki bodo osnova kranjske enote Zavoda za bem stanju. Tudi novega mi- vložili zahtevek za vrnitev šolstvo in kulturo. Slednje za izdelavo konzervatorskega varstvo kulturne dediščine. Utrip šestdesetih Ana Hartman sutjem potoka leta i960 so ............................................................................vaščani dobili novo glavno ce- Šenčur - Minuli konec tedna sto • današnjo Pipanovo ulico, je bila v telovadnici Šenčurske- Nastajala so nova naselja in de- gs vrtca na ogled etnološka fo- lavske hiše, obdelovalne povr- t(^iafska razstava "Še pomni- šine so se vedno bolj kr^e na te 60. leta?". Gradivo prizna- račun intenzivnih novogra- nega ameriškega antropologa denj. Leta 1961 je bilo v Sen- Joela Martina Halpema, ki se čurju 397 hiš, leta 1971 že 5n. je v 6o-ih letih prejšnjega sto- Podoba Šenčurja je postajala letja mudil tudi v Šenčurju, je vedno bolj mestna. Tradido- Otroci iz ŠenČurskega vrtca so prikazali igre iz 6o-ih let. uredilo devet študentk oddelka nalna stavbna podoba se je izza etnologijo in kulturno an- gubljak pri številnih obnovah, tropologijo Filozofske fekulte- ki so jih bile deležne starejše te v Ljubljani pod mentor- hiše," so pojasnile mlade razis- stvom doc. dr. Jožeta Hudele- kovalke. Tudi število prebival- sa. Ker je ravno v üstih časih cev se je v tistih letih močno ŠenĆur korenito spreminjal povečalo. Leta i960 je bilo v svojo podobo, je bila razstava Šenčurju 1417 prebivalcev, de- Še toliko bolj zanimiva. "Z za- set let kasneje pa že 1.774. KRATKE NOVICE kftanj Radi govorijo in pojejo po francosko Osnovna šola Orehek Kranj In Mestna občina Kranj sta v sodelovanju s šolskim ministrstvom, zavodom za šolstvo ter francoskim veleposlaništvom v Ljubljani pripravila v okviru Tedna mladih v Kranju že četrti mali frankofonski dan - srečanje slovenskih osnovnih šol, ki poučujejo francoski jezik. Prireditev je bila [etos še posebej slovesna, saj jo je zaznamovala 10. obletnica frankofonije. Na odru se je v pesmi, skečih, plesu, pripovedovanjem Šal in gledališki igri zvrstilo več kot 300 učencev osnovnih Šol iz vseh koncev Slovenije, s seboj pa so pripeljali navijače, tako da je Prešernovo gledališče pokalo po šivih. Z znanjem francoščine so navdušili goste, med drugim kranjskega župana Mohorja Bogataja, francosko veleposlanico Sloveniji Dominique Cazuy, ki je navdušila s pozdravnim govorom v slovenskem jeziku. Obljubili so si, da se naslednje leto vrnejo v Še večjem Številu, saj je frankofonski dan v Kranju edina priložnost za srečanje osnovnošolcev, ki se učijo fran» coščino kot izbirni predmet ali kot interesno dejavnost. Hilda Zalokar, OŠ Orehek Kranj CERKgE Nadzorni odbor predlaga revizijo Občinski svet Cerklje je na majski seji sprejel zaključni račun proračuna za leto 2004, za katerega je nadzorni odbor podal pozitivno mnenje. Nadzorni odbor dodatno predlaga, naj pri usposobljeni neodvisni revizijski ustanovi naroČijo redno letno revizijo poslovanja občine Cerklje za leto 2004, ki bi predvidoma stala okoli 2,5 milijona tolarjev. Na pobudo občinskega svetnika Bogomirja Bmijd, naj se revizija opravi tudi v edinem javnem zavodu v občini, tj. OŠ Davorina jenka Cerklje, pa nadzorni odbor odgovarja, da mora občinski svet najprej odobriti porabo proračunskih sredstev v ta namen. Zupan Franc Čebulj je ob tem pojasnil, da lahko revizijo v osnovni Šoli zahteva svet šole, v občinski upravi pa bodo proučili, ali lahko občina Že v rebalansu proračuna zagotovi potrebna sredstva. 5. Š. Zaupali ste nam doma zdaj je na vrsti še svet Prvi vzajemni sKIsd delniških skladov f A Vlagajte v najboljše svetovne delniške sklade! Bled Sprejem tisočih gasilcev Gasilci Evrope se Že tri dese- tletja vsako drugo leto zbirajo na mednarodnih srečanjih, ki so namenjena strokovni izmenjavi mnenj in druženju. Letošnje, 16. mednarodno srečanje bo po letih spet na Bledu, potekalo pa bo od 26. do 29. maja. Predsednik organizacijskega odbora Kari Erjavec |e povedal, da je prijavljenih več kot 3500 udeležencev iz 253 društev v Evropi, ZDA, Južni Ameriki in Afriki. Za obiskovalce bo posebej zanimiva državna taktična vaja Požar 2005, med katero bodo prikazali gašenje hotela Park in reševanje gostov. Za ogled bo* sta privlačna tudi gasilska parada in nastop gasilskih pihalnih orkestrov. Gasilci se bodo pomerili na raznih tekmovanjih in se peljali na izlet do Bohinja s starimi vozili. Že v sredo zvečer bodo odprli razstavo starih gasilskih vozil in dan pozneje še razstavo stare gasilske opreme. Program srečanja, izjave organizatorjev in predstavitev gasilcev bomo objavili v torkovi prilogi. S. S. flAH, Podljubelj27?, 42dOTiiič-Slovenija e-poita: dov^j n^Iol .net Te]7fd>::M/592S400 jsm: 041/723 812. WO/6n4öO /^vtodelizajdponskd fn evropska vozil a Konjske prikolice 8ocbman«t ZAVORNE PLOSflCg «vw vozila In ZAVORNE OBLOGE $ dlindri In vzmetmi za evropska vozHa od letnika 1930 dalje. 5 Najbližje najnižje t 4« t 86.990 Sil Zamrzovalna omara, CANDY, CV 262 E O 56.990 Sf Garnitura posode, PISSLER 4-defna -O 3.490 SIT Doza za piškote, PREMIER O 8.990 SIT Mei^alnik Blender, MOULINEX, V 45 O > 14.990 SIT Parni likalnik, PHiUPS,CC3120 O I 29.990 SIT Monitor, PHILIPS, n07T60/00 O 17" ponuäbä WI]Ü od 12 do ^t 5 lOOiož th prodate i^f 00 MčRKUfl, C . Svđnplđ ŽAgj'id KfAnr 04/201 7900 MERKUR Ustvjfijmo i4>dovoli)tvu i 6 GORENJSKA « GORENJSKI GLAS petek, 20. maja 2005 KRATKE NOVICE K ran) Več kot le spomin V torek so v prostorih Mestne hiše v Kranju ob 6o-letnlci konca druge svetovne vojne odprli razstavo o 2. svetovni vojni na Gorenjskem z zgovornim naslovom Več kot le spomin. Avtor razstave, muzejski svetovalec France Benedik» je v treh prostorih predstavlja kronologijo vojne na Gorenj* skem,. od okupacije, zasedbenih ukrepov» verskega življenja do upora, razdvojene Gorenjske in zaključka vojne. V Ste« briščni dvorani je na ogled ambientalna postavitev na temo propagande, tako partizanske, kot nemške In domobranske, v kletnem prostoru pa je obravnavan teror vseh vpletenih strani. Razstavo odlikujejo številni raznovrstni eksponati iz tega Časa, ki s svojo edinstvenostjo govorijo o grozodejstvih 207-tedenske okupacije Gorenjske, i. K. Kranj Predsednik krajevne skupnosti odstopa Predsednik sveta krajevne skupnosti Vodovodni sto mag. Milan Koširje na stnočnji seji sveta napovedal svoj odstop. Razlog za to je nemoč krajevne skupnosti v odnosu do mestne uprave. Kar nekaj je konkretnih primerov, ko je mestna uprava obšia mnenje krajevne skupnosti» eden zadnjih denimo zadeva v zvezi s prometno ureditvijo na Begunjski ulici, nam je včeraj dopoldne povedal Milan Košir. V torek pa KS Vodovodni stolp sklicuje še eno sejo, takrat bo na njej sodeloval tudi Župan mestne občine Kranj Mohor Bogataj. D.2. y RAZ VOJ.VA AGe NCIJA SODA a.e.». Smo poslovno podporni center za občine Ško^ Loka, Železniki, Giorenjs vas - Poljane In Žiri. Zaradi povečanja obsega poslovanja vabimo k sodelovanju NOVA SODELAVCA (m/ž), ki bosta sposobna saniostojno in timsko dosegati vTtiunske rezultate. Svetovalec za regionalni razvoj In inalo gospodarstvo Pogoji: ima romanj visokošolsko izobrazbo družboslovne ali tehnične smeri (prednost bodo Imeli kandidati s področ^ mer»edzmenta> - delovne izkušnje s področja dela in področja pridobivanja In realizacije javnih razpisov (domačih in e^opskih) • aMruno znanje angleškega jezika - c^ravtjen voznih izslt kategorije B in lasten prevoz sposok^ost vodenja in koordi riacije projektov Svetovalec za regionalni razvoj In razvoj podeželja • ima najmanj visokošolsko izobrazbo družboslovne ali tehnične sinen (prednost bodo imefi kandidati & področja kmetijstva) delovne šzkjšnje s področja dela in področja pridobivanja in reaiizacije javnih razpisov (domačih in evropskih) akbvno znanje angleškega jezika opravljen vozniški izpit kategorije B In lasten prevoz - sposobnost vodenja in koordinacije projektov Defovno razmerje bomo sklenili za določen čas • 1 leto s 3-mesečnim poskusnim delom, z možnostjo podaljšanja In zaposlita za nedoločen Čas. Ce ste prepričani, da vas delo zanima, in bi se nam radi pridnjzlii, nam v 8 dneh po objavi pošljite svojo ponudt>o z dokazili o Izpolnjevanju pogojev In žK/ljenjepisom na r^aslov: Razs^jr^ agencija Sora, d,0.0.» Spodnji trg 2, 4220 Ško^a Z oznako 'Razois za detovni mesti" WWW.CORENj SKiCLAS.Si najmočnejši člen v Verižnem eksperimentu v Ljubljani je vrtec Čirče Iz Kranja prejel kar tri prve nagrade. Simon Subic Kranj - V Društvu matematikov, fizikov in astronomov preliva se voda, nihajo palice in podobno," je pojasnila vodja projekta Verižni eksperiment dr. Irena Devenšek Slovenije so ob svetovnem Olenk. Vsak udeleženec veri- letu fizike 2005 pripravili ge je tako moral na površini prireditev Verižni eksperi- šolske klopi sestaviti svoj ment, ki ie minulo soboto eksperiment - den verige» po potekal Cankarjevem katerem je vsaj dvajset se- domu v Ljubljani. V eksperi- kund brez zastojev in zaple-mentu je sodelovaJo 40 vrt- tov potovala kovinska krogli- cev, osnovnih in srednjih šol, ca, ki je prehajala z enega na fakultet in drugih skupin iz naslednji eksperiment. vse Slovenije, med njimi tudi Med udeleženci je še po- enajst gorenjskih vrtcev, sebej izstopal vrtec Čir^e iz osnovnih in srednfih Šol. Kranja, ki je prejel kar tri Udeleženci zabavnega in prve nagrade. Njihov ele- eksperiment vrlca Čirče, je navdušil Uko strokovno hkrati tudi poučnega dogod- ment Xrad" je h\l po mne- komisijo kot obiskovalce prirediNe. / ka je v približno 80 metrov njii strokovne komisije naj- dolgo vrsto postavilo 53 naj- boljši v kategoriji vzgojno da navdušeni, nič manj pa kanja vode do nihanja in gu- razli6iejših eksperimentov. varstvenih zavodov, za naj- tudi otroci in njihovi starši, ganja ki smo jih vključili v "Osnovna ideja je bila, da v boljšega med vsemi pred- "Ko smo razmišljali, kakšno naš gradič. Ker je postavitev verigo postavimo eksperi- stavljenimi eksperimenti so napravo naj sestavimo, smo lesenega gradu in vseh me- mentc, ki bodo delovali na ga izbrali gledalci, enakega se odločili za grad, ki je bli- hanizmov prezapleteno podoben način kot podiranje mnenja pa je bila tudi komi- zu otrokovi miselnosti in opravilo za otroke, smo za dolge kolone domin. Le da sija Tehniškega muzeja iz dojemanju. Nato smo v vrt- pomoč poprosili njihove namesto padanja domin ak- Bistre. Vodja čirškega vrtca cu z otroci preskušali pre- starše, ki so se z veseljem tiviramo zanimive fizikalne Jana Teran in vzgojiteljica proste fizikalne poskuse - odzvali." je pojasnila Tera- dogodke. Kotalijo se kroglice, Metka BonceJi sta bili seve- od kotaljenja kroglic, preta- nova. Prijatelji so odprli denarnice Za Marka Bolko so prijatelji zbrali 616 tisoč tolarjev za nov voziček. Danica Zavrl Žu»ir milijona, sam pa bi moral za ..............................................................................takšnega, ki z akumulator- Visoko • Danes 53Jetni Mar- jem zmore dalje poti, dopla- ko je kot fant v Cerkljah sple- čati 350 tisočakov. Ko sem to zal na spomenik, pri padcu z pred Časom omenil v prija-nj^a pa je ohromel. Od tedaj živi v Domu oskrbovancev teljski družbi pri Vinku, so se fantje takoj organizirali in za Preddvor, giblje pa se ob po- moj novi voziček zbrali še moči električnega invalidske- več» kot sem potreboval, ga vozička. Pogosto se pripe- Hvala Vinku Pelku in vsem Ije v gostilno Vinka Pelka na prijateljem, ki so v kratkem Visoko, kjer si je našel širok Času zbrali 616 tisoč tolar- kiog prijateljev, Ti so se letos jev," je ganjen dejal Marko na Vinkovo pobudo odloČiL, Bolka, ki se po zaslugi več kot da za zberejo denar in Marku stotih darovalcev že vozi z no- pomagajo priti do novega, vim vozičkom. Za šankom se Marko Bolka v družbi prijateljev. bolj zmogljivega invalidskega vozička. "Nov voziček mi pripada dogajajo tudi dobre stvari, je uspešno akcijo podkrepil znani humorist Franc Pestot- redifvi, s katero so končali iz Tunjic, zapel mu je prija- uspešno zbiranje denarja. Stane Vidmar Zvezda, na vsakih pet let, zdravstvena nik Podokničar, eden od Markovo novo vozilo je bla- Franc UršiČ pa je v veseli zavarovalnica zanj plača 1,2 Markovih prijatdjev, na pri- goslovil župnik Pavle fuhant družbi raztegnil svoj meh, DOMŽALE Komenda Letošnji občinski nagrajenci zlato priznanje Občine Komenda je bilo ob letošnjem Dobrodelnost za pomoč otrokom člani Rotary kiuba Domžale bodo v soboto, 21, maja, Volčjem Potoku skupaj z Rotary klubom Medvode organi- občinskem prazniku podeljeno trem občanom, Za svoje zirali že 5. tradicionalni dobrodelni golf turnir, na katerem vsestranskodelovanje v skupnosti In Številnih druStvih ga je pričakujejo okrog 40 igralcev. Že lani so z močno medna- prejel Janez Lončar Iz Podboršta, za dolgoletno In neutrud- rodno udeiežbo uspeli zbrati sredstva za nakup medicin- no delo v organizaciji Rdečega križa so ga podelili Frančiški skih aparatov za otroke In tudi letos bodo del izkupička Avguštin iz Suhadol, za vsestransko delo predvsem na kul- milijon tolarjev, namenili nakupu dveh monitorjev za turnem področju in dolgoletne aktivnosti pri zborovskem spremljanje zasičenosti rdečega krvnega ban.pk\ govora med stanovalci in last« ca hiše, je to Ic zato, ker ga vsi- rajo na vsak klic v zvezi s to nikom je bil, da lokal obratuje Ijujejo. Vselezato.kersovgra- problematiko in so od leta od 6. do 22. ure, a se tega ni- dili strešna okna, sedaj pa stre- 2000 podali kar 49 poroäl o kdar ne dili." pravi Kukec in ha pušča in fclijo, da popravilo ugotovljenih kršitvah, ki spa- nadaljuje s tem, da je lastnik pbčamovsL" dajo v pristojnost delovne in dodatno uredil tudi letni vrt. da Redni obratovalni čas go- tiine inšpekdje, podali pa so onemc^oča dovoz do stanova- stinskih objektov je določen s tudi več predlogov Sodniku za nja, da gosti večkrat kršijo mir, posebnim pravilnikom, za prekrške v Ško^i Lold VpraSa- da njihovi družini grozijo. "Za- obratovanje po 22. uri pa od- nja o ukrepanju tržnega in- radi Miflarija niti ne moremo ločbo Izda lokalna skupnost, špektorata smo zastavili giav. določiti vzdrževalca hiše," še Gostinec tako lahko začne z nemu tržnemu inšpektorju pove Kukec Ehvct Mitori od- delom, ko od občine pridobi Romanu Kladoškii. ki nam je govarja, da gre le za nagaianja družine Kukec: "Imamo vsa potrditev obratovalnega Časa povedal, da so od leta 2001 ali odločbo o podaljšanem prejeli več prijav zaradi pošlo- dovoljenja za obratovanje, prav obratovalnem časa Na občini vanja preko določenega obra- gotovo pa tudi nismo pregias- ikof^ Loka so nam povedali, (ovalnega Časa, sodiüca za pre- ni, saj smo opravili analizo da prav gotovo niso izdali do- kiške je v šestih primerih izda- hrupa. Zanimivo je, da naš lo- voljenja za podaljšano obrato- la odiočbe. "Z letom 2005 jc kal moti le b družino, sicer pa v^je do 23. ure, čeprav nam začel veljati nov zakon o prekr- z nami drugi stanovala nima- ga je lastnik ob našem obisku ških, kjer je odločanje o prekr-jo težav." Miftari nam je tudi pokazal. Sedem stanovalcev je šku preneseno na tržnega in-pokazal obratovalno dovolje- občino opozorilo na kršitve špektorja. Od takrat je bil sanje, dovoljenje za postavitev obratovalnega časa v Sireni, mostojni podjetnik Enver Mif-letnega vrta in tudi zagotovil, zato je obäna 7. aprila letos til- tari obravnavan v enem prime-da diužini ni nikoli grozil. Po- nemu inšpektorju posredovala ru." Kladošek nam je tudi razgovoru se je pridružil tudi predlog za takojšnje ukrepa- ložil, da lahko inšpektor na eden od sostanovalcev, Vili nje, 10. maja pa je župan po- predlog občine začasno ali tiaj- Imerovič: "Družina Kukec je slal še zahtevek za zaprtje go- no prepove opravljanje gostin- Miftariju nenaklonjena in mu stinskega lokala. nagaja. Ko mu oäta, da zaradi Na Polidiski postaji Škofia njega nismo izbrali vzdr^jval- Lc^ smo izvedeli, da odieagi- ske dejavnosti, v konkretnem primem pa morajo še prouäti zahtevek KRATKE NOVICE Dupuca Krajani jezni na Pirolizo Nezadovoljstvo Dupličanov nad obratovanjem Pirolize v prostorih nekdanjega Stola je na pobudo kamniškega župana Toneta Smolnikarja privedlo do srečanja 2 ministrom za okolje Janezom Podobnikom. Krajani so prepričani, da ta kotlovnica, ki se ukvarja s kurjenjem lesne biomase, zažiga še druge odpadke, kar naj bi bilo razvidno iz dima. Udeleženci sestanka so se dogovorili, da mora inšpektorica ugotoviti, zakaj se ne izvajajo določene meritve emisij. Septembra bodo namestili mobilno merilno postajo za emisije, ki bo pokazala. Če Piroliza deluje v neskladju s predpisi. I. P. Popravek v torek, 10. maja 2005, j^ bil v Gorenjskem glasu objavljen članek z naslovom Zmagali s kopijo skrinje. V sestavku je prišlo do napake. Dijaki SLŠ so prejeli najvišje število točk v kategoriji predstavitve tipičnih izdelkov In ne Lesariade v celoti- Lesariada je državno tekmovanje srednjih lesarskih šol Iz vse Slovenije in poteka na veČ področjih: ročna obdelava lesa, rezbarjenje, Športna tekmovanja itd. Eno od področij je tudi poznavanje lesa in dreves s predstavitvijo tipičnega izdelka. Dijaki Srednje lesarske šole Iz Škofje Loke so v kategoriji predstavitve tipičnega izdelka prejeli največ toČk in dosegli prvo mesto. Skupno je SLŠ na Lesariadi, ki je potekala 21. aprila 2005 v Ljubljani, dosegla 4. mesto. Na dokumentu, ki smo ga pripravili ob obisku novinarja, je podatek o dosežkih naših dijakov predstavljen pravilno, Klemen Bedekovič, mentor dijakov Zminec Plaz v Zmincu zasui polovko ceste v sredo je ob 14. uri pod delavnico Tapetništva Bokal v Zmincu zgrmel plaz, ki je zapri polovico regionalne ceste Škofja Loka • Gorenja vas. Po kakšni uri so delavci Cestnega podjetja Kranj začeli odstranjevati nasuti material, kljub temu pa del zemlje lahko še vedno zdrsi. Pri Bokalu so nam povedali, da bodo kar najhitreje sanirali plaz. B. B. pri nakupu treh kosov oblači» bo najcenejši m Ta konec tedna, ckI 20. do 22. maja 2005. « ^ Skotimo skupaj v kakovostna nova oblačita za iport in prosti ćd& priznanih blagovnih znamk in ekskluzivnih blagovnih znamk. Pri nakupu treh kosov oblačil vam na računu prlsnamo popust v vrednosti najcenejšega kosa. Popust velja za vse izdelke v zaloai prodajaln. a McxxXX bttJStkt o (J MARIJA VOLCJAK Z LUBNIKOM PO AVSTRALIJI [juhljan^ oävetnikje Nik<^üsu Omanu svetoval, nt^ se z mano ne pogpvofja mti o vremenu. 31 Oman se je premislil an, dobro prijateljico Lidije mislil. Vrtala sem v Anko, Poskrbeli so tudi za. pravo in Dragana Živkoviča. Pri zakaj se je premislil, kaj je BBQ kosilo, ki bi mu pri nas Na našem potepanju po njenem priimku ser^i seveda dejal. Povedala je, da je pokli- rekli piknik. V gozdovih na Avstraliji sem spoznala veli- zastrigla z ušesi in izkazalo cal svojega odvetnika v Ljub- obrobju velemesta je veliko ko rojakov, tudi nekaj zelo se je, da je Omanova svaki- Ijano, ki mu je odsvetoval in- urejenih mest, kamor prine- znanih. Med najbolj slavni- nja. Z njim se poznava že tervju. dejal mu je celo, naj seš samo hrano in pijačo, za mi Slovenci, ki živijo v Mel- dolgo, mi je prikimala, pri se z novinarko ne pogovarja vse dnigo je poskrbljeno: boumu, je nedvomno Niko- petnajstih letiii sem pobeg- niti o vremenu, kaj šele o mize in stoli, žar na plin, sa- las Oman, trgovec z orož- nQa v Avstrijo, Nikolas me je ćem drugem. nitarije, smetnjaki itd In kar jem, ki je doma iz Podkore- peljal Čez mejo. Anka se je Intervju z Omanom je je najboli zanimivo, nihče po na, pred leti je živel na Ble- razšla z možem, ki sedaj živi tako splaval po vodi in moje tleh ne pušča smeti, temveč du. Zaradi vroče orožarske v Ljubljani, sama ne razmiš- razočaranje je bilo seveda ve- jih lepo pospravi. Čistoča je afere je zapustil blejski giad IjaovmitvivSlovenijo.VAv- likansko. Tako veliko, da naravnost neverjetna. Kako GrimŠče in se vrnil v Avstra- straliji žm tudi Omanova se- sem se zasmilila Anki, Lidiji so to dosegli? S pomočjo lijo, propadanju pa prepustil stra Hilda Dobrota, slikarka, in Draganu, ki so se nato iz- nadzornikov, ki mesta kon- Rildijevo vilo na obali Blej- ki se ukvarja s slikanjem na jemno potrudili, da mi nare- trolirajo vsak dan, pravijo Anka med pripravo mesa na žaru, ob njej Ora^n. skega jezera. Ker orožarska opale, značilne avstralske dijo dan kar najboli prijeten, moji gostitelji. Imajo nameš afera še ni doživela svojega drage kamne. Predstavili so mi kup zani- Čene kamere? Kdove, morda Meso na žaru je bilo odliČ- meso sem jedla. Mlado gove- epiloga, in ker je Riklijeva Sprva je kazalo, da bo Ni- mivosti, pa ne turističnih, res, mi smeje odgovarjajo. V no. Mehko in po okusu po- dino? Ne, se je široko zasme- vila prava blejska sramota» bi kolas Oman pristal na pogo- temveč takšne, ki jih turisti Avstraliji so 'pod kamerami' dobno govejemu, vendar le jala, kenguruja. Zakaj mi ni bilo srečanje z Nikolasom vor. Anka se je dogovorila z običajno ne vidijo. Denimo vsa prometna križišča in ce- nekoliko drugačno, morda takoj povedala? Z ljudmi, ki Omanom odlična zgodba. njim in dejal je, naj se pri pasje pokopališče, ki je zani- ste, zato vsi vozijo počasi, konjsko. Lidija me je od stra- pridejo iz Slovenije, ima tudi V slovenskem društvu Pia- njem oglasim čez dva dni. miv odsev velemestnega na- tako kot velevaio prometni ni opazovala in ob koncu slabe izkušnje, saj imajo ne- niča sem srečala Anko Om- Toda, naslednji dan se je pre- čina življenja. predpisi. vprašala, ali vem, kakšno kateri predsodke. > 8 ■••i •• •••M f • «•«ft i « 1« « 4« «« viin Ui. sla novnik @g-das .si CORENISKI GLAS petek» 20. maja 200$ ODBOJKA Bled Mlade Blejke državne prvakinje Mlade igralke OK 6led so v nedeljo izvrstno zaključile letošnjo sezono v kategoriji starejših deklic. Na finalnem turnirju» ki Je potekal v telovadnici OŠ 8led, so z dvema zmagama potrdili ietoSnjo premoč in sezono končale brez enega samega poraza. Na finalnem turnirju so Blejke v polftnalu najprej zanesljivo ugnale Savinjsko iz Šempetra, ker pa je Solkan v drugem polfinalu presenetil Prevalje, so se v fmalu pomerili z "znankami" iz Solkana. Malce treme na začetku je pripomoglo k Izred- no dramatičnemu prvemu nizu, ki pa so ga vseeno dobile domačinke in v nadaljevanju je bilo vse lažje. 3:0 [2^, 19,2S] je bil končni izid finala. V izboru za najboljše igralke so bile med petimi igralkami kar tn iz blejske ekipe, na koncu pa je bila najboljša podajalka Uria )eraia. Za ekipo državnih prvakinj • OK Bled so na finalnem turnirju nastopile Arta Golmaier, Eva Colmajert Pel» Dežmart, Ana ^ro^ Petra Udiih, Špela Utčar, L^ )eše, Metka leala, Ur^ leala in Daša Podr^. B.M. AJŠtJL «lmm LOVBI«IJA Tmm osdAfl 0aio#ib49ti ZLATA LICA GORENJSKE Vabimo Vas na ogled atletskega tekmovanja za najmlajše, ki bo u torek, 24. 5. 2005, z začetkom ob 16. uri na stadionu Stanka Mlakarja v Kranju. še ena krona Vaterpolisti kranjskega Triglava tudi v letošnji sezoni v domačih bazenih niso imeli prave konkurence, minulo sredo pa so še enkrat več osvojili pokal za r^aslov državnih prvakov. » * « Vilma Stanovnik nadaljevanju so tudi gostje prikazali nekaj lepih akcij in Kranj • PeSČica gledalcev, ki zadetkov, a vseskozi je bilo je na zadnjo prvenstveno tek- jasno, da bosta zmaga in na-mo prišla spodbujat vaterpo- slov prvakov ostala v Kranju, liste domačega Triglava in Tako je bil končni rezultat njihove konkurente v veli- 13:5. "Finalna tekma je poka-kem finalu, ekipo Maribora, zala, da razmerje moči v naje seveda pričakovala gladko šem vaterpolu ostaja takSno zmago Kranjčanov, ki so bili kot zadnja leta in da je Tri- boljši vso sezono in tu
  • ort, sedež in plašči WTB. 27 prestav, pesta pripravljena za disk zavore. jmoenocTsir 119.990,00 < IZZIV je reprezentanca Tako pravi 23-letni kranjski vaterpolist Tomaž Mihelčič, ki se je v sredo J skupaj s klubskimi prijatelji veselil naslova prvakov, te dr^i pa začenja reprezentančne priprave. Vilma Stanovnik Kranj - Igrati za najboljši klub v državd je želja vsakega mladega igralca. 23-letnemu Kranjčanu TomaŽu Mihelä-fu se je izpolnila, študent Fakultete za organizacijo dela pa novmotivvidivreprezen' 4 » tanci m igranju v tu)ini. Je finale prvenstva, ko si absolutni favorit, sploh lahko zanimivo? "Kljub vsemu je fmaJe nekaj posebnega, vedno je zanimivo igrati, saj nekaj negoto-vosti vendarle je. Na papirju je sicer videti, da je bilo že prej vse odločeno, vendar pa smo sami vedeli, da se bo tudi za fmalni zmagi treba jom^i Mihelčič /fb.^ t^'.-oc.^i potruditi." Ali ŠtejeŠ kolajne iz državnih prvenstev^ Koliko jih imaš? To je res. za nas, ki igia- Se že veseliš let(^njih na- movslovensldligi.sozagoto' stopov za slovensko repre-"Res jih je kar nekaj že iz ^^ mednarodne tekme, zentanco in treningov z no- mladinskih in kadetskih vrst, pa tudi v članski konku- nastopj za reprezentanco. Le na teh tekmah se lahko res vim selektorjem? "Ja, to je za vse nas mlajše rend Veliko jih je štejem pa dokažemo, vidijo nas rudi reprezentance priložnost za jih že nekaj Časa ne več. II drugi in upamo lahko, da dokazovanje. Pod vodstvom Kaj ti pomeni naslov dr- bomo dobili priložnost naiJto- trenerja Bonačiča mlajši še žavnera prvaka? piti kje v tujini^ kjer igrajo nismo dobili prida priložno- "Ne rečem, da ni nepo- n^o^^jS^ kot v Sloveni- sti, sedaj je bo gotovo več. ■ M VI_______ __t_i_i___I______• membno biti najboljši v državi. vendar pa kaj posebne ga ne čutim. Nič velikega." Zate kot mladega igralca je )i." Novega selektorja Jovovica Bi ti Šel igrat v katerega tu- bomo spoznali v ponedeljek, jih klubov? ko se začenjajo priprave in "Če bi imel priložnost, bi jo upam, da bo za nas trenira-najbrž večji izziv"ig«ti v re zagotovo zagrabil in šel v tuji- nje in igranje pod njegovim prezentand? no, kjer bi se lahko dokazal.' vodstvom spet nov motiv." GORENISKI GLAS petek, 20. maja 2005 •ii« vilmaM anovnik @ fi-gias.s/ 9 za Pavel Rupar se dokončno umika iz hokeja, reprezentanca pa naj bi dobila novega selektorja. Zoran Račjč Pavel Rupar pa je dejal da po prijateljski tekmi s Franse je za ta korak (pomoč pri cijc, ko je bil vprašljiv na- Innsbrudcu, plačani preko bančnih računov in ne s kov- jesenke - Ker so se v zadnjih zbiranju sredsteuop. p.} od- stop reprezentance na kvali- čki, kakor so se je pojavljale dneh, pred koncem in po ločil zato, ker enostavno ne fikadjah zaOI v Rigi," jeofi- govorice v nekaterih medijih, koncu svetovnega prvenstva bi mogel prenesti sramote, nančni plati razložil Brane "A ni šlo le za dolg do igral- skupine A, kjer si je Sloveni- če ne bi reprezentanca na* JerŠin, tehnični vodja žele- cev, potrebno je bilo kupiti ja izborila obstanek med ell- stopila na prvenstvu. Hkrati zarjev in dodal, da so bile vse tudi opremo za igralce, ure- to, začele pojavljati govorice pa je Rupar še dejal, da se iz obveznosti do reprezentan- diti bivanje, nenazadnje smo o neizpiačilu obveznosti do hokeja in Športa nasploh tov (z izjemo petih, ki so bili poravnali dolg tudi do dela igralcev in o poravnavi dol- umika, ker sta politična in v Gdansku, v Innsbrucku pa tehničnega osebja, ki je hotel gov, so pri HK Aaoni lese- športna funkcija nezdružlji« ne, op. p.), ki so nastopili v prizorišče svetovnega prven« nice sklicali novinarsko kon- vi. ferenco, na kateri so zanika- V jeseniškem'klubu so Ii vse govorice in natoiceva- pripravili tudi kronološki stva zapustiti," je povedal Jer- Šin. Glede na to, da v jeseniškem klubu za obljubljene nja, ki mečejo slabo luč na pregled dogajanja od 17. V Rigi so predstavniki obresti niso vedeli, jih tudi moštvo letošnjih državnih aprila, ko se je začel projekt Mednarodne hokejske izplačali ne bodo, to mora prvakov. reševanja zapletene situacije zveze izžrebali skupine storiti HZS, na Jesenicah pa ^'Mi smo se za ta korak, okrog Izplačila obveznosti ^a svetovno prvenstvo, ki ^^ obvezo iz ^godbe s pomoč reprezentanci odloČi- do igralcev in nekaterih dali zavestno, predvsem zavo* nov tehnične ekipe." Tudi bo drugo leto potekalo v HZS o pomoči pn pro)ektu SP izpeljali v celoti. Hkrati Ijo dejstva, da jedro sestavlja na tem sesUnku smo bili za- La^^l»- Naša reprezen- pg tod^ predlagali še Franti- kar 70 odstotkov igralcev, ki vedeni. Vsi so govorili o dol- ^anca se bo v skupini A Vybomyja, lani svetoval- prihajajo iz naše ekipe." je v gu 2500 evrov na igralca, a pomerila s svetovnimi ca pri klubu, ki to tudi osta- uvodu poudaril predsednik je bil ta na koncu višji še za prvaki Čehi, s Finci in i^« ^^ naslednika Kanja Sa- Aaonija dr. Slavko Ažman, 400.000 SIT, ta denar pa je domačini Latvijci vclalnena na selektorskem tržiški župan in poslanec igralcem obljubil Aljančič ' _ stolčku. Svetovno prvenstvo že leta 2010? Kranjskogorski svetniki so Smučarski zvezi Slovenije izrekli pogojni da h kandidaturi za svetovno prvenstvo v smučarskih poletih v Planici leta 2010. Kandidaturo ]'e treba uskladiti s KOP-om. Mendi Kokot Kranjska Cora - Povabilo za kandidaturo je prišlo od Mednarodne smučarske zveze FIS. potenn ko do i. maja Organizator smučarskih po- kranjskogorsko občino. Žu- Slovenije poveže s KOP-om letov v Harrachovu je Smu- pan Jure Žei^av je že takoj in uskladi umik. čarskemu društvu Planica v povedal, da občina nima v Direktor Smučarske zveze faksiranem sporočilu potrdil, proračunu planiranih 7,8 Slovenije Jaro Kalan je po da pripravljajo uradno kandidaturo. Da bi si letalnice kon- milijona tolarjev za ta na- seji zatrdil, da KOP zanje tii men. Razprava kranjskogor- pravi sogovornik in da se za izvedbo svetovnega prven- kurirale med seboj, se doslej skih svetnikov se je na izred- morajo o sklepu občinskega stva v smučarskih poletih leta še ni zgodilo, saj je ob kandi- ni seji minuli ponedeljek, 16. sveta posvetovati v ožjem 2010 ni bilo nobene prijave, daturi FIS-i treba vplačati maja zvečer, tako vrtela okoli vodstvu. Zadnji rok za prija- Ker se je norveški Vikersund skoraj 16 miliionov tolanev načelnosti, ali naj podprejo vo je danes, 20. maja. lahko tekmi odpovedal, jo je KOP (100.000 ^carskih frankov) kandidaturo preko vrste, pa jo oddajo tudi brez ustrez- ponudil naslednjemu po vr- nepovratne takse. Zato so na koncu sprejeli nega sklepa kranjskogorske- sti. Čeikemu Harrachovu. ki Smučarska zveza Slovenije tudi sklep, da se v vseh ozirih ga občmskega sveta. Bodo in- je sicer za organizatorja pred- je za soglasje h kandidaturi zavzemajo za tekmovanja v vestirali zajetno takso, čeprav viden leta 20i2, medtem ko Planice, tudi finančno v pol- Planici, vendar naj se v tem nimajo trdnih zagotovil, da je Planica na vrsti leta 2014. ovičnem znesku, zaprosila primeru Smučarska zveza bodo izbrani? U U814 AN A Letošnja Planica prinesla dobiček Ob letošnji marčevski prireditvi v smučarskih poletih v Planici so organizatorji slišali vrsto pohval in sprejemali čestitke za dobro Izpeljano tekmovanje, 5e bolj pa so bili zadovoljni pred dnevi, ko so sešteli stroSke in dohodke tekme in ugotovili, da je od prireditve ostalo okroglih 50 milijonov tolarjev. Skupaj so namreč zaslužili 315 milijonov tolarjev (domaČi in tuji sponzorji, vstopnine, gostinstvo... ter porabiti 26$ milijonov (stroški materiala in storitev). Kljub pozitivnemu rezultatu pa predstavniki OK Planica, rta čelu s predsednikom Milošem KovaČiČem ter odgovornim za finance Ljubom Osovnikarjem, po prireditvi niso brez skrbi, saj neplačane obveznosti iz preteklih let predstavljajo hudo breme za normalno delo, dolgove pa naj bi Enkrat letno bo v ietos prenovljenem Olimpijskem šport- poplačali s prireditvami v naslednjih dveh ali treh letih, nem Centru Dom Planica potekala borza prostih kapacitet, Poudarjajo tudi, da je treba nujno najprej rešiti lastninske kar so določili s sklepom Izvršnega odbora OKS • ZŠZ in na odnose na objektih in s tem pridobivanje drugih virov za podlagi letnega programa Centra šolskih in obšolskih de- potrebe investicije v infrastrukture skakalnic in celotnega javnosti. Borza bo prvič potekala danes ob n. url v domu prireditvenega prostora v Planici, kar je za klub, oziroma organizatorja enkratne prireditve, prevelik zalogaj. Predsednik Miloš KovaČiČ, ki je svoj odstop iz mesta Planica, prednostno pravico do prostih kapacitet za obdobje od 1. julija letos do 1. julija drugega leta pa lahko najprej uveljavijo nacionalne panožne zveze. Po zaključku borze bo predsednika OK Planica napovedal že pred letošnjim fi-sledila zaporedna prodaja prostih kapacitet vsem ostalim nalom, je svojo odločitev minuli ponedeljek Še potrdil, saj društvom in klubom, ki jim panožne Športne zveze niso je prepričan, da OK Planica potrebuje res vplivnega zagotovile kapacitete v Času borze ter rekreativcem in vsem predsednika, on pa naj bi pomagal le še pri trženju prire-drugim turistom. V.S. ditve. V.S. CORENISKI SEMAFOR ROKOMET Končnica državnega prvenstva za moške Tekma za 3. mesto Termo - jeruzalem Ormož 25:36 (14:14) Povratna tekma bo jutri v Ormožu. KOŠARKA i.SKLza možke Helios - Pivovarna Laško 49:77 (40:59, 27:42,14:22) Jutri Helios gostuje pri Ceoplin Slovanu. NAMIZNI TENIS Polfinale državnega pn/enstva za ženske 1. tekma v Kranju: Merkur Kranj - Ilirija 6:2 2. tekma v Ijubljani: Ilirija - Merkur Kranj 6:4 Ekipi igrata na dve zmagi, tretja tekma bo jutri ob 17. uri v Kranju VATERPOLO z, tekma za 1. mesto Triglav - Maribor 13:5 (4:0,4:3,3:1, 2:1) 2. tekma za 3. mesto Koper - Olimpija 13:7 (i:i, 5:1, 3:2, 4:3) Končna lestvica: 1. Triglav 2. Maribor 3. Koper 4. Olimpija ŠAH šahovskega pokal Markun Boštjan : Šemrl Marjaq 1:0 Žvan Žiga : Bratko Ivan 0:1 Sušnik Matej: Osolin Bojan 1:0 Kosmač Blaž : jeran Boštjan 1:0 CAS Carsvstem, d.o.o. Zaradi povečanja obsega del iščemo sodelavko za opravljanje administrativnih del Oć va$ pričakujemo: - V. stopnjo cobf3zt>e upravne aK adrT^inistratMie sm^, - Pasfvno znarve angleškega leziKa - Poznav^je deia z računalnB^ (wCNdd. Excel, Ot;tk)otO. - Samoäc^nosl, zar>eäjKro5t in naianćnosl. - Zaželeno poznavane programa Hermes Datalab Pantheon. Ponujamo: • Delo ia doloćen ćds 9 možnos^o aposJitve za nedoloöen čas. • Delo v urejenem mladem kdektKiu, - Stimulativen 00. Pisne ponudbe z dokazili o Izpolnjevanju pogojev v 8 dneh podJjtte na näökiv: Cäit^m. a.t.č.. KöOäliikä 42, 4220 SkO^a OBČINA ŠENČUR, Kranjska cesta 11,4208 Šenčur Na podlagi 2S. člena Zakona o urejanju prostora (Uradni list RS, št. no/o2,8/o3'popr, 58/03-ZZK-i) Občina Šenčur skltcuje DRUGO PROSTORSKO KONFERENCO za lokacijski načrt območja Brttof sever Voge S12/4, ki bo v sredo, S* 2 Zdčeti^om ob 15. uri, v sejni sobi Občine Šenčur, Kranjska cesta n, Šenčur Na prostorski konferenci bo predstavljen predlog občinskega lokacijskega načrta območja Britof sever Voge S 12/4, ki zajema zemljišča ali dd« zemijiS^ naslednjih parcelnih Številk: 1700/1» 1700/2, 1706/1, 1706/2» 1706/3, 1706/4, 1706/5, 1706/6, ^706/7, 1706/8, 1706/10, 1706/11,1706/12, 1707/1, 1707/4» 1707/5. 1707/8, 1707/9» ^707/10, 1707/n, 1707/12. 1707/1 J, 1708/1, 1708/2, 1710/1, 1710/2, 1711/1, 1711/3. 1712. 1713,1714,1715,1806, vse k.o. Visoko. Postopek priprave lokacijskega načrta vodi Občina Šenčur. Sočasno s postopkom priprave lokacijskega načrta se vodi postopek upravne komasacije. Namen prostorske konference je seznanitev lokalne skupnosti, g;os pod a rstva, interesnih združenj ter organizirane javnosti s prediogom lokacijskega načrta. Udeleženci prostorske konfererce, ki predložijo dokazilo, da zastopajo organ, organizacijo, društvo a(f drugo pravno osebo. lahko na konferenci podajo svofa pripombe in usmeritve v pisni obliki ali ustno na zapisnik. Štev.: 035-21 /04-2/2 Datum: 18. 05. 2005 ŽUPAN Miro Koželj L 10 •ft •• •• ft* V Uma. ano^n (i^® ao/a^.s/ GORENJSKI GLAS petek, 20. mafa 2005 VABILA PRIREDITVE Košarkarski festival v Radovljki • KK Radovljica bo ta konec tedna pripravil košarkarski festival. V dvorni SCŠ se bo začel danes 2 odprtim treningom kadetov ter nadaljeval jutri od 9. ure naprej. Vrhunec bo tekma Članov Radovljice in Jesenic ob 1545, ob 17. uri pa bo Še tekma mladincev Radovljice in Celovca. G.L rmale državnega prvenstva v raftingu • §D Tlnaraft in Rafting zveza Slovenije boiXa to nedeljo, 22. maja, v Športnem centru Ti- narafta ob Fuksovi brvi v Radovljici pripravila finale državnega pn/enstva. Začelo se bo ob n. uri 5 pn/im tekom slaloma» razglasitev rezultatov pa je predvidena ob 14.30. C.L Turnir v odbojki na mivki • Na novih igriščih Kluba Kanu v Val-burgi bo jutri, 21. maja, potekal turnir v odbojki na mivki za moške in ženske dvojice. Organizatorja sta OKTriglav in Klub Kanu, začel Da se bo ob 10. ur<. Več lahko izveste na strani http://www-oktriglav.tk. V.S. Državno prvenstvo v sedeči odbojki • V OŠ Josipa Vandota v Kranjski Gori se bo to nedeljo, 22. maja, ob 10. uri začelo državno prvenstvo v sedeči odbojki. Organizator je ZŠIC, Izvajalec pa društvo parapleglkov Slovenije. V.5. In lirve hok^ski kamp • Na Igrišču na Selu pri Žirovnici bo od 24. maja do 11. junija potekal kamp Tomaža Razingarja In Marcela Rodmana v hokeju na rolerjih. Dodatne Informacije dobite v Tenis pubu pri fgrišču, kjer se lahko tudi prijavite. V^. 15. mednarodna poletna hokejska šola na Bledu • V terminih med 18- In 24. ter 25, in 31. julijem bo na Bledu potekala že 15. poletna hokejska šola. Informacije in prijave po telefonu 04/202 8s 05 (dopoldne) ali 031/313 690 oz. 031/235 092. V^. 2005 2005 skl pokal. Prijave sprejemajo med S.30 in 9.30 na igrišču Zali Log. več informacij pa dobite po telefonu 041/570 680 (Janez) ali na strani http://wVAV.eeocities.com/sencazalllog/. V.S. Dobrodelna rokometna tekma v Tržiču • V dvorani triiškrh olimpijcev bo jutri, v soboto, dobrodelna rokometna tekma med ekipama RK Krim Mercatorja in ekipo Kau(č)kov, za katere bodo med drugimi igrali Tone Tiselj, Rolando PuŠnik in Primož Pori. Tekma se bo začela ob i8. uri, izkupiček pa bo namenjen Robiju Dežmanu z Brezij pri Tržiču, V.S. Kolesa r^nje brez meja • Lokalna turistična organizacija Kokra in Kolesarski klub Sava Kranj v nedeljo, 22. maja, prirejata Kolesarjenje brez meja • memorial Mirka Kraker^a. Start bo ob 10.30 na Slovenskem trgu v Kranju, cilj pa ob Planšarskem jezeai na jezerskem. Hkrati bo kolesarjenje potekalo tudi iz Železne Kaple. D.Z. Ne • • udarcev Nekdanja rokometašica Andreja Bešter iz Besntce je v ring prvič prišla zaradi stave, boks pa jo je tako navdušil, da si želi nastopiti celo na olimpijskih Igrah. Vilma Stanovnik Kranj - Prejšnji teden se je slovenska boksarska reprezentanca udeležiia povratnega prijateljskega boksarskega dvoboja z izbrano vrsto Srbije. Naši, ki so na domaČi tekmi zmagali kar s 14:2, so v Panćevem boljši 12:10, dvoboj pa so v korist Slovenije dobili zlasti po zaslugi štirih kranjskih tekmovalcev, ki so dobili vse dvoboje. Tako je Alen Ku^lakovič zmagal v ka-tegoriji kadetov do 63 kilogramov, Igor Makarič je bil najboljši v kategoriji do 8i kilogramov» Erduan Braimi pa v kategoriji danov do 64 kilogramov. Na velikem tekmovanju je prvič nastopila tudi perspektivna kranjska boks arka, 22-letna Andreja Bešter iz ßesnice ki je zrna- Boksarka Andreja BeŠter se je prejšnji teden veselila svoje prve zmage. / oor^id ka^i« gala v kategoriji članic do 63 kilogramov. šalo, nekoč pa sva se dogovo- no nastopiti v začedcu maja ram priznati, da me je bilo Po prihodu domov je An- rila, da to narediva bolj res- na pokalnem tekmovanju v malo strah. Do tega dvoboja dreja razkrila pot do svoje no, da greva v ring. Poklicala Celju» kjer pa ni imela na- s srbsko reprezentantko Ano prve zmage v boksarskem sem kranjskega boksarskega sprotnice. Farizovic sem zgolj trenirala ringu. "Igrala sem rokomet, trenerja DuSana Čaviča in ta deset let pri RK Sava> dve leti pri RK Planina, bila pa sem tudi dve leti v slovenski ka- je bil takoj navdušen, da mi pokaže, kako bi šlo zares. "Nekaj boksark v Sloveniji s fanti, z dekleti pa se še nije, vendar na vsak naän pre- sem spopadla. Uspelo mi je malo. So tudi v moji katego- zmagati in to je bila zame ve- Predlagal mi je naj kakšen riji, tako da konec meseca na lika spxxibuda. Sedaj se bom detski rokometni reprezen- mesec treniram, se najprej državnem prvenstvu v Litiji trudila Še bolj trenirati in tanci- Pri rokometu sem se naučim obrambe, nato pa pričakujem nasprotnice- Te- morda nastopiti na oUmpij- naučila predvsem strpnosti spopadem. Ko je mesec mi- kmovanja se že veselim, saj skih igrah v Pekingu, kjer in proučevanja nasprotnika, nil, sem biia tako navdušena, sem prvo veliko preizkušnjo naj bi prvič organizirali tudi kar je zelo pomembno tudi da sem ostala Še naslednji na mednarodni tekmi v Beo- ženski boksarki turnir," tudi pri boksu." je povedala bodo- mesec in tako naprej. Treni- gradu dobro prestala. Prvič pravi Andreja BeSter, ki se, pod vodstvom trenerja Dušana Čaviča, kar Šestkrat na te- Ča ekonomistka, ki se je 2 rala sem, bila sem vedno bed j sem nastopila z reprezentan» boksom prvič spoprijela pred "zagreta" in se odloČila, da co, vendar je bila izkušnja letom in pol. "S prijateljem vztrajam," pravi simpatična odlična. Vsi so mi pomagali den poti na boksarskem tre- sva se ve^at "spopadla" za Andreja, ki je prvič želela res- in me spodbujali. Čeprav mo- ningu v Kranju. J C I ! Ji h o o o l{tlCiil i<|OllU ^iBKIIj^ II r k M i ZDAH brihranekdo 409.409 SIT i i \ i I 3 a i I > « I i/ I i f Avtohisa Vrtač Kranj, d.o.o^ Delavska cesta 4, tel.; 04 270 02 35 www ORENjSKiCLA UGODNO IN ATRAKTIVNO er me vec kot 1000 m^ novih vodnih površin' nidfivTt tprmalni vodni park 'Iura", z atraktivnimi vodnimi površinami, prdivajodmi bazeni, vodnimi atrakcijami, toboganom, tlakovano sončno teraso, urejenimi travnatimi površinami... Spoznajte nas po promodjsMh cenah! V ćasu med 29. majem In 5. junijem vam dodatno nudimo 10% popusta pH bivar^u 2 dni ali več! IZJEMNO UGODNO V 3UNUU. 3ULLIU IN AVGUSTU 2005 ♦ en otrok do 12. leta v sobi z dvema odraslima osebama ima brezplačno bivanje pri paketu Z dni ali večl » ugodni popusti tudi za upokojence Dobrodošli v svet termalnih užitkov, daleč stran od skrbi in stresnega živ^enja. Rezervacije, informacije: (03) 896 31 02 1] ii 12 K o 1 s/ mon. s uh ic@g-das.si CORBNISKI GLAS petek. 20- maja 2005 Z vlačilcem na Vršič Mendi Kokot ka, sta samo zmigovaJa z rameni in potrdila, da je bila Češki tovornjak, naložen s najbrž kriva noč. Nevarno na- 25 tonami plastike za prede- gnjeni tovornjak s prikolico lavo, se je v sobotni no6,14. so delavci Cestnega podjetja imja, okoli 22. ure zagozdil Kranj ob pomcd posebnih na Sesti serpentini Vršiške dvigal zasebnega podjetnika ceste. Kot sta povedala mlada Janeza Kopitarja iz Ljubljane icška voznika Pech Jiri in lahko izvlekli iz ovinka šele v MichaJ Hensch, oba prvič v ponedeljek, ko so ob 17. uri Sloveniji, sta čez mejo pripe- cesto odprli za promet. Iska- Ijala skozi karavanški predor, nje bližnjice na Primorsko se Tovor bi morala dostaviti je razpletlo v sredo, 18. maja, podjetju Plastik v Kanal ob dopoldne, ko so pri Koči na So^i, Po zemljevidu» ki ni do- Gozdu tovor preložili na dva segal niti tistega iz šolskih at- manjša tovornjaka, ga ptepe- lasov, se jima je zdela najkrajša in dokaj ravna pol Ćez Vr- Ijali v dolino in prek Ljubljane v Kanal. Po besedah Slav- Šič. Ko smo ju vprašali, ali ni- ka Resmana iz Cestnega pod- sta videla odbojno rumenega jetja Kranj jebil od novembra • znaka z omejitvijo za tovor- to že sedmi prikoličar iz njake do 7,5 tone ob vznožju vzhodno evropskih držav, ki Vršiške ceste pri gostišču Eri- je zašel na Višiško cesto. Palete s plastiko so z dvema manjšima tovornjakoma varno spravili v dolirto, prav tako tudi češko vozilo. Konec novembra so kranjski kriminalisti kazensko ovadili dvanajst storilcev, ki naj bi storili najmanj 49 kaznivih dejanj neupravičene proizvodnje in prometa z mamili. Sedem jih je v sredo sedlo na zatožno klop. Kranj • V sredo se je na danes pred senatom. Na za- Okrožnem sodišču v Kranju začela še ena obravnava v govornikova vprašanja je odgovarjal in povedal, da je uži« znamenju mamil. Osiunlje- val heroin in kokain, ter da je imel v mobitelu spravljena dva zavitka s kokainom ne za neupravičeno proizvodnje in promet z mamili so zajeli 23. novembra 2004- za lastno uporabo. Katja Opravljene so bile tudi hišne Ambruš in Matjaž Oman sta preiskave, pri katerih so za- se odločila, da se ne bosta segli 100 gramov marihua- niti zagovarjala niti odgovar- ne» 40 gramov heroina in 00 jala na vprašanja. Nermin gramov kokaina. Benjamin je v svoj zagovor Obtoženi storitve kaznivih povedal, da ni res, da so oni dejanj v zvezi z mamili so 21- ponujali navedene substan- letni Sašo fančijevič iz Kra- ce, ampak jih je k temu na- nja, njegova izvenzakonska peljal tajni policijski delavec partnerica, 25-letna Katja pod imenom Luka in da je to AmbruS iz Križevcev pri Lju- napeljevanje h kaznivemu tomeru, 30-letni Matjaž defanju. Vse pa se je začelo Oman iz Kranja, 22-letni Ne- tistega dne, ko so bili z druž- Sašo )ančijevič je sojenje pričakal v priporu, / fm» t^» ooii rmin Benjamin 12 Kranja, bo v lokalu Maister in so v 20-letni David Juhant, znan "krogu" kadili marihuano. K pa je Luka klical in rekel, da nico in dodal, da kar je bilo tudi kot "Davč" iz Klanja, 24- n j im je pris topil mo§ki, ki se bi sam rad kupil nekaj koka- najdeno v njegovem avto-letni Mihajlo Jokič iz Kranja je predstavil kot Luka iz Ma- ina od njih. [ančijevič in Be- mobilu, je bilo njegovo in ni in 30-letni Miioljub HusiČ iz ribora in jim rekel, da jim on njamin sta se dogovarjala, imelo nobene zveze z Janči-Kranja, za katerega pa so iz- lahko priskrbi marihuano in da bi mu denar ukradla, ven- jcvičem. dali prisilno privedbo, ker je kokain ceneje, kol pa je v dar jima to ni uspelo. Miro- Z zagovori obdolženih je zaspal. Kranju. Povabil jih je na ljub Husič in David Juhant sodnica obravnavo zaključi- Prvi je na vrsto za zagovor stranišče, verjetno z name- sta povedala še vsak svojo la. V nadaljevanju, ki bo 15. prišel Sašo jančilevič, ki je nom, da bi preizkusili dro- Stia^^ zgodbe: Mihajlo Jokič junija, bodo prišle na vrsto vložil pisni zagovor ter izja- go. Z juhantom sta si izme- pa je povedal, da ostaja pri vil, da se zaenkrat ne bo za- njala telefonske številke in svojem zagovoru, kot ga je priče, med drugimi tudi kriminalist Lindav in koordina- govarjal in da mu je žal, da je tako ostala v stiku. Kasneje podal pred preiskovalno sod- tor Herak. dldnka skupin« Gtoup www.bs-ca.si Lepo je biti med svojimi, še lepše na svojem. 5 stanovanjski m I krediti z ugodno obrestno mero In $ samo tretjino stroškov odobritve vam bo zlahka uspelo. Naredite prvi korak m nam ptšite na stdnovanje^si.bacai.com, da se dogovorimo za srečanje. Ponudba velja do 31. maja 2005. Uresničujemo vaše sanje. PE btc. l)k)blraru 101 76 510 I pe Wolfova. Ljubijana t t»I : ot 76 i PETriaiba. Ljubljana i tel: 01 10 3661 pe Ccfovika. Ljubljsrva I vl.:Ol 50 m ms H Kränj IW: (M 20 18 IBU PE Ptuj 11^.: 02 ?9 80 3401 MinbOi I 02 22 331 PE Murska Sobota H C«li« I tel.: 03 42 4701 PE V«icni(* 5? 53 41 447 Ul .0389S7 30SlP€Kappr)ie . OS 61 01 044 i PE Novo mesto 11^,, 07 37 37 403 Serli Au^ira Credit«istalt d d Injbliana. Wanjnsk» UD, Lii.d3l«n« BanlvVVuslria Creditanstalt Umorili tovornjakarja V Srbiji so v sredo zjutraj našli umorjenega šoferja Darka Koširja iz Ljubljane. Simon Šubic popoldne uradno zaprosil ....................................... za dodatne informacije o Srbska policija je v sredo žrtvi, nam jc včeraj pojasni-okoli 3. ure zjutraj na avto- la tiskovna predstavnica po- cestl Beograd • Šid v tovor- liciie Anita Leskov«. njaku našla truplo 44-letne- Umorjeni Darko Košir je ga avto prevoznika Darka zadnji dve leti vozil za škof- KoŠirja iz Zelimelj pri Ljub- jeloškega avtoprevoznika ani. |ožeta Debeljaka« ki je za Domnevajo, da so Koširja Šokantno Dovico zvedel sre- ustrelili med ropom. Srbs- di službene poti v Nemčiji, ka policija namreč domne- "Sem v tujini, tako da veliko va, da je med potjo pobral ne vem. Darka, ki je v torek štoparja, ki ga je kasneje zjutraj iz Kočevja odpeljal poskušal oropati. Koširjeva smolo v Požarevac, sem v družina tej razlagi ne verja- sredo večkrat zaman posku- me, saj je bil Darko na Šal priklicati, vendar sem službenih poteh po nekda- mislil, da se ne javi, ker njih jugoslovcanskih repub- opravlja carinske zadeve, likah zelo nezaupljiv do Što- šokiran sem. Jutri (danes. parjev in jim ni ustavljaL 20. maja. op.p.) se vrnem v Na slovenski kamion, ki Slovenijo in bom takoj obis- )e bil s prižganim motor- kal njegovo družino, da jim jem parkiran na odstavnem ponudim pombč. Pred od- pasu avtoceste blizu Doba- hodom sem mu dal 500 ev- novca, so srbsko policijo rov za pokritje potnih stro- opozorili mimovozeči to* škov, koliko pa je imel s se- vornjakarji. Na slovenski boj še svojega denarja, ne policiji o podrobnostih znam povedati." nam je umora niso seznanjeni, jih včeraj dopoldne po telefonu je pa srbski Interpol v sredo pojasnil Debeljak. KRATKE NOVICE jESEMICč Vlak povozil moškega v torek ob 17.40 je potniški na železniški progi med Slovenskim javornikom in Koroško Belo povozil jo-let- nega Jeseničana, ki je hodil po tirih v smeri proti Lescam. Jeseničan se na zvočno opozarjanje strojevodje n: zmenil, tako da ga je vlak kljub zaviranju do smrti povozil. Policija poroča, da je llo za samomor. S. KnAi4\ Pobral fotoaparate Kranjski kriminalisti iščejo neznanega tatu, ki je v noči na sredo vlomil v prodajalno s foto materialom Foto CM v Kranju. Razbil je steklo na vitrini In iz nje pobral večje Število digitalnih fotoaparatov. Lastnika je z vlomom oškodoval za približno 600 tisoč tolarjev. S. Š. GREJE MOČNEJE i8 Priloga Gorenjskega glasa Paul McCartney in njegova Heather Mills sta se v torek dopoldne sprehajala po Bledu, s čolnom sta se popeljala po jezeru Več kot dovolj priložnosti je bilo torej, da bi nastal posnetek ali fotografija, ki bi obkrožila svet. skriva • v v isce avnih Ksko iC tOrci ^^^arua Volčiak no postavili na glavo. Zvezdnik du že bila, pred sedemnajstirm otok Kako je mc^foće.dase na gem viru jih fe bi mogoče, da sta Da\dd Bowie pravi:" Kdor ni ü- leti, ko je bila Se mlada mane- Bledu nihče ni spomnil, da bi najst Tudi to smo izvedeli na Minuli torek ob petih popol- vel v šestdesetih letih prejšnje- kenka. Na Bledu in Voglu je ju takrat fotografiral, če sta že- bmižkem letalL^i, saj na Ble-dne smo izvedeli, da je bm^o ga stoletja, je zamudil življe- preživela zimske poätnice in lela imeti mir pri večerji ali v dunihče juponiislil, dabises lahko Paul l^t^l^Sče pravkar zapustil Paul McCartney s soprogo Keather in Heather WiUs. z zasebnim letalom sta n|e. Paul McCartney je v sedem- desetihletih z ženo Lindo usta- še zaljubila v našega smučar- hotela Pri razširienosti in eno- tem pwhvalil skega vaditelja, ki jo ie peljal na stavnosti današnje snemalne Pikro torcj lahko rečemo, večerjo v Okarino. Njegovega in fotc«rafške tehnike je to na- da Bled postaja skrivališče poletela proti Bosni, potem ko novil skupino Wings m s tem imeria nikoli ru povedala, ven- ravnost neverjetno, obiskala Bl^d sta ur preživela v Sloveniji doävel veliko oätkov, da je raz- dar tega ne prikriva, lavsezad- slavnih ljudi. Pri tem je nera- Še bolj neverjetno je, da no- zumljivo, zakaj se Blejci še Obiskala sta Bled, kjer sta pre- bülegendameBeadese. Vzad- nje je želela, da njen sedanji benblejskituristicnidelavecnj vedno radi pohvalijo, kako S6 täm mudils no^la, m mednarodno ustano- njih dvajsetih letih se posveča mož spozna Bled in Okarino^ poklical novinarjev in jim na- monden je bil Bled včasih in vo - fundacijo za raaniiiiranje samostojni karieri, ki je prav gJ^Qj'^l Cgl däri in pomoč žrtvam rtiin (ITF) na tako zelo uspešna^ Po smrti / 1 « T «« A «A đ ^ T « JA ^ A «A 4 A Odlična ^odba torej, Id bi se trosil nekaj podatkov o zvezd- katere kronane glave so leto- Igu pri Ljubljani^ žene Linde se je poročil z ne- prodajala kot med in slavila Bled ter slovenske smučarske niSkem paru, ki so dosegljivi vale na Bledu. na spletu. Če že sami o njiju ne Še bolj nerazumljivo pa je, nC 03 bi näStal ^^^^ Slovemje je bil kdanjo manekenko Heather, s vaditelje. Kaj si pisd popular- vedo kaj dosti^ Kako je mc^o- da so pred leti javnosti pove- predvsem humanitarne nara- katero imata hčerkico. Paul rii nih zgodb sploh Še lahko želi jo Če, da na Bledu niso izkoristili dali, da so po jezeru raztresli Cn S3Xn ^^ i® Heather Mills amba- samo zelo znan, temveč tudi boljSega^ sadorka dobre volje, na }g je zelo bogat Samo mislimo si posnetek ^ slavnim soprogom lahko, koliko mu prinašajo mogoče, dd na ^ prišla v organizaciji ameriške tantiemi od številnih glasbe- OZirOITlä organizacije Adopt A Minifi- nih uspešnic. eld Direktor ITF Dorijan Mar Kako je torej mc«oče, da j fotografija, ^^spcrođlu za javnost za- lahko Paul obiskal Bled. se odlične zgodbe in bi v javnost pepel angleške gostje, ki je poslali vsaj drobno izjavo, kako tako rada prihajala na Bled, da se je Headier na Bledu počuti- je bila to njena zadnja želja, la, kakšen se ji Bled zdi po se- Vnela se je razprava, Če je bilo demnajstih letih, kaj o vsem primemo, da so to povedali, tem pravi Paul in tako naprej^ saj so se ljudje pritoževali, da Morda se sprašujete, zakaj Saj ni težko, 1 odzvati se je tre- se ne bodo več kopali v Blej- Bledu odlične zgodbe niso Izkoristili pisal, da je pc^obitev sodelo- tam mudil skoraj cel dan, ne smo tako podrobno opisali, ka) ba pravočasno. skem jezeru. Jq l^j brez dvoma obeh organizacij po- da bi nastal en sam posnetek sta Heather in Paul počela na Najbolj neverjetno pa je, da Vsekakor bi bilo vdiko bolj membna, ker zarumanje do- oziroma fotografija, ki bi brez Bledu skoraj cel dan. Ker želi- nihče ni pomislil, kako dober primemo, Čcbi molčali v takš-obšla SVet^ natorjev za podporo žrtvam dvoma obšla svet? Si predstav- mo poudariti, da se nista prav posel bi bila blejska fotc^rafija nih primerih, iz pictetnih raz- min in neeksplodiranih uboj- Ijate, kakšna promodja bi bila nič skiivala. Dobro, obiska ni- slavnega para. Si predstavljate ^ sredstev upada. Lani so to za Bled? Brezpköia seveda, sta napovedala in liajavila sta logov seveda. Povsem nerazumljivo pa je, da se niso pohva- prek ITF namenili le 2.8 od-stodca vseh donatorskih sredstev. Slavne osebnosti seveda veliko pripomorejo k promociji bila to Z3i Blcd^ humanitarnih dejavnosti. Do- rijan Maršič se tega dobro za- kakšna promodja bi kar je na Gorenjskem tako za- se pod driigim imenom, ker Grenka izkušnja pred leti želeno. sQ se želela izmakniti novinarjem- Tako pač ravnajo slavni ili z obiskom zvezdnika, kakršen je Paul McCartney, ki ie Ves Bled govori Q slavnem obisku Zvezdniški par seveda ni bil bil prvič v Sloveniji. Po vsem, ljudje, da imajo vsaj malo prvi stavni gost na Bleda Vse kar se je zgodib. lahko samo mmL več jih prihaja. Novo leto je milo rečemo, da na Bledu ni-Toda, sprehajala sta se po menda v vili Bled pričakalo de» majo nobenega občutka za Brezplačna Minule dni je o zvezdni- Bledu, se peljala s čolnom na set angleških lordov, po dru- promocijo. veda, zato je poskrbel, da smo škem obbku govoril ves Bled. za obisk izvedeli. Na Igu je na- Prespala sta v Vili Bled, v pred- kar 16 na ^^ ^^ fotc^afija. y jo ol> sednlSkem apartmaju. Obisk ' ' javljamo, in vse kaže. da je v sta seveda napovedala, vendar Gorcniskcm štiriindvajsetih urah, kolikor pod drugim imenom, zato je ' sta jih Headier in Paul prežive- bilo presenečenje popolno, tako zaželeno la v Slovenljl, tudi edijia. če- Na večerjo sta se odpravila v prav sta se slavna gosta veliko gostilno Okarina, ki slovi po dlje kot na Igu zad^ala na Ble- svojih kulinaričnih posebno- du. Heather je želela Paulu stih. Ker sta oba zaprisežena predstaviti gorenjski biser, saj vegetarijanca,sta jedlačebulno je na Bledu že bila, Paul je v juho, zdenjavo in tofu iz voka. Slovenijo prišel prvič. Nenapovedan, skrivnostni zvezdniški obisk bohinjske ajdove krape in sirov rmn, kakor pravijo indijskemu kruhu, ter pila cabemet sau-vingnon. Znani blejski gostinec Leo Ličof je seveda poskrbel. da sta se slavna gosta vpi- le kdo ne pozna Paula sala v knjigo. McCartnevja, basista slavne Naslednje jutro sta šla na skupine The Beatles, legendär- kavo v Grand hotel Toplice, se nih kuštravcev iz Liverpoola, ki nato dopoldne sprehajala po so zapustili neizbrisen pečat. Bledu in se pred opoldanskim Poznajo jih tudi generacije, ki odhodom popeljala s Čolnom so se rodile mnogo let kasneje, na otok da seveda ne govorim o moji Zakaj sta se na Bledu tako Fotografijo so nam posFali iz centra ITF na Igu pri Ljubljani: v sredini Paul in Heather, ob generadji. V naših rosnih naj- dobro znašla, kako sta vedela njej direktor ITF Dorijan MaršiČ. Srečanja so se udeležili tudi predstavniki sorodne hrvaške stni^kih letih so svet dobesed- za Okarino? Heather je na Ble- organizacije in Inštituta za rehabilitacijo Iz Ljubljane» H GORENJSKI GLAS petek, 20. maja 2005 POGOVOR Razgledi Mag. Branko Grims, poslanec SDS, je eden glavnih avtorjev novega predloga zakona o RTV, ki je tako razburil strokovno javnost. Pravi, da je bil predlog predmet usklajevanja med posameznimi resorji vlade in da so pri pripravi soddovali tudi zunanji sodelavci. "Skozi vlado ne pride ničesar, kar ne bi bilo usklajeno." Pre adna / seda avna J J vedno ko sre Dominik Fmuh "Zagotasdiam vam, da nihče " ....................................... v vladi nima najmanjše ždje, Zä rivi Inn ^ ponedeljek (e predsednik da bi kÜcal v predam (celo DmovSd( ob srečanju z Aida- med oddalo v živo), koga in kaj družbo S6 Whiteom, predsednikom morajo spraševati. Prav to se je ' Mednarodnega zdniženja no dc^jalo pod LDS. Odgovomi nritiVintapi ^aiiev, izjaviJ, da je napad na urednik se je šel ob referendu- ^ ^ svobodno in profesionalno mu pogovarjat tudi z mini- Dolitika. in Dod d^lo novinarjev s strani pditd« strem L-DS in od njega dobil krinko dvilne navodila. Novinarka, ki naj bi po teh navodilih vodila sooče- in kapitab resna grožnja de-mdcrad "(smeh) To je že višek spre- nja, je protestno odstopila. To družbe Dolitiks nevcdanja. Gcspod, W predse- je vse dokumentirano v član» ^ duje Družtvu novinai)ev Slove- kih, ampak danes nihče o tem DrCVlädä ICiCF na. njje.pdje gosta 12 tujine k prav ne poroča. Iz LDS so celo klka- ^ ' ' tistemu bivšemu predsedniku li kar v TV preoram, kaj mora- Cn3 SÜ^nkä ^^^ vlade) v času, ko so jo spremeniti in uredniki so to sprejeli veljavni zakon. Novi- dejansko naredili. Urednßd so ostane na oblasti ^^^ ^^ ^^^^ ^^ ubogau. vse to je izjavil, da LDS z dejanji uve- dokumentiiano. Tudi cenzura VeC kot deset let ^ladno beleviajo. Sedanji urednika, ki je po "posvetu" z ' predlog popravlja napake ministrom LDS prepreči! obja» kriterij, saj je avtoi za to oddajo rji obstoječe zakonodaje so nomnostiinsoprviopozori- Drevlada TX)litike prejšnjega LDS-ovega zakona. vo verodostojnih podatkov o kasneje prejel veliko nagrad. osebno in ideobškozainteresi- li na la problem že pred leti. " ^ Nihčepa ne more biti sodnik v ceni razvpitega letala, ki ga je Radi bi dali več svobode in av- rani za obstoječe stanje." V QVilni družbi zadevi, kar še posebej ve- kupila Ropova vlada. tonomije pri ustvarjanfu. To je Kakšna k razlila med javno in ija za sedanjega predsednika Ti isti ljudje, ki so takrat ubo- naš dlj, ki je povsem evropsko Delava na RTV si tudi želijo državno RTV? DOStanC DODOlna politi6io odgovo- gall, pa danes kriöjo, da se jim primerljiv. Imel bo pozitivno dobčenih sprememb. Na L X rcn zd sprejem i^mii^ v^^^iifcu P^^T^av ^^ Pri nas se je pod "Kup primerov imamo, ko ren za sprejem obstoječega jemlje novinarska avtonomija. posledico: bistveno bolj kvalitE- primer več avtonomije pri so bili vplivi politikovvlad LDS Narobe svet Ampak to se Se ten program. odločitvah urednikov o ime» neposredni. Tudi preko tele- kar nadaljuje. Letos. 18. aprila, VvednidržavimenujejoČla- novanju podrejenih. fonskih klicev ali v obliki posve- LDS ZSodiio white pravi, Ja je nevta^. da je nekdo na radiu izjavil, da re- ne sveta parlamenti. Na BBC drŽava prevzame teieviziio. tooio to. "Vse te tehtne pripomba tovanj. Uredniki so vedno ubo- voludonarjem zameri "samo to stori na predlog ministrov novinarjev so bile že upolte- gali. To so dokumentirani pri- "Spet bom citiral novinarja to, ker so po drugi svetovni voj- kraljica. Pri nasjeveliko zavaja- vane. Večina na RTV je s meri. Torej smo imeli vladno RTV Slovenija Jožeta Možino, ni premalo počistili". Govoril je nja glede t^. V Avstriji največ predlogom zadovoljna in televizijo. Ne djžavno ali javno, ki pravi, da politika zaradi o največjem zločinu v zgodovi- predstavnikov v svet imenuje nas spodbujajo, naj zakon pač pa vladno, ki je po volitvah LDS-ovega zakona "v tem tre- ni Sbvenije, o političnem ge- kancler. Si predstavljate, da bi čimprej sprejmemo. Sedaj postala strankaiska vlasti LDS. nutku drži javno RTV za noddu nad drugače misleči- to uvedli pri nas? Bilo bi vpi^ so najglasnejši ljudje, ki Izvajale so se tudi čistke, vrat". Poglejte le Svet RTV, ki ini, nad duhovniki, ženskami, do neba. Ampak politiki s tem sploh niso zaposleni na RTV Spomnite se Lada Ambrožiča ga ie dva mandata vodi čl o- otroki... Voditeljpasemuješe sprejmejo O(^ovomost na vo- Slovenija, najbrž se bojijo in dnigih, ki so bili na vek, ki je bil desetletja član CK zahvalil za izjavo! Tudi urednik litvah. lanez Kocjančič pa je bil težav v novih razmerah zara- služni za pozitivno vic^o RTV 2KS,sekretarCKZKSinnato bi lahko reagir«i], saj ima odda- izvoljen kar dvakrat, čeprav se di lastne neizobraženosti. Slovenija v času osamosvojitve, predsednik pravne naslednice ja &sovni zamik, a ni ne on ne javnost strinja, da je preoram Primer je novinar Dela g. LDS pa jih je odstranila. za- 2KS in je iz vodstva politične odgovorni urednik ne Svet slab. V tem svetu se je pod Grega Repovi. II stranke Sel direktno na pol- RTVS storil nič. krinko civilne družbe odtno RTV mora postati javna. Zato RTV mora biti v čim več- ožaj predsednika sveta RTV." Ko govorijo nasprotniki za- oblikovala tako ideološko eno- Bo kaka omejitev političnim ji distand od dnevne poDtike. kona, se jim da vedno dovolj značna veČina, kot je enoaia- funkdonanem za Unenova- Potrebujemo kvaliteten pro- Dejan Steinbuch ie potožfl, da prostora> za zagovornike pa ga Čen tudi g Koqanäd. nje v programski svet? gram Ln informacije. Potre- fc večji pritisk na urednike s krÖjo. Bivši predsednik CK Sodnik nemškega ustavne- II Prvič smo postavili jasne bujemo tudi finančno trans- stiani kaphala kot pa polidke. ZKS Milan Kučan celo pisari ga sodi^, spedalist za podro- kriterije glede članstva. Ak- parentnost. da bodo davko- Ste predvideli tudi tovrstne va« po svetu in brani svojega partij- ^e javne radiotelevizije pravi, tivnim politikom prepovedu- plačevala vedeli, kam gre nji- rovalke? skega sekretarja, ki naj bi bil da vedno, ko gre za dvilno jemo za deset let, da bi priSli hov denar. Državljani morajo "V Sloveniji je kapital zlizan idealni garant avtonomnosti družbo, se za njo pritihotapi v programski svet RTV. To je imeti priložnost, da sami s ločno doWeno politično javne RTV. To krni ugled Slo- politika. "Kjer pa ena stranka najostrejSe v Evropi. V Nad- predlagajo dohrp kandiHate v opdjo. To so isti ljudje, ki so venije v svetu, saj se v EU in ostane na oblasti več kol deset zornem svetu pa je merilo prOTamski svet." prej sedeli v CK 2KS. Takapi- zvezi NATO temu smejejo/' tal je torej tudi ideološko oba- let prevlada politike v dvilni učinkovitost ki ga zagotavlja družbi postane popolna." Pri tekmovanje političnih stra- Zakaj dva predstavnika ver- rvan. RTV je tudi oškodovala Pravite, da bi radi vzpostavili nas se je zgodilo točno to. Re- nk, ki ena drugi gledajo pod skih skupnosti imenuje pred- osrednjo informativno odda- jasno piramido odločanja v zultat je slab preoram in fi- prste. Taka oblika nadzora je sednik dr^ve? jo, da je lahko prenašala pro- RTV. Kaj to pcmeni^ nanöie malverzadje." edina učinkovita, zato tam To je zaradi velikih zlorab, sbvo neke zasebne trgovske "To pomeni odgovornost. teh omejitev ni. Državljani ki so se dogajale- Predvideva verige, po drugi strani pa je Temelj so novinarji in uredni- Stiokovnjald 12 FDV oölajo imajo pravico vedeti, kaj se mo, da bo vsakokratni pred- odklonila prenos državne pri- kLOmj^oätijimielrcbaäm pripravljavcem nestnAovnost dogaja z njihovim denarjem, sednik države imel toliko reditve ob deseti obletnid Ma- večjo svobodo. Priče smo bili II Povzel bom mnenje enees Zakonu onemogoča korup- modrosti, da bo predlagal do nevrske strukture narodne za- poskusa preprečitve oddaje Za- takega strokovnjaka, profi Vo- cijo in klientelizem, ker bo bra kandidata, V parlamentu ščite, torej tistih, ki so ob osa- molčani, moč preživela, Ukaz rinca, ko je govoril na RTV. prepovedano, da pride v pa moramo iskati avtonomne nia. mosvojitvi prvi tvegali življe- naj bi po besedah novinarjev Začel je z: Gre za zakon, Id je organe kdorkoli, ki poslovno osebnosti, ki bodo vsak pose- pri5el iz vrha svela RTV, izvrši- bil nekoč napisan na kožo sodeluje 2 RTV, Do sedaj to bej in vsi skupaj samostojni la ga je urednica. Na srečo je za LDS." in končd z l>esedami: ni bilo ustrezno urejeno. Po- in jim nihče ne bo mogel OälEk je, da bi si sedaj, ko ste to izvedela javnost, tako da "Zato res ni nobenega razlog, hvaliti pa je treba bste novi- ukazovati. Potem bomo ko- na oblasti vi, radi podobno po- smo oddajo lahko videli. To je da bi ta zakon kakoikoli spre- narje RTV, ki so bili s po- nčno dobili javno radiotelevizi- drediB RTV. bil ideološki in ne strokovni minjai" Toliko o stroki Avto- močjo javnosti garant avto- jo." GORENJSKI GLAS petek, 20. maja 2005 15 GOSPODARSTVO Razgledi Pred dvanajstimi leti je bila delnica Gorenjske banke vredna sto evrov, danes je tisoč evrov. Premoženje, ki je nastalo z uspešnim poslovanjem banke, je ostalo na Gorenjskem, v lasti gorenjskih podjetij 02. delničarjev banke. Povsod po Sloveniji ni bilo tako. mre so dobra na ožba banke Miha Dolinar, direktor • Deliiliarji Gorenjske banke so na skupščini prejŠ- StrSteŠkih "i' čemek soglasno potrdili vse predloge uprave in nad- finSnC v Sävi zomega svea» med njimi tudi sklep, da bo banka na podlagi O gorenjski ^P^^^^ga lanskega poslova- nja izplačala imetnikom del- näVezi Ssvs deset tisoč tolarjev divi- dende na delnico ali še enkrat Merkur ^^ dosegla nadpovprečne rczul- Goreniskä rast bilanč- ne vsote in celo povečala tržni bankar C>običek pred obdavät- MIha Dolinar Mag. Bine Kordež Boris Brega nt vijo ie bil za dobrih enajst od- javnosti se stotkovvSjikotletoprej, tev prejSnjih letih je bil relativno znaili pred taksno zahtevo, zato tudi ne moremo dati in- nost ali slabost^ "V javnosti se banka ostala v lasti gorenjskih zgodba o gorenjski navezi po- podjetij, se jim zdi pomemb- Zgodba o najvišii med bankami v drža- formadj o tem, kdaj in komu javlja predvsem kot nekaj sla- no predvsem zato» ker je s Posojila ni bilo brez jamstva za vračilo Tudi jeseniška občina posluje z Gorenjsko banko, občina in banka že več let sodelujeta pri kreditiranju malih podjetij, sedanji župan in nekdanji prvi mož jeseniške železarne Boris Bregant pa se še dobro spominja obdobja ob koncu osemdesetih in v zadetku devetdesetih let prejš* njega stoletja, ko sla bila glede bančništva dva problema: po eni strani je bilo težko priti do posojil, po drugi plati so biii zelo dragi. z visoko obrestno mero. "Dobri odnosi z barako so bili zelo pomembni še zlasti tedaj, ko smo brez- vi Slovensko bančno povpre- bomo prodaH delež v Gorenj, bega. Dejstvo je, da takšna na- tem tiidi premoženje, ki se je potrebovali denar. gorenjski ^^ moäio preset po do- ski banki in če ga sploh bomo veza obstaja, saj je Sava 41- povečevalo z uspešnim pošlo- Železarstvo je bilo v iaizi. ^ ^ nosu na povprečni kapital prodajali,'^ pravi Miha odstotna lastnica Gorenjske vanjem banke, ostalo na Go- ^ ^^^^ ^ navezi POiavlia P^^ obdavčitvijo (24,75 od- direktor Strateških financ v banke in Merkur z lo odstotki renjskem. LastoiSCvo pa ni ^«oročninu bančnimi po- ^ ' ' stotka) in na aktivo (4.8 od- Savi. in poudarja: "Naložba v njen drugi največji h&tnik, "zacementirano", v prihodnje zagoto^ti denar za pk- predvsem kot stotka) ter pn kapitalski Gorenjsko banko je dobra na- Deisfvopajetudi,dasivposlu so možne tudi spremembe ^ za^slenih. Pri Jem je bilo ^ ustreznosti (21,23 odstotka), ložba, saj smo kapital, ki smo tako kot v življenju izbiraš 02- povezave. In kaj prvi mož «ločilno medsebojno zaupa- nekai slabesa* ^^ ^ ^^ izjemno stro- ga vIožIH v nakupe delnic, iz- partnerje na podagi zaupanja. Merkurja poreče na govorice nje. yželeza^usmosep^iza- ' O i •. _o . 3 1 . ^ .1' fs ■ i 'X .. „ . . ... ... . devali,da smo svojeobvezno- škovno učinkovita (2,08 od- datno oplemenitili. Da je bila V Savi verjamemo vodstvenim o gorenjski navezi oz. gorenj Deistvo ie, da stotka operativnih stroškov na odločitev pravilna, najbolje sposobnostim predsednika skem trojčku - Merkur. Sava. sti poravnavali, v banki pa so ' ' povprečno aktivo). Analitične kaže vrednost delnke. Njena uprave Zlatka Kavčiča in za- Gorenjska banka? "V tem ni sepotrudiIi,danajetiafcratko- takšna naveza pnmeriave kažejo, da banka knjigcwdska vrednost se je od upamo v Gorenjsko banko, nič slabega, če si partnerji I»sojü niso oteževali s sodi med najuspešnejše v dr- začetka lastninjenja do danes zato se je z leti tudi razvilo so- med sabo zaupajo. Pri poslu pr^^ldomi omejitvami/' pra- delo\^je oz- "naveza"," pravi je zaupanje mnogo pomemb- ^ ^oris Bregant in poudarfa, obstaja, saj je ^^ in da je povsem primer- povečala desetkratno, razmer Ijiva z najlxljiimi v osrednji je med tedanjo in sedanjo tiž no ceno pa je še mnogo večje Banka je v preteklosti znala iz Sava 41-OdstOt- in V^hodr^ Evropi. na lastnica Banka je znala izkoristiti ^^^ priložnosti, ki so se ji ^^^ hipoteka Gorenjske priložnosti ponujale, in nimamo razlogov da ne bi verjeli, da bo tako tudi Miha Dolinar. nejše kot neka hipoteka." Zaupanje pomembnejše Zadovoljni kot delničarji Merkui je z lo-odstotnim Po skupščini smo zbrali ne- v prihodnje." Bo Gorenjska lastniškim deležem drugi naj- in poslovni partnerji Kranjski IBI je nekaj več kot dvoodstotni lastnüc Go- da je druga zgodba sanauja železarn, pri kateri je država iskala rešitev, kako bi obveznosti do bank preložila na daljše obdobje c^plačevanja. "Nekatere banke, med njimi tudi Gorenjska banka, so po- banke in nmenj delničarjev in po- banka sodelovala tudi pri načr- večji delničar Gorenjske ban- renjske banke. Kot je pov&is\ kazale za takSno rešitev veli- slovnih pannerjev Gorenjske tovani dokapitalizadji Save? V ke. lani je delež zmanjšal za pomočnik direktorja Stefan ko pripravljenost in so pri-Merkur z lO banke. Kranjske Save,ki je naj- Savi pojasnjujejo: Trenumo slabih sedem odstotnih točk, Perčič, se jim zdi zelo po- spe^e k temu, da železarne membno, da ima gorenjsko gospodarstvo močno in niso propadle ali prišle za poceni denar v roke tulcem, večja delničar!« banke, nismo dokapitalizadje ne načrtuje- a če bo priložnost in možnost odstotki njen moglJ zaobiti. Ob koncu leta mo. Govorice o dokapitalizad- ga bo spet povečal. "Višina di- 2000 je bilo v njeni lasti 21 od- ji so posledica Časopisnih pri- \idende se nam glede na re- uspešno banko. Zadovoljni so hkrati pa je bil to ob držav- drUgi nS j večji stotkov bančnih delnic, potlej spevkov oz. tega, dz nekateri zultate poslovanja zdi primer- kot lastniki in kot poslovni nem jamstvu in visoki obres- je delež vsako leto povečala, ne morejo ali noč^o razumeti, na," je odloütev delničarjev partnerji, težke razmere v tek- tni meri za banke dober po- trenutno je lastnica 41 odstotkov delnic. Cc bodo delnice na- da sam institut odobrenega ka- komentiral predsednik upra* stilni industriji blažijo tudi z sel, ki vpliva tudi na njihove pitala še ne pomeni dokapitaH- ve Merkurja mag. Bine Kor- dohodkom od dividende. Ker sedanje dobre rezultate," pra- lastnik. Dejstvo pS je tudi, da si prodaj in se jimbocenazdela zadje. VSavismovpret^em dež. ki je na skupščini "po- je banka lani dobro poslovala, vi Boris Bregant in dodaja: ugodna» bodo delež še poveča- obdobju izkoristili le dd mož- Stiegel" tudi z zanimivim po- so pričakovali visoko dividen- "Gorenjska banka je vseskozi V poslu tako kot ll» saj llm tudi dovoljenje Ban- nosli za izdajo 50 odstotkov datkom. Pred dvanajstimi leti do. po tem, kar je povedal skrbela, da je bila solventna in ke Sloveruje omogoča poveče- dodatnega kapitala, do 20. sep- büa bančna delnica vredxia predsednik uprave na skup- da je lahko posojala denar go- V življenju vanje deleža do 50 odstotkov, tcmbra ta s soglasjem nadzor- sto evrov, danes je tisoč evrov, ščini, si obetajo visoko tudi spodarstvu. hkrati pa je bila In v kakšnem prtmem bi last- nega sveta lahko izkoristili še torej se je vrednost povečala prihodnje leto. Kot delničarji toliko bolj stroga pri dodelje- iz biraS nlšlo delež prodali? 'Trenutno preostali del, nadzorni svet pa desetkratno. Delež v Gorenj- podpirajo večinsko domače vanju posojil In podjetna pri ni nobenega razloga za proda- predlaga skupščini podaljšanje ski banki se jim zdi dobra na- lastništvo, nimajo pa pomisle« zaračunavanju storitev. To partnerje na jo, zagotovo pa bo globallzadja roka še za pet let" Je gorenjska ložba, ki ugodno vpliva na nji- kov glede morebitnega pove- strogost smo občutili tudi v v prihodnje zahtevala tudi po- naveza oz. gorenjski trojček hov poslovni rezultat Tudi v zovanja banke z močnejšimi železarni. Pri Gorenjski banki podlag vezovanje oz. iskanje strate- (Sava, Merkur, Gorenjska ban- naslednjih letih pričakujejo partnerji- Lastninski delež v ni bilo šale, posojila ni bilo Sloh navezav. O tem se bomo ka), o kakršni je slišati v slo- pozitivne donose, cena delni- Gorenjski banki se jim zdi do- brez dobrega jamstva za vraä- • sf —^ ^^^^— .......... —-------'------------^ —..................................- - zaupanja. odločall tedaj, ko se bomo venski finančni javnosti, pred- ce pa še lahko poraste. Da jc bra naložba. lo," pravi Boris Bregant i6 GORENJSKI GLAS petek, 20. maja 2005 REPORTAŽA Razgledi "Lepo je živeti v naši vasi, le pozimi nimam kaj delati in je dolgčas," nam je povedal eden od sogovornikov pri van-dranju pod simbolom Selške doline. Drugje izvemo, da se želi 17-letni Gašper preseliti iz Železnikov v Zabrdo. Ali je možno, da gre za fenomen vračanja v naravo, k naravi? v vaseh Ratitovcem v ca Kaj o v se na Življenje v gorskih vaseh Sp. in Zg. Danje, Zabrdo in Torka ne zamira več. Nasprotno, vedno več ljudi se vrača v svoj rodni kraj oziroma želi tu živeti. V spodnjih Danjah se je Bostian bogataf n)a pred obiskom vasi pod "Grem v milo po mclo." Pa- bi biJa pa kar preveč sama. zimi preselila tudi k sine-....................................... Ratitovcem so büa. da bo več- stirja so zjutraj pokiicali: "?ui- Vsako jutro zakuri v ped, ob vom, a pravi, da ji v mestu ni Oii mpovsodje iz ScUte do- ina vasi praznih» da so travni- dc» avjStcncj, uš trajbov ki H;- kateri smo se na sicer sončni všeč. Rozalka je na pogled iine vUUn Ratitovcc, ići se kot ki in pašniki zaraščeni z gr- tat." Že pred več kot 30 leti je dan pogreli tudi mi. Rozalka zdrava» Čeprav sama pravi, naidlie ohranil ^^ dvl^ na s^ml movjem in gozdom, da je Planina pisal, da so tak govor nam pove, da je bilo življenje da ni Čisto tako. Še vedno / f a je šestim glavam živine rulival vode v čeber. Vas je zanimiva že sama ki se splača izpod Kremanta po sebi. Ena redkih, če ne ... Iz Zabrda se kolovoz nada- celo edim je zgrajena gruča- Ijuje skozi zaselek Troja sto, vse hiše so ob cesti in 21 prebivalcev). Vrsta šestih tega imajo lahko urejen vo-enonadstropnih, zidanih hU z dovod, kanalizacijo, telefon obilico oken in velikim osireš- in še marsikaj, veliko so podedovanimi od prednikov: Mož ki IS šel v Oanjt (110 • 1120 m, imajo ulični sistem. Zaradi ' ' ^t nr^hivnJr^'] VrftJi i^Hilx tpoa imain lahVn nrpjpn va. mlin po moko, IP nHfrnvnn l* ^^ "ji^i se lahko naredili skupaj, a se ' & ' vzpenja v breg smrekov gozd. Gasser pošali, da so tudi »i^j-gj^ y milo /'odsenožđtimkrpenjtv problemi: "Vse je na kupu. ... Povsem ločeno in dokaj niže Če nam krava uide, je takoj j^^Jq ^ Zgornjih so nameščene na sosedovemu." V vasi je i ' Spodnje Danje fSi prebival- ostal, ker so fu živele že Pastirja so ^^^ odprti kotanji, kjer breg generacije pred njim. Pravi, f prehaja v slemenski pomcl, rut da mu takšno Življenje uga- Tllllr^il njegovem koncu stoji v višini ja, Čeprav velik^a zaslužka s I ' r ' 8y6 metrov cerkev sf. Marka, kmetijstvom ni, "V preteklo- ločena od vasi ... Tirolski pri- sti je bila vas že kai prazna. Tulde, avßtenej, uš seljenci so Spodnjim Danjam sedaj pa se je življenje v go- Boštjan Casser in sin jaka v Sp. Danjah. dali ime Niderhuebn, Zgor- rah izboljšalo. Imamo avto-njim Oberhu-ebn, Slovensko mobile in urejene ceste ter traiboV ki ^^ D^nje izvira od besed dno tako hitro pridemo v Želez- vec • v Zgornje Danje. Nase- bolj težkoVas je pred sko- življenje pozna trdo delo. ) in ifi ant^wt n/ina^/itn na niWf« n:i nn. ^f Hanp« nrav ta Winn rai fltntimi Ipti hor>-7\ v r^^lnti TiiH i tn ip nipn r^rf r\t 7a hitat.' in se je gotovo nanašalo na Spodnje Danje. (France Pla- nike. včasih pa so Šolarji pozimi kar ostali v dolini. Tako Ije je še danes prav takšno, raj stotimi leti (1907) v celoti Tudi to je njen recept za kot je bilo pred 30 leti. V njej pogorela, nakar so jo vaŠČani dolgo življenje. Odpravimo se naprej. Ce- nina: Ško^a Loka s Poljansko so se vasi izpraznile, saj so pa še manj življenja kot ta- obnovili. Sedaj cesto skozi in SeiSko dolino, izdal Odbor mladi velikokrat ostali v doli- krat A se tudi to spreminja, vas plužijo» včasih je tu vodi- sta je še naprej slaba, le malo za proslavo UsoČletnice Loke. ni, starejši m so umrli, II Hiše se napolnijo vsaj ob la pot, ki bi jo težko tako so jo že uredili do Zabrda. dccember 1072, str. 176-170). namrazložiGasser. Vvasi je koncih tedna, torej vsaj imenovali. Po vojni so mladi Razžiriii in uredili so oporni Tako je o krajih pod Rati- kar veliko mladih, praktično občasno. Ustavimo se pri odšli v dolino, tu pa so ostali tovcem pisal sloviti rojak, nobena hiša ni več prazna. hiši, ki ima urejene cvetlične le starejši. Na začetku starej- zid, sicer pa je bolje, da se voziš s terenskim vozilom. V geograf, biolog in učitelj V knjigi Franceta Planine grede, zunaj, na vrvici se šim Še pokojnine niso dali. Zabrđu najprej opazimo sta- France Planim v eni izmed smo našli še en zapis, ki suši perilo, okna so odprta. Mladi so odšli tudi zato. ker rejši par na terasi pod hišo. številnih knjig, ki jih je po- veliko pove o nastanku in Glasno potrkamo in pozdra- so v Zabrđu zaprli Šolo. zgoraj, ob cesti pa terenca z svetil svojim krajem. Stanje, življenju vasi: V Spodnjih vimo. Odzdravi nam Rozal- "Ves Čas sem imela delo, ljubljansko registracijo. Olga ki ga je opisoval pred več kot Danjah se je najdlje ohranil ka Koder, 82-letna vaščanka, zaslužek je k hiši prinašal Preiesnlk nam razloži, da je 30 leti, je danes v marsičem govor, ki je imel sicer slovewki Ne želi se slikati, na začetku mož. Pozimi je bilo še težje to njena rojstna hiša, kjer so spremenjeno. Kot prvo že to, jezikovni ustroj, a je bil ves pre- je do nas nezaupljiva. Nato zaradi snega, sama pa sem do smrti živeli njeni starši. V te vasi ne spadajo več pod tkan s popačenimi nemškimi nas povabi na čaj in zaupa ostajala doma in klekljala," Zabrdu je tudi obiskovala škofjeloško občino. Sedaj je izrazi, podedovanimi od pred- svojo zgodbo, se spominja Rozalka. Tudi osnovno šolo. "Potem smo to občina Železniki, Čeprav niktjv, ki so jih fTeisin^ki Škofie Rojena je bila v Spodnjih zadnja leta so zime boli pa otroci odšU s trebuhom za na prvi hiši v Zgornjih Da- pred pnhliŽ7\o 600 leti preseli- Danjah, v Zgornje pa se je samotne in tudi v teh časih kruhom. Bilo nas je sedem njah piše takole: kraj Zgornje /i 5 Tirolskega. Naj navedem poročila po 2. svetovni vojni. dolgčas preganja s kleklja- otrok, le eden je umri že zelo Danje, občina Zali Log in dva zgleda! Mož, ki je šel v Sedaj jo velikokrat obiščejo njem. rada pa gleda tudi okraj Kranj. Naša pričakova» mlin po moko, je odgovoril: domači in tudi sosedi, sicer televizijo. Nekajkrat se jc po ► 17. stran GORENISKl CL^S petek, 20. maja 2005 17 REPORTAŽA Razgledi majhen, pred dvema letoma kot pa doma. Vsaj tako je pa je v nesreči umrl še brat, France Bevk opisoval koze v ki je skrbel za kmetijo," raz- povesti fagoda in seveda priloži Olga. Danes je hiša ob- gode pastirja Matevžka. novljcna. To je bilo nujno Zgodba bi se praV lahko od-potrebno, saj jo je potres iz vijala tu, pod Ralitovcem. Posočja pred sedmimi leti Danes v Zabrdu ni već nobe- močno prizadel. Tako kot ne njive, le še kakšen vrt vse v Zabrdu- Domačini me- sem in tja. Včasih so doma- riijo. da bi danes prav gotovo Čini iz doline prinesli le olje, lahko gledaii le še ruševine, sol in podobne reči, sicer so tako kot danes ne obratuje pa večino pridelali doma. Do niti en od številnih mlinov v doline ie tako ali tako vodila vasi. Na to spominjata dva velika mlinska kamna na terasi Prelesnikove hiše. le stezica, tako da'veliko tako ali tako ne bi morali pritovo-riti na svojem hrbtu. Manj V gorsko vasico zakonca kot }0 let vodi do vasi cesta, Prelesnik prihajata vsak ko- kakršno poznajo tudi danes. nec tedna, včasih tudi več, ko Tudi tej se vidi, da jo je čas pa bo Olga odšla v pokoj, bo- že zdavnaj povozil, sta tu še več časa. Odločno Po vseh vaseh pod Ratitov- nasprotuieta misli» da imata cem poteka tudi kolesarska tu le vikend hišo, saj "bi po- pot, veliko je tudi pohodni- ° '' tem postavila le hišico 4-kiat kov, vse več je tudi izletnikov 5 metrov tn bi bilo dovolj," z avtomobili. Na bližnjem očitali, češ "ali obstaja sploh Tudi na gorskih kmetijah moramo razmišljati sodobno, evropsko. Preživel bo le tisti, ki bo zadostil predpisom in pogoj em Evropske unije France Gasser se je odse- zato, ker si krajani urejajo povesta smeje. Pod vasjo se hribu so se pred leti z avto- Se kaj drugega kot Zabrdo". lil skupaj z mamo in drugi» cesto, pred približno petimi pasejo ovce, za katere skrbi- domi utaborili Nizozemci, Danes mu tega ni žal. Nav- mi otroki v dolino, saj so iz leti pa so uredili tudi vodo- * . ta. "Čez zimo jih imamo v veliko je tudi Italijanov, ki dušen je tudi njegov sin Ga- dolinskih tovarn vabili na vod iz bližnje Torke. Kar tri LiZiCllJ u. hlevu, kjer je napeljana teko- spijo kar v avtu. V vasi pa šper, ki naj bi se v vas čez delo. Odhod je bil neizogi- ča voda in dolge jaslL Ker so si je dom uredil tudi Peter čas tudi preselil. Imajo pri- ben, zato je vas začela iz- ovce nezahtevne, lahko take Čufar, Id ima tako koze kot bližno 17 hektarjev zemlje, umirati. To se je še posebej leta so ga delali: vodovod in zbiralnik. Pn odhodu smo lahko živijo tudi en teden. Vsaj en- ovce in tudi čebele. Ob na- nekaj so ali bodo dobili z de- pokazalo takrat, ko je oblast ugotovili, da Zabrdo živi krat tedensko pa moram pri- šem obisku ga žal ni bilo nacionalizacijo še nazaj. Pa- v Zabrdu zaprla šolo. Danes življenje skoraj tako» kot ga ti v Zabrdo, čeprav pred tem doma, tako kot v nekdanji sejo ovce in koze, v hlevu sta se življenje v vas vrača tudi je nekoč. Morda manjka le pade meter snega/' Od po- šoli ni bilo slovitega orglarja tudi dva konja: Oli in Čili. s tem, da so Gasserjevi poči- še nekaj let, da se bo tu spet stili zaraščen del nekdanjih slišal tudi otroški jok. Mi se travnikov in njiv. Kmalu bodo imeli tudi popolnoma odpravimo naprej. Proti bližnji Torki. Še vedno je na obnovljeno hištD. Ta je kar naši levi visok, strm in mal-veiika, zato nas je zanimalo, ce strašljiv Ratitovec. Po- koga vidijo v njej. Odgovor kot na diani: turiste. bočje v Torki pa ni več tako strmo kot v Zg. Danjah in Razmišljajo namreč, da bi Zabrdu. Ob cesti opazimo v naslednjih letih na vrhu, veliko, novo, Še neizdelano tik pod streho uredili ležišča, nekaj prostora pa bo za- bosta hišo. Pred leK jo je tu zgradil Rafko Gartner iz Sorice. go-tovo tudi v prvem nad- "Stara hiša je bila v tako sla- stropju. Imajo tudi konje in bem stanju, da bi se kar prekrasno lego za ture na sama vase podrla," razloži Ratitovec ali pa kot izho- razloge za novogradnjo Raf- diščno točko za izlete v Bo- ko in doda Še enega: "To je I hinj, Most na Soči ali le v moj dom, moja zemlja. bližnjo Groharjevo Sorico. Dom pa vleče nazaj, zato V bližnji stavbi - hlevu, ki so smo naredili novo hišo." Siga včasih imenovali futer- cer Gartner z družino živi v plac - prostor za razdeljeva- Sorici, a se mu je zdelo pre- nje hrane, si Francetov brat več škoda, da bi domačija v Mirko ureja bivališče za Torki propadla. Tudi zato se dopustniške dni. je lotil kmetovanja. Enkrat Vidi se, kako so včasih na leto, večkrat se v gorah mladi pa vse do pozne jeseni Antona Potočnika. Zato pa "Tudi na gorskih kmetijah gradili hiše in hleve. !z ka- ne izplača, kosi travnike in pa se ovce prosto pasejo pod smo se v zadnji hiši v vasi moramo razmišljati sodo- menja in malte, na roko ob- goji 20 do 25 ovac. Tudi on hišo in vasjo. Tam je tekoča pogovorili s Francem Gas- bno, evropsko. Preživei bo le tesani tramovi 2 lesenimi zaradi zaraščanja, pa čeprav voda 5 potoka in senca ter veliko veliko hrane. "Ovce ne serjem in njegovim bratom tisti, ki bo zadostil pre dpi» klini so hlev zidarji gradili se na kmetiji delo nikoli ni Mirkom, France je ob na- som in pogojem Evropske tri mesece. Le ob nedeljah ustavilo. V začetku 80-tih naredijo toliko škode kot šem obisku obnavljal notra- unije in trženju. V moji soodšlidomov^kdnižinani, let prejšnjega stoletja je po koze, ki jedo tudi grmičevje njost hiše, zunanjost je sku- mladosti pa so imeli kmetje sicer pa so vse dni garali smrti mame prevzel kmeti- in drevje, ter ne rinejo višje paj s fasado že obnovljena. praktično vso hrano na vo- in stanovali pri Gasserjih. jo, a je bilo do leta 1993 tež od vasi. Imamo pa jih ravno "Leta i960 sem odšel v Ijo^ živeli so neodvisno od "Spominjam se. bilo mi je ko, saj je moral zraven tudi zato, da se ne bi vse zaraslo. dolino. Takrat je bü tu način drugih. Danes pa smo od- pet let, da sem zidarje vpra- delati. Sedaj, ko je upoko- Od takrat, ko sem pred leti življenja skoraj neverjeten, visni od drugih, od subven- šal, kaj pa to delate. Odgovo- jen, je lažje. ' Poleti grem odšla od doma, se je vsaj pol Poti so bile slabe, vse se je cij. Če tega ne bi upoštevali, rili so mi, da za mene hišico kar vsak dan v Torko, ki ni obdelovalne zemlje zaraslo, nosilo v koših ali na g^avi, na niti pridelkov in izdelkov ne zidajo. Hecali so se, navse- tako blizu. Tudi pozimi, ne topa je velika škoda," razloži birtlah. Pozimi se je vozilo bi mogli prodajati naprej," zadnje pa so imeli prav," glede na razmere pa vsaj odločitev za ovčjerejo Olga na saneh. V dolini sem se pravi o razlikah kmetovanja smeje pove Mirko Gasser. vsak drugi dan. Upam, da Prelesnik. tudi poročil, imam štiri otro- pr^d leti in danes v Zabrdu Tudi on se rad vrača v rodni, bo kateri od sinov želel pre- Koze bi sicer teren še bolj ke. V bloku nimaš kaj veliko France. Kljub temu je začu- domači kraj. Vprašamo ga, vzeti delo za menoj, a hkra- očistile, a zaenkrat zakonca početi, zato smo večkrat pri- den nad nekaterimi predpi- ali si je pred dvema desetlet- ti dobro vem, da je tu še Prelesnik nimata toliko časa, šli sem, tudi zato, da so ime- si, kot je na primer ureditev jema mislil, da bo prišel vedno težko živeti s šoloob- da bi vsak dan nadzorovala li otroci svobodo." nam pot z gnojišča in gnojnične jame kdaj nazaj, in iskreno odgo- veznimi otroki. Šola je še njihovo nagajivo naravo, ki ji domačije in nazaj razloži za dva konja, prostora v str- vori, da ne. Kljub vsemu pa vedno predaleč," razloži ne da miru in išče luknje v France. Hiša je stara, veliko mem terenu pa ni, niti ta sedaj spomin na mlade dni Gartner. V Torki je poleg plotu za slastnejši prigrizek. je bilo treba obnoviti» Žena gnoj ne bi mogel onesnaže- vleče nazaj. Tudi zato. ker je Gartnerjeve še ena kmetija Ta je vedno slajši na tujem in otroci so mu včasih tudi vati okolice. danes življenje tu lažje. Tudi in trije vikendi. i8 GORENJSKI GLAS petek, 20. maja 2005 USODE GODOVI Razgledi Imela je majhno penzijo, jaz slabo plačo. Takrat smo težko živeli. Ko so ji odrezali obe nogi, mi ni kazalo drugega, kot da sem ostala doma pri njej. In to kljub vsemu, kar mi je v življenju hudega naredila ... Marjance Milena Miklavčič Advokat Viktor M. Nova QoriciH, Blok xx želela, da bi imela mamo ....... tako kot drugi otrod. Kma]u po tistem, ko je prižla, sem ji nekoč rekla mama. Takrat se je obrnila k meni in me nadr- "VvoS zadevi zaradi razve- h, češ tebi nikoli nisem bUa zt zakona vam sporočam, da mama in nikoli ne bom! Ste-Vrh<7mo sodišče v Ljubljani nt kla sem stran in se zjokala. ugodilo pritožbi vak hivh Vendar je postalo še huje. Zažene, inje potrdilo izrek, da se Čeia je še piti, česar v družini Sprašuje se tudi, zakaj se govori o povojnih pobojih prav sedaj, toliko let DO VOini ^^l^^doktna hći dodeli v vzgojo poprej nismo poznali. Pri os- r I * in varrtw ivim Prnti f*?? mih Hwptih iHHh «pm mr»ra. Zaveda se, da cp /^IhvaI^^ Aci vložila, vas bom ob- 12. letih smo začeli graditi več na pravnomočna," dila tudi po trikrat na dan. m verstvo vom. Proti t^ sodbi mih, devetih letih sem mora- je dopustna revizija na Zvezno la že krave molsti> ona pa je sodišče v Beogradu, Če jo bo pijana ležala v hiSi. Pri mojih Činov. Njo so ubijali počasi. Nova Gonca, 27. öpru 1962 Mačeha ni nikoli kuhala malic za delavce. Ce po pravici "Kako to boli, ko se spom- povem> sploh ni znala kaj pri- nim ...Kako je tudi oče trpel, da kuhati, pa še sama s seboj pa ni smel pokazati... Bil je je imela preveč dela, Imela je janci trideset let. Ata je limrl, ko je bilo Mar- danes od tega, se sprašuje odvlekli na samoto in ubili. Marianca. Ostala je brez "Ko mi je bilo 18 let, ko Hr) ^P H^^nPC tfniti popolnoma pod komando pa neko strast ki mi še danes Ud ÖC UdXiC:> LULl starega očeta. Pa ne samo to. ni razumljiva-Več ljudi, če je "Ves ta čas ga nisem niti enkrat samkrat videla, da bi službe in namesto da bi Šla sem bila polnoletna, je bila čez nekaj letvpenzijo. živo- mojaprvaootkniej. Vsaleta nn^lpHirP Grožnje, ki jih je oče govoril bilo na kupu. z večjim užil- se nasmejal. Nikoli! Čeprav tari doma ... Visoko v hribih, jo sedaj obiskujem, vendar, r •' • "med vrsticami", so bile še kom me je zmerjala. Pojma so mi pripovedovali, da je bil bogu za hrbtom. In to zato, tiste pregrade, ki se je med veliko hujše od tistega, kai se nisem imela, kaj pomeni be- kot mlad &nt zelo družaben ker svoii mačehi ni zmogla nama zgradila, ko sem bila je videlo," nadaljuje s svojo seda kurba, ona pa me je in vesel. Mačeha je umrla n vmiti zob za zob ... še otrok, se ne da preskočiti. pripovedjo Marjanca. zmerjala z njo, če me je le vi- let za njim, Zaradi gangrene Sprašuje se tudi, zakaj se Velikokrat se z njo težko po- "OČe se je, kot sem Že pove- dela. Potem ni bilo Čudno, da je najprej izgubila obe nogi. govori o povojnih pobojih dala, v drugo poročil isto leto so jo posnemali še drugi, saj Imela je majhno penzijo, prav sedaj, toliko let po voj- govorim, zlasti zaradi bolezni. Ce ne bi stari oče naredil kot mama. Kako je s svojo so imeli priložnost slišati ma- jaz slabo plačo. Takrat smo ni. Zaveda se, da se človeka tiste krutosti, bi bila še da- drugo prišel vkup, ne vem. čeho na vsakem koraku. Bila težko živeli. Ko so ji odrezali da ubiti na več naünov. Njo nes oba starša živa, vsak na Doma je bila iz sosednje vasi. sem zanemarjen otrok, tako obe nogi, mi ni kazalo dru- so ubijali počasi, da še danes svoj način." Ne morem soditi o njej. toda po čustveni kot po vzgojni gega, kot da sem ostala čuti poslea pm glasbena slovenskih Kis^^ izvedba opere Brata misd, Id sem jo ustvaril v tej skladatelja Alojza Ajdiča je operi m je bU hkrad osnova cWaHafplipy nedvomno praznik taJco za lemu, kar je v nadaljevanju v ' osrednjo slovensko operno posameznih zborih, arijah, SVOi (5o*letrii hllokot za slovensko kulturo intermezzih. ki so v tem delu. ' sploh. Opera je namreč v zad- Tudi pri instrumentaJni iubil^i ^^^ ^^^^ slovenskimi spremJ ja vi sem skušal bid ne- ' ' skladatelji nekoliko v senci, koliko samosvoj, veliko sem dOTDOlniuie z ^^^ ^^ ^^ ^ zaradi zahtevnosti uporabljal tolkala, saj sem ^ ' ^ . žanra, njegove spedTike in mnenja, da ta dajo drugaäio do^lpi nrVO največkrat mnogih težav, ki barvitost zvoka celotnega or- ^ * so ponavadi povezane z upri- kestra.karsemslišaltudikas- nOtOSTäfirSnO zo^tvijo. bolj poredko loteva- neje na vajah/ dodaja Ajdič, ^ jo. Priznani slovenski sklada- ki se zaveda, da je s tem tako ^^TK^^I^Q telj Alojz Ajdič, ki živi in dela dirigentu kot orkestru in ^ v Britofu pri Kranju in je za predvsem pevcem "nakopal" slovenske simßnijo za tolkala in precej dela. Opera Brata je v sim/onićni orkesUr leta 1996 glasbenem smislu zelo za- Qpgj-g Jq Ig bilä nagrado Prešernovega htcvna in je kot taka bila zelo ^ ' * sklada, se je prav v času, lah- trd oreh vsem akterjem v nStiSnieHä Še ^^ blrekll pomanjkanja oper- njej. To je bii bržkone tudi ' nih del, v letih 1998 do 2002 razlog, da bo na njegovo željo Dred DremierO pisanja svojega opernega francoski dirigent Pierre - Do- ^ ^ ^ prvenca, glasbene drame v minique Formelle, s katerim S tem društvo dejanjih, ki se dogaja v je AjdiČ že nekajkrat odlično času 2. svetovne vojne na Slo- sodeloval. däie tudi konkretno v Ljub- > Ijani. Govori o tragični usodi Soustvarjalci o operi dODrinOS k družjne, predvsem matere, ki dobil partituro in libreto, sem se navdušil nad filozofskim stališčem, s katerega na stvar gledata oba avtorja, To stališče je prisotno tako na tekstovnem kot glasbenem nivoju. Seveda mi je v čast, da kot edini Neslovenec sodelujem pri tako pomembnem delu." Miljam Kalin, v vlogi mate» re: "Vloga je zelo zahtevna tako pevsko kot igralsko in je zame velik izziv, saj neizmerno uživam tudi v odrski igri. Vloga ima veliko gradacijo, veliko ljubezen do sinov, domovine, družine, H se prepleta z močnimi čustvi in na koncu Uk matere privede vse do blaznosti. Vlogo gradim vsakič znova, saj jo vsakič znova, kljub temu da osnovne reladje ostajajo nespremenjene, prilagajam trenubaim čustvenim stanjem. Po moji v operi Ekvinokdj je ta v zagotovo ena mojih najmoč- o H Al v vojni izgubi oba sinova, ki Marko Selan, avtor bbrelar skladatelj Alojz Ajdič je opero komponiral med leti jYjlj^ sla se po spletu različnih okoliščin v vojni vihri znašla ria Besedilo je zgovorno sam po sebi. Ko sem že imel osnovni 199S in 2002. nejših vlog doslej. Taldh I možnost: operne pevke pri e nas nimajo veliko. Smo iz-^ jemna ekipa, kot najstarejša med nosilci najpomembnejših vlog odlično sodelujem z mlajžimi kol^. pQjYienibnemU IdeoloSko in politično okvir zgodbe, sem bral inter- pravzaprav mati. Besede, ki saj je funkcija gledališča, tudi Opera je odlična, saj so od- C «»^^IS^^ilH li^VAM^^^^Vi ^ AivJvJ'^VM Ma »«a ««M irnm^^X^ ^ A v*« A a ^ ^^ ^ J ^ 1 • 4 jI ^ i i I XI 4b • «l^ 1«i «^mJI«^ razLčnih bregovih. vju z AjdiČem, v katerem je jih ona izreče, so preprosto opernega gledališča, tudi ta. ločitve glavnih likov prikaza Qp] 11 moje prvo opemo govoril, da IŠč^ libreto za ope- moj odnos do slovenske ma- da preko odrskih desk spre- ne take, kot so bile v tistem ddo, hkrati pa moia dolgolet- ro. Oglasil sem se mu m sva tere «1 govon o problemih. Jo se nas hipu pravilne za posamezni AloiZS ™ želja. Doslej sem napisal začela sodelovati, po pošti, te- Ajdiča. Vinko Mödemdorfer, reži- la trenutek tičejo. Pri delu z ka, mamo, Blaža, Tomaža in številne komorne instrumen- lefonu, lahko bi rekel» da sva sen "To je moja Šesta režija v opernim ansamblom sem to- Kristino. Spoznamo, da je na talne skladbe, solistične opero pisala sočasno, jaz sem tej operni hiši in moram reči, krat zelo užival, lahko rečern, svetu več resnic, v$ak človek skladbe, nekaj koncertov, brusil Ln pilil besedilo, on pa da je prav opera Brata zame da se v operi v zadnjiJi desetih ima svojo. Tako je prikazana simfonij, v ždji, da t)i v mc^ je potem komponiral. zelo pomembna, ker občin- letih formira izjeriina ekipa tudi vojna, ne Čmo-bela, am- jem delu slišal tudi glas soli Naj poudarim, da ne gre za stvo nagovarja na dveh nivo- pevcev mlajše in srednje ge- pak siva, kakršne so vse voj- A Sta in pevsk^ zbora, pa sem nekakšno politično opero. jih. Spregovori o splošni temi neradje, ki hkrati znajo biti ne- se lotil pisanja dasbene dra- Sam sem prepričan, da nobe- Kajna in Abela, na drugem tudi igralci in to bolj» kot le Ivan Andres AmŠek, v vlo- me," je povedal Alojz Ajdič, no delo, ki ima kakršnekoli ki je v iskanju ustreznega li- umetniške ambidje, ne sme nivoju pa gre za povsem slo- bilo to doslej v operi v navadi. ^ Tomaža; "Ko sem se učil vensko temo, bratomorno dr- Od^Čno sem sodeloval tudi s vloge, mi je bUo v šali reče- breta stopil v stik z Markom biti politično oziroma politi- Žavljansko vojno in zagotovo scenografom Markom Jap- no, češ to je pa prava provo- Selanom. Kot je povedal, mu kantsko. Ne sme zastopati ka- bi se sprenevedćdi, če bi rekli. Ijem in kostumografinjo kacija, tebi, ki si prijel iz Ar- besedilo sprva ni bilo preveč kršnih koli ideologjj, ampak da la opera ni aktualna. V za- Alenko Bard, s katerima sem gentine, dajo vlogo partiza- blizu, kaj kmalu pa je v jijem mora biti zgodba, pa čeprav dnjem času žal še celo bolj že naredil nekaj oper. Nismo na. Pa sem rekel, da bi bila spoznal tako vsebinsko kot na političnem ozadju, postav- kot pred leti. Hkrati je dobro naredili spektakla na prvo najbrž večja, če bi igral do- duhovno zelo bogato izrazno Ijena na podlagi psihološkega to, da Dbreto preseže aktuali- žogo, ampak skušamo slediti mobranca. Želel sem si peti delo. "Imel sem srečo, da okolja posameznih junakov, zem in govori o splošni dvili- duhu libreta in glasbe. Pre- vlogo partizar^a, pa ne zaradi sera v libretu lahko našel veli* ki se znajdejo in ukrepajo v zadjski temi bratskega spora, pričan sem, da nam je lo osebnega odnosa do tega. ko zelo lepih v verzih pisanih določenih okoliščinah. Kot ki ga v različnih oblikah in uspelo," ampak zato, ker sem ga ho- besed, saj sem tako lahko bolj avtor sem tako objektiven, na okoliščinah poznajo tudi dru- Piene - Dominique Pon- tel zapeti in odigrati objektiv- doživeto, predvsem pa precej dogodke gledam z določene gi narodi. Ob tem se stri- nelle, dirigent: "Glasba, ki jo no in s tem profesionalno, lažje pisal posamezne arije, Id distance, se ne opredeljujem njam, da je glavni poudarek piše Alojz Ajdič. mi je zelo Ekipa sodelavcev je odlična, jih v končni hn tudi pevke in in na dogodke predvsem gl^ na materi, saj je bolečina sle- všeč in hkrati tudi blizu. Pri delali smo zares profesional- pevd opernega ansambla dam dokumentarno. Burna heme mame ob izgubi otro-zeJo lepo zapojejo," Zanimi- vojna leta skušam ujeti skozi ka zelo velika. Ta zgodba je svoj e m komponiran j u j e isker in ne sledi aktualnim no. Vloga v operi Brata je zagotovo moja najmočnejša ig- vo, da je skladatelj opero začel oči glavnih junakov v operi. prav zato zelo Človeška in ima trendom ali modiüm mu- ralska vloga doslej. Tudi pisati tako rekoč od konca li- Sam ne simpatiziram z niko- v sebi dramo. ham. ampak vedno posluša glasba je odlična, čeprav terarne predloge, saj ga je mer, sem neke vrste kronist. Opera bo v tem času zago- svoje srce. Tako pri operi kot smo kdaj imeli tudi kakšno menda zelo očaral zadnji Lahko potrdim, da je naj po- tovo razburila duhove, am- pri simfonijah izhaja pred- pripombo čez skladatelja, saj zbor, ki je v njem vzbudil membnejši akter v tej operi pak mislim, da je to dobro, vsem iz sebe. iCo sem v roke je petje v njej zelo zahtevno." 20 GOREN)SKi GLAS petek, 20. majd 2005 ZDRAVJE Razgledi Ciril Golar je star 59 let in živi na Godešiču pri Škofji Loki. Pred sedmimi leti in pol mu je kirurg, prim. dr. Anton Gabrijeldč v ljubljanskem Kliničnem centru presadil srce. Prejel ga je od za več kot polovico mlajšega darovalca. Zivjenie presajenim srcem Prišel bo čas, ^^^ bertonced ke? Niti za trenuö^k nisem po- prometni nesreči Med opera- misli], da bi srce odklonil. Pri- djo sva ležala v sosednjih so ko bodo zdravila ljubljanskem KUničnem pravijen sem bil tudi na to, da bah." centru so prvk srce presadili se ne zbudim več. Ko te poleg OdOGVCdala in ^ 1990. Do konca lansk^a domačih obiskujejo tudi sode- Kakšrn) je žhdjenje z novim sr» ^ leb so (^ravlH 46 transplanta* lavd in prijatelji, veš, da je to že cem^ Ste Še vedno stari Cirü^ "Srce ne prenese nobene bo prišlo do ^^ ^ ^ štirinajsti po vr zavrnitve. Nova presaditev je možna šele po '992- up lahko slovo' sd, ki ste prejeli srce od nekoga diug^. Zakaj je &Ü potF^)en tapos^? "Prvi znaki, da je nekaj naro- sprejdi novko. da ima)o za vas be, so se z visokim krvnim da- pmea darovaka? lastnosti ali navad od daroval* Do operacije je prišlo u. de- ca. Spremenijo pa se čustva. cembra leta 1997. Kako ste Po vseh preizkušnjah, ki jih doživimo transplantirani, \o niti ni čudno. Ko vidim neko- "Cd dan je bilo okn^ mene ga, ki je bolan ali kako drugače tovdjw je bila srčna aritmija, polno zdravnikov, tako da mi trpi, se hitro postavim v njego- dvanajstih letih neenakomerno bitje srca. Ker je bilo vse skupaj make čudno, vo vlogo. Tega, kar sem dal * pa je bUo srce že tako zelo Rekli pa niso nič. Potem pa je skozi, res nikomur ne privoš- 2JJ UDam okvarjeno, ga niti s konverzijo le pol ure pred operadjo k ^ niso uspdi več spraviti v ena- meni prišel zdravnik in me čim." lahko da bom ntem. Leta J995 so vprašat "Kako se počutite? Kar Sedaj torej živite drugače? f ^ ^^ • ^ • % • .Jll * * 1 JI* mi postavili diagnozo, da ni vam bom povedal, bo za vas 2ivtm predvsem boli nor- takrat večdrugepomoČi,kotdagrem verjetno Šok. Dobili smo srce malnoin seveč posvečam tudi na čakalno listo 72 presaditev, za vas.'' Zame to ni bil šok, saj sebi. Težko gledam, kako Ij ud- Zaenkrat S6 ^^ vedno bolj je bUa to edina rešitev, v opera- je sami sebe uničujejo in jim slabšalo in srce mi je pešalo iz* djsko sobo so me pripeljali toč- zato skušam to dopovedati.' noobpolnodii,decembra.Ko PrijateJjem merim tudi krvni so mi po operadji iz pljuč od- tiak. VeČina jih je pri meritvi močjo. Bil sem že tako slab, da stranili umetno dihanje, sem premalo pozornih na aritmijo. pooitim dobro. redno hitro. Sredi leta 1997 je delovalo le še z 20-odstotno sem bil do operadje vseskozi v zadihal kot takrat ko sem bü Potrebno je poslušati, ali srce V Cirilu Colarju od leta 1997 bije srce mladega fanta, ki je bolniSnid in le Še Čakal na or- Še zdrav. Na novo sem se rodil bife enakomemo. Tam nekje in začela se je terapija za obsta- do 25. leta starosti se srce mora nesreči nek tujka v telesu, ki Človeka umiriti. Če še po tem neredno čin življenja pred operadjo, saj dala in bo prišlo do zavrnitve. KakSen ie bil občutek, ko ste popoboma izčrpa. 2!a silve- bije, to ni več normalno.' lahko le ČakaH na novo srce^ "Veliko sem premišljeval o tem, ali bom dobil srce ali bom strovo sem bil potem Že doma." sem bil telesno vseskozi akti- Nova presaditev je možna šeJe ven, nisem kadil in piL Seveda po dvanajstih letih in le upam Vam novo srce dobro služi? "Novo srce je tujek, Id ga tdo moralumretL Imel sem aparat Na nwo ste se rodili s srcem stalno skuša zavrniti. Imam pa moram vsak dan jemati zdravila." lahko, da bom zdilal do takrat Zaenkrat se počutim dobro. Mimogrede naj vovtm. da za dihanje, črpalko za pomoč neko^ druge^ Veste, kdo je srečo in tudi zdravniki me Pa je to novo srce sedaj za ved- imajo v zahodnih državah bdj- srcu. niti iz postelje nisem mo- to bil? imajo zato za f^omena, saj do Q0? ša zdravila kot pri nas, zato ne gel vstati. Občutek je bil gro- Po operadji so mi povedali sedaj še nisem imel niti enega "Ne. Vem, da se bo vse sku- čudi podatek iz Italije, ko so zen. Spraševal sem se, ali bom za spol in starost darovaka, ter poskusa zavrnitve. K temu je paj enkrat Lrteklo. Priiel bo nekomu po deveüiajsüh letih res moral pustiti družino, otro- podatek, da se je poškodoval v verjetno pripomogel moj ru- čas. ko bodo zdravila odpove* ponovno presadili srce." Beli ovratniki na kupu gnoja SEDMICA t^ARIfTASMOLKIKAK Množica, torej javnost, ima dobil kmet čez plot, ki ima na odtipkam nekaj telefonskih ba iskati tam, kjer so, «e pa tkov hranijo najr^anj deset v primeqavi z njenimi posa- dvorišču že tri traktorje in do- številk, seštejem in odajem tam, kjer so bile, zdaj pa jih let. Samo nalog mora nekdo meznimi čJeni veliko pred- mnevne zveze na kmetij- ir^ormadje in pod črto ugo- več ni. Redmo, na finanč- dati, da jih potegnejo iz svoje- nost. Nikdar se ne dolgočasi, skem ministrstvu. Množična tovim, da so stvari tako pre- nem ministrstvu. Za kmetij- ga arhiva- vedno je nekaj, kai jo priteg- občila razkrijejo, da so nežna- proste, da jih je treba nemu- ko ministrstvo se namreč ne Brez večjega napora je mo- ne, drži v napetosti. Vzemi- no kam poniknili seznami doma zamegliti. Če paČ raz- ve natančno, ali so evidence goče identificirati tudi odgo-mo Ceco. Del javnosti se za prejemnikov kmetijskih sub- mišljam s pametjo (prizade- pri njih bile ali ne, saj ni ni- vome za morebitne nepravil- silikonsko seks bombo z Bal- vendj in spet smo vsi v igri. tih) politikov. hče naredil zapisnika o gradi- nosti okrog kmetijskih sub- karia sploh ne bi zmenila» če Primer naj bi bil tako skriv- Pogoj za uspešen razplet vu, ki ga je Poslovno združe- vendj. Odgovorni pa so vsi ji ne bi neki budni policist nosten, da del poslancev raz- prigode s pogrešanimi evi- nje prehrane Slovenije dobe- dosedanji (razen aktualnih) (resnic na ljul», samo dovek miši j a celo o ustanovitvi kriz- dencami prejenmikov kme- sedno odložilo v prostorih kmetijski in finančni mini- v komi bi jo lahko zgrešil) na brniškem letališču preprečil nega štaba, ki bi prihodnja leta raziskoval morebitno tijskih subvendj je, da stvari agendje za kmetijske trge. In stri; |ože Osterc, Ciril Smr-vzamejo v roke izkušeni in sicer samo zato, ker na kme- kolj, Franci Bul, Mitja Caspa- vstopa v državo. Opla, kaj se vpletenost politikov iz visokih politično nezainteresirani tijskem ministrstvu ni bilo ri, Anton Rop in vsi drugi, ki pa to dogaja, zdaj našpiči uše- krogov. kriminalisti. (Kar je idealna praznega prostora. Naj bo so zadnjih deset let sedeD na sa tudi nezainteresirana javnost. In že smo vsi v igri. Opla, kaj se pa to dogaja, priložnost za aktualnega vr- tako ali drugače. Če so vsi dru postanem tudi sama pozor- šilca dolžnosti direktorja poli- gi vladni resorji evidence res Dokler poteka vse normal- na. Ustanovitev državnozbor- dje, da se izkaže.) Če bo pot nično že uničili, so stoodstot no, vsaj na videz, tudi kmetij- ske preiskovalne komisije je prava, se bo skrivnost hitro no shranjene v "robotu" cen ske subvcndje držijo v nape- namreč lakmusov papir za tosti le del javnosti. Denimo prikrivanje in ne razkrivanje tiste, ki jih zanima, koliko ne- domnevnega kriminala belih razpletla, v nasprotnem primeru se ne bo nikoli. tra vlade za infomiatiko, kj po novem spada pod ministi Čista izmišljija je, da evi- stvo za javno upravo. V cen vrhu obeh ministrstev. In to zato. ker so bile pogodbe, ki so jih sklepali na kmetijskem ministrstvu, vedno potrjene na finančnem ministrstvu. Zagotovo pa nima v tem primeru svojih prstov vmes povratnih sredstev je doslej ovratnikov. Zavrtim oziroma dene ni. Je pa res, da jih je tre- tru namreč vse baze poda- agendja za kmetijske trge. ife GOREN)SKI GUS petek, 20. maja 2005 EKONOMIJ M s tefan .za rgi@ g-gias. si 21 V se Distribucijsko podjetje Elektro Gorenjska je lani poslovalo uspešno in skoraj podvojilo dobiček. Iščejo tudi alternativne možnosti pridobivanja električne energije. Ši EFAK Žabci pomeni, da na trgu nastopa- ....................................... jo konkurenčno» da so uspeli Kranj • Družba Elektro Go- spremeniti odnos do odje- renjska, ena od petih elektro- malcev in uspeli dosegi večjo distribucijskih podjedj v Slo- prepoznavnost podjetia na veniji, ki ima približno dese- trgu. V celoti so izpolnili tudi todstotni delež, je lansko leto investicijski na6t v vrednosti zaključila zelo uspešno. Po- 2,6 milijarde tolarjev, doda- slovno leto 2004 je sklenila z na vrednost, ki je lani dose- 816 milijoni tolarjev dobička, gla dobrih 14 milijonov tolar- pred obdavčitvijo, kar je za jev na zaposlenega, pa je za 89 odstotkov več kot leto po- dobro desetino večja kot v prej. Vse enote diužbe so po- letu 2003. slovaJe pozitivno, razen eno- Za učinkovitejše gospodar te za dobavo električne ener- jenje pa v Elektro Gorenjska gij e tarifnim odjemalcem - ti poteka reorganizacija vsmis- PoslovanjeElektraCorenjskestapredstavilapredsednikupra-so od lanskega polletja le še lu združevanja organizacij- ve Jože Knavs (levo) In član uprave mag. Andrej SuJteršIč. gospodinjstva, kjer so ugotovili za 356 milijonov tolarjev izgube. Izgubo pripisujejo neustreznim cenam električ^ skih enot. Tako je uprava v začetku tega meseca imeno- zasebne male hidrodcktrar- pa z izgradnjo male fotona- vala odgovorne za združeva- ne pa še nadaljnjih 6 odstot- petostne elektrarne mod nje organizacijske enote Na- . V hčerinski družbi je v 16,2 kW v Radovljici kot prvi ne energije, ki jih določa kup in prodaja električne pripravi Še pet projektov ma- med elektrodistribucijskimi država. Izguba se je sicer energije in enote Dobava lih hidroelektrarn, intenziv- podjetji v Sloveniji napravili bistveno zmanjšala, saj je le električne energije tarifnim no pa sodelujejo tudi pri korak k izkoriščanju najči- dobro trećino lanske, vendar odjemalcem ter za združitev možnih skupnih nastopih za stejšega vira energije - sonč-jo povečanje tarifnih postavk, večja prodaja in nižji enote Distribucija električne ureditev kogeneracij z neka- ne energije. Pričakujejo, da energije in enote Upravljanje terimi industrijskimi in ko- bodo na tak način proizvedli stroški ob dejstvu, da prodaj- distribucijskega omrežja, munalnimi sistemi, kjer bi 17.000 kWh energije letno. ne cene ne pokrivajo nakup- Na Elektro Gorenjska se izkoriščali odvečno energijo, K boljšemu odnosu do okolja nih, niso mogli v celoti od- ozirajo tudi za možnostmi tudi energijo iz biomase in prispevajo tudi s kabliranjem praviti. S skupnim rezulta- altemativnih virov pridobiva-tom poslovanja, ki pomeni nja električne energije. Usta- odpadkov. Za izkoriščanje vetrne energije v Elektni Go- nekatcrih prenosnih sistemov, v sodelovanju s Planin- popotno uresničitev strategi- novili so hčerinsko družbo renjska ugotavljajo, da sicer sko zvezo Slovenije pa sode- je dela, opredeljene v Poslov- Gorenjske elektrarne, d.0.0.» obstajajo možnosti, vendar lujejo tudi pri elektrifikaciji nem načrtu 2004 - 2007. so ki pokriva iz 15 malih hidro- se zavedajo, da bi bili tovrstni planinskih koč. Lani sta bili v Elektru Gorenjska zelo elektrarn 5 odstotkov distri- posegi v Triglavski narodni tega deležni koči na Blegošu zadovoljni In ponosni, saj buirane električne energije, park povsem neprimerni. So inDobrÖ. Dobiček lani za tretjino večji Po podatkih Agencije za javnopravne evidence in storitve se je dobiček gospodarskih družb v lanskem letu povečal za tretjino, izguba pa zmanjšala za dvajsetino. Šte fan Žargi Ljubljana • V sredo so na Agenciji za javnopravne evi- več kot v letu 2003, tei za 187 pa je delalo 36,5 odstotka de- na, popravila in izdelki za Ši- milijard tolarjev čiste izgube, lavcev. Kar 12.187 nialih roko potrošnjo", na tretjem družb ni imelo zaposlenih, mestu pa je agencija uvrstila saj se lastnikov v statistiki kot družbe s področja poslovanja kar je za 5 oasioiKov manj. Cisti dobiček, kot razlika dence in storitve (AJPES) med ustvarjenim dobičkom zaposlene ne šteje. Tudi po z nepremičninami, najemi predstavili zbirne podatke o in izgubo, je torej znašal 391 prometu je slika drugačna: in poslovnimi storitvami, poslovanju družb, ^ so agen- milijard tolarjev. V A]PES-u 1,8 odstotka velikih družb je Neto dodana vrednost na za- dji predložile letna poročila, so driižbe razvrstili po veliko- ustvarilo $6 odstotkov proda- poslenega je lani dosegla 6,6 Med 42.086 družbami je bilo 37.910 kapitalskih, sti in pri tem ugotovili, da je kar 96,4 odstotka malih je, delež srednjih pa je znašal milijona tolarjev, povprečna 3.829 osebnih in 329 za- družb, med 55.181 podjetniki 15.7 odstoü^a. Največji delež imajo še vedno družbe s po- bruto plača pa nekaj več kot 241.000 tolarjev, Za podjet- drug, v katerih je bilo lani za- pa ni l^ilo nobenega velikega dročja predelovalnih dejav- nike je v letu 2004 delalo poslenih 46S.053 delavcev,, in le i6 srednje velikih. Pri nosti, ki so lani zaposlovale 58.908 delavcev ali 12,6 odkar je za dva odstotka več kot številu zaposlenih je slika 45 odstotkov zaposlenih in stotka zaposlenih, kar je za 2 leto poprej. Gospodarske družbe so ustvarile za 570 obratna: le 772 velüdh čiužb ustvarile 36 odstotkov vseh odstotka več kot leto poprej, je zaposlovalo skoraj polovi- čistih prihodkov in 38 odstot- Kar 61 odstotkov samostoj- miliiard tolarjev čistega do- co (47,4 odstotka) zaposle- kov čistega dobička. Sledijo nih podjetnikov ni imelo no-bička, kar je za 33 odstotkov nih» v 40.540 malih dnižbah družbe v dejavnosti "trgovi- benega zaposlenega. Zaupali ste nam doma - zdaj je na vrsti še svet. vzajemni sklad delniških skladov V, Vlagajte v najboljše svetovne delniške sklade! KRATKE NOVICE ljubljana Za spremembe na dolgi rok v sredo je bila na Gospodarski zbornici Slovenije javna raz» prava -o prediogu sprememb Zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju pod naslovom "Pokojninska reformna grozi..,", ki jo je ob udeležbi Številnih strokovnjakov vodil predsednik GZS jožko Čuk. Razpravljavci so poudarili, da obstoječ Zakon Iz leta 2000 sledi zastavljenim ciljem, da je predlagana sprememba korak nazaj, na kar opozarjajo demografske in makroekonomske napovedi. Predlagano je bilo, naj si Vlada vzame čas za prenovo ter Investicijsko vzdrževanje pokojninskega sistema. Menili so tudi. da je treba pokojninsko blagajno očistiti socialnih transferjev, pretirana solidarnost pokojninskega sistema ne motivira mlade generacije za varčevanje v drugem in tretjem stebru. Predloga Zakona razpravljavci ne podpirajo, saj obstaja upravičena bojazen, da bo dosledno usklajevanje pokojnin z rastjo plač vodilo v povečanje obremenitev gospodarstva in posiabSanje konkurenčne sposobnosti na globalnem trgu. S. 2. Domžale V Heliosu za 3,4 milijarde dobička Poslovni sistem Helios iz Domžal je v letu 2004 nadaljeval uspešno poslovanje. Kijub ostremu konkurenčnemu boju na tržišču premaznih sredstev ter relativno neugodnemu poslovnemu okolju, ki so ga med drugim zaznamovali rekordni sko- i cen nafte, ki vplivajo na večino surovin premaznih podjetij. Prav tako se je tudi na nabavnih trgih pojavilo pomanjkanje nekaterih surovin, kar posledično pomeni dvig njihovih cen. Helios je uspel v letu 2004 svoje kazalce uspešnosti dvignili praktično na vseh ravneh. Prodajo so povečali za 29 odstotkov, ob 40 milijardah tolarjev prometa pa so ustvarili za 3,4 milijarde toiarjev čistega dobička. Nadzorni svet predlaga skupščini delničarjev za kar 3S odstotkov višje dividende, ki naj bi znašale 3.144 tolarjev bruto na delnico. Š. t. Na podlagi 31. člena Zakona o urejanju 110/02 in 6/03 - pofiravek) In 4S. člena lUradnI list RS. šl, 43/95. 33/96. 35/00 občine Krani dne 12.5.200S soreiel (Uradni list RS. Mesfne občine Kranj In 85/02} (e župan Mesfne SKLEP o javni razgrnitvi I, Javnd se ra2grT>e: 1. Predlog oĐćinskega lokac^skega načrta Br1 'BTTtdlug, ki ga je izdelalo podjetje RRO. Res^ska razvojna družba, d.o.o.. Ljubljanska 7d. 1230 Oofnzafe, pod št. projekta 07/05 z dstumofn april 2005. 1. Predlog občinskega «lokac^skega r^ačrsa Brl • Brttofjug se javno razgrne na Oddelku 22okc^ in fNOStor Mestrie občane Krsij, SkvensKItrgl, Kranj. 2. Predlog obcir>^ačrta 6rl • &fttoH>Jg 9e razgrne tudi na sedežu Krajevne skupnosti Britof. Jdima razgrnitev traja od 27.5.2005 do 27.6.2005. IV. v času )avne razgrnitve bo organizirana javr^a obravnava In sic^; ^vsreOo, dne 15. junija 2005, ob 16.00urivGaeil5kem domu V. Rsne pr^3^be k predtogu odloka občinskega lokacijskega r>aćrt Brl -8dtot jug lahko s?3išete v knjigo pripomb na krajih javne razgrnitve ali pošljete na Oddefek za okolje h prostor. Mestne občine Kranj, Slovenski trg 1, Kranj. Obravnavar^ bodo le podpissne in s pdnJm naslovom ocN^mSene pripomba In predlogi. Rok 2a priporrd^ k razgrr^enemu gradivu poteče zadnji dan razgmrtve. VI. asklep se objavi v Uradnem listu RS in Gorenjskem glasu. i številka: 35003^003/2005^8/01 Datum: 12,5.2005 Mohor Bogataj, unrv.dipl. org ž JPAN Laze I8a. 4000 Kranj . / KMETIJSTVO cveto .zapio tn iJc (g)g-gias. si C0REN)SK1 GLAS petek, 20. maja 2005 KRATKE NOVICE ljubuana Za velike zveri pristojna agencija za okolje Po zakonu o ohranjanju narave in uredbi o zavarovar^ih prosto živečih živalskih vrstah je z letošnjim letom za odločanje o zavarovanih vrstah živali pristojna republiška agencija za okolje. Agencija je aprila izdala dovoljenje za odvzem (odstrel in izgube) 67 rjavih medvedov iz loviSČ, ne pa tudi za odstrel volkov in risov. Zavod za gozdove Slovenije, k) je za letos predlagal odstrel 80 medvedov, n volkov in dveh risov, ter Združenje občin Slovenije in Varuh pravic živali so se na dovoljenje agencije pritožili. Ministrstvo za okolje In prostor je kot drugostopenjski organ dovoljenje agencije po nadzorstveni pravici razveljavilo, razen v delu omejenega odstrela medvedov do konca aprila v lovtičih lovskih družin in v loviščih s posebnim namenom, s katerimi upravlja zavod za gozdove. Zavod je strokovno mnenje o odvzemu velikih zveri zasnoval na oceni, da je v Slovertiji 4^0 do 550 rjavih medvedov, od 80 do 120 letnega prirastka, precejšnja neusklajenosti med Številom medvedov In možnostjo okolja. CZ. krak) Devet zlatih priznanj za mlečne izdelke Na razstavi Dobrote slovenskih kmetij, ki bo ta konec tedna na Ptuju, bodo podelili tudi priznanja za najbolje ocenjene kmečke prehranske izdelke. Medtem ko smo imena dobitnikov priznanj za večino skupin izdelkov objavili Že aprila, so zdaj znani že tudi rezultati ocenjevanj mlečnih izdelkov. Devet gorenjskih kmečkih gospodarjev oz. gospodinj bo prejelo zlato priznanje, trije srebrno in eden bronasto. Komisija je na-jbo[je, z največjim možnim številom točk, ocenila skuto z dodatki, delo Andreje Jagodic s Police, in sladko skuto Andreja Sokliča s Polj (Bohinj). Poleg njiju bodo zlato priznanje prejeli le Mojca Dijak Grmek in Darinka Korošec, obe s Koprivnika, Franci Podjed iz OlŠevka, Olga Rozman z Nemškega Rovta, Mojca Hlebanja iz Srednjega Vrha, Urška Odar z Lepenc In Tatjana Logar z OPŠevka. Srebrno priznanje bodo dobile Angelca Hlebanja z Loga, Irena Vrhunc Iz Podblice in Andreja Jagodic, bronastega pa Mojca Hlebanja in Franci Podjed. C.Z. Lastniki bodo lahko sekali več V gozdnogospodarski enoti Tržič povečujejo desetletni posek z 205 na 350 tisoč kubičnih metrov. Cveto Zaplotnik I Tržič • V kranjski območni enoti Zavoda za gozdove Slovenije so pripravili gozdnogospodarski načrt za enoto Tržič za obdobje 200$ • 2014. Osnutek načrta bo do četrtka javno razgrnjen na sedežu krajevne enote vTriiču, v ponedeljek ob pol osmih zvečer pa bo v veliki s^ni sobe Občine Trlič še jav* na razprava. Kot sta povedala vodja kra« jevne enote Rolando Nardoni in glavna izdelovalka načrta Karmeo Nunar, so v enoti glavni razvojni problemi velik delež varovalnih gozdov, prevelika '' zasmrečenost", po- Rolando Nardoni Karmen Nunar v miniilih desetih letih posekali 171 tisoč kubičnih metrov drevja ali 83 odstoticov načrtovanega. Pri iglavcih so načrt skoraj dosegli, bolj so zaostali pri lislavdh. Divjadi je še vedno preveč, največji problem je jelenjad, ki marsikje otežuje ali onemogoča naravno pomlaj vanje. V naslednjem desetletnem obdobju se lx>do v zavodu za gozdove še posebej prizadevali za več) o stabilnost gozdov, čim boljši izkoristek možne^ poseka, izboljšanje nege rnladih sestojev, boljšo odprtost gozdov,.. Z načrtom povečujejo dov, gozdnatost je nadpovpre- smreke, med listavci je naj- možni posek na 350 tisoč ku-čna. kar 72-odstotna. Skoraj tri močneje zastopana bukev, bičnih metrov drevja, kar je manjkljiva negovanost, zaraž- četrtine gozdov (72 odstotkov) Smreke je pitveč, delež listav- predvsem posledica natanč- čanje kmetijskih površin, raz- je v zasebni lasti, državTiih je cev se krepi, vendar zeb poča- nejše ocene in tudi reahega drobljena gozdna posest in s dobra petina, nj-ihov delež pa si.Večkot štiri petine območja povečanja lesne zaloge. "Od tem majhno zanimanje lastni- se je v zadnjem desetletju "pokriva" varstveno območje gozda odvisni lastniki, kakrš-kov za posek in druga dela, sla- zman j šal pretežno na račun Natura 20 00, zelo so poudar- nih je v enoti približno trideset, ba odprtost z gozdnimi cesta- novih lastnikov • občine in jene ekološke funkcije, približ- bodo sekali več, za ostale dvomi, vedno večji pritisk motori- agrarnih skupnosti. Zasebna no četrtina je varovalnih goz- mim" pravi Rolando Nardoni. ziranega prometa, neuskiaje- posest je razdeljena med 1.111 dov, ki ležijo na strmih poboč- Za boljšo odprtost gozdov bi v nost števila divjadi in prehran- lastnikov, vsak ima v povprečju jih B{^uni§äce. Babe, Velike- naslednjih desetih letih morali skih možnosti gozda in neure- nekaj večkotpet hektarjev goz- ga vrha. Kriške gore, Storžiča zgraditi v enoti 5,5 kilometra jenost hudourniških jarkov in da. VeČ kot polovica lastnikov in DobrČe. Skoraj petina goz- novih gozdnih cest med njimi plazovitih obmoäj. ima manj kot hektar gozda, dov, predvsem na območju kot najbolj pomembne Gozd V enoti, ki obs^ cdotno tr- samo dva več kol sto hektarjev. Podljubelja in na severni sliani pod Kriško goro. Pod Storžič - žiško občino, razen Bomove V lesni zalogi je 70 odstotkov Kriške gore, še ni odprta z Skarjev rob, Potočnikova plani- posesti, je 7.816 hektarjev goz- iglavcev, med njimi največ gozdnimi cestami. Lastniki so na in Dolenčeva guba. S tožbo do plačila Zadruge bodo zoper Ljubljanske miekarne vložik opornin pred tožbo. CvrroZAPtoTNiK vnimi sredstvi prizadevale direktor zadnižne zveze ..............................................................................za viš^o odkupno ceno. Od- Martin Nose, ima zadruga Ljubljana - Vodstvo Zadruž- kupna cena je tudi razlog, 97 članic in upravlja s kapitane zveze Slovenije je v sredo da so nekateri odkupovale! lom. katerega vrednost je na predstavilo aktualno proble- začeli prodajati mleko itali- zadnji lanski dan znašala 2.8 matiko odkupa mleka, pre- janskim kupcem, ob ne- milijarde tolarjev, oblikovanje Zveze hranilno spremenjeni ceni pa je kreditnih služb (HKS) Slove- možno, da se bodo količine Reševanje de nacionalizacijskih zahtevkov po zakonu nije v zadrugo in reševanje izvoženega mleka še pove- o zadrugah je doslej zaostaja-denacionalizacij skih za- Čale, opozarjajo v zadružni htevkov zadrug, Kot je po- zvezi. ve dal predsednik zadružne za reševanjem primerov po zakonu o denadonaiizad-Ker je Zveza HKS Slove- ji, letos pa so pristojni organi zveze Peter Vrisk, Ljubljan- nije i. julija lani prenehala postopke vendarle pospešili, ske mlekarne trenutno ne opravljati bančne posle, so V postopku je še polovica od plačujejo mleka niti po po- se njeni ustanovitelji na ob- skupno 44 zahtevkov za-godbeni ceni, saj je dogovor Čnem zboru prejšnji petek družne zveze in še 26 od 31 oceni, znižani za 2,47 tolar- odločili za preoblikovanje zahtevkov Zveze HKS Slove- ja. veljal le do konca januar- zveze v Kapitalsko zadrugo, nije. Posledice dolgotrajnih ja. Zadruge, ki oddajajo zadrugo za pospeševanje go- postopkov se kažejo tudi pri mleko v to mlekarno, so se spodarskih koristi članov, Id stavbi na Miklošičevi cesti 8 zato že dogovorile, da bodo se bo zavzemala za čim večji v Ljubljani, ki je 2e nekaj let zoper mlekarno vložile opo- zadnižni vpliv v Deželni ban-min pred tožbo in se s pra- ki Slovenije. Kot je povedal prazna, propada in izgublja na vrednosti. Železniki, Žiri Tržnica pridelkov Jesenice Jeseniške mesnine v stečaju s i;srEfi nas poxnüs Jutri dopoldne bo pri bazenu Okrožno sodišče v Kranju je 6. maja začelo stečajni posto- v Železnikih in pred zadruž- pek za družbo JEM Jeseniške mesnine z Jesenic. Za stečajnim domom v Žireh tržnica nega upravitelja je določilo Grega Ermana tz Ljubljane, kmetijskih pridelkov in iz- Dolžnike je pozvalo k poravnavi dolgov» upnike pa, da v delkov, ki jo pripravlja Raz- dveh mesecih od objave oklica o začetku stečajnega povojna agencija Sora. Ponu- stopka prijavijo terjatve stečajnemu senatu, Narok za pre-dili bodo izdelke blagovnih izkus prijavljenih terjatev bo 9. septembra. Uvedbo stečaja znamk Dedek Jaka in Babica je v skladu z zakonodajo predlagala uprava, potlej ko delni-Jerce. V Žireh se bo predsta- čarji niso z dvotretjinsko večino podprli sklepa o dokapita-vila tudi čipkarska šola. C,Z. lizaciji. C.Z. * i G0REN)SK1 GLAS petek, 20. maiđ 200s FIN info@g'dafi.si 23 i V Alpdomu predlagajo 85 tolarjev dividende (bruto) na delnico, v Žitu Corenjki Lesce pa 30 tolarjev. cvetozaplctotk Radovljica • Dnižba Alpdom, 11 v naslednjih poslovnih letih. Na skupščini naj bi izvo- tolarjev (bruto) na delnico n amen ili za d i vidende. tudi nov nadzorni svet, za milijona tolarjev do- ^aiji bodo o predlogu odloča- 1 na skupščini 14. junija. Družba Titan iz Kamnika inženiring iz Radovljice je ob to sta kot predstavnika delni- bička pa bi ostalo neiazpo- je ob koncu lanskega leta koncu lanskega leta imela nekaj manj kot 36 milijonov čarjev predlagana Stanislav Košnik in Marinka Slibar rejenega. Družba naj bi del- imela 431 milijonov tolarjev niCarjem izplačala dividen- bilančnega dobička« od tega tolarjev bilančnega dobička. Vende, delavci pa $0 že ime- do do 27. oktobra. je bilo 312 milijonov Čistega Uprava in nadzorni svet nbvali Maslo Grintov. V jeseniškem Oniksu so lanskega dobička in 119 mi- predlagata delničarjem, da Delničarji leikega Žita lanskeg lijonov tolarjev dobička iz na skupščini 16. junija za iz- Gorenjke bodo o uporabi 890 milijonov tolarjev bi- preteklih let. Na skupščini plačilo dividend namenijo 217 milijonov tolarjev bi- lanČneaa dobička delničarjev 15. junija bodo 3,7 milijona tolarjev oz. 8510- lančnega dobička, ki ga se- gu uprave in nadzornega sklepali o predlogu, da bi larjev bruto na delnico, 2,2 stavljata Čisti lanski dobiček sveta naj bi ga 10 milijo- 164 milijona tolarjev dobič- milijona tolarjev (bruto) za in preneseni dobiček iz nagrado upravi in članom prejšnjih let. odločali na nadzornega sveta, 50 milijo- skupščini ]$. junija. Nad- nov pa naj bi ostalo nerazpo- zorni svet predlaga, da bi namenili ka namenili za oblikovanje rejeno in naf bi o njih odloČi- 27.7 milijona tolarjev oz. jo njih poslovnih letih. DelnJ grade članom nadzornega obvezne zakonske rezerve, sveta, o vsem ostalem dobič- o vsem ostalem pa naj bi ku pa naj bi odločili v nasled- odločili v naslednjih poslovnih letih. UuegANA Slovenka življenje dobro začela samostojno pot Ljub g AN A KD že trži nova vzajemna sklada Življenjska zavarovalnica Slovenica življenje, ki je začela Družba KD Investments, kl je doslej upravljala tri vzajemne poslovati januarja letos z izločitvijo iz zavarovalniške hiše sklade - KD Bond, Rastko m Galileo, je v ponedeljek začela Slovenice, je v prvih štirih mesecih presegla načrtovane tržiti še dva nova sklada: vzajemni sklad denarnega trga KD rezultate. Na področju življenjskih zavarovanj je zbrala 1,5 MM in vzajemni sklad delniških skladov KD Prvi izbor. KD milijarde tolarjev premije, kar je 30 odstotkov več kot v MM, prvi slovenski sklad brez vstopnih in izstopnih enakem lanskem obdobju v okviru Siovenice. Do konca leta stroškov, se uvršča med rrizko tvegane vzajemne sklade, saj bo predvidoma zbrala pet milijard tolarjev premije, med bo najmanj 90 odstotkov zbranega denarja nalagal v za- letoinje najpomembnejše naloge pa uvriča razvoj kastne kladne menice, blagajniške zapise tn v denarne depozite, tržne mreže in širitev klicnega centra. Največ zanimanja je KD Prvi izbor je pn/i slovenski vzajemni sklad z Izborom za Fondpolico, to je za naložbeno življenjsko zavarovanje z tujih investicijskih skladov. N:ajmanj 90 odstotkov denarja varčevanjem v vzajemnih skladih KD, pri tem pa zavarovan- bo vlagal v druge investicijske sklade, večirsoma v takšne, ki ci lahko izbirajo že med štirimi skladi • KD Bond. Rastko, sami nalagajo v delnice. Vlagateljem omogoča doseganje Galileo in KD Maximus Romunija, s katerim upravlja SAi KD višjih donosov ob nekoliko višjem tveganju. Najvišja vstop- Investments, i. junija se bo tem skladom pridružil še KD na provizija je 2-odstotna, v prvem mesecii poslovanja (do Prvi izbor, jeseni pa bodo izbiro razlirill Še na luksemburški KDDeLu*. C.2. )6. junija} pa je ne bodo zaračunavali. C.Z. DAVČNI URAD KRANJ SPOROČA Informiranje davčnih zavezancev Davčni zavezanci za davek Imajo pravico, da so na primeren način obveiceni o spremembah v predpisih o obdavčenju in o dnjglh predpisih vzv^zi z obdavčenjem, do pojasnil o načinu izračunavanja in tAatMTiß davkov in do podatkov o svojfh davčnih obveznoetih. Na Davčnem uradu Kranj fn na njegovih izpostavah v 3kofji Loki, Kranju« Tržiču, Radovljici in na J&senioah lahko dobijo davčni zavezarv ci informacije osebno, po telefonu in pisno (tudi po elektronski posti). Davčni uslužbenci so strankam osebno dosegljM v času uradnih ur. v ponedeljek od 8. do 12, in od 13. do IS. ure, v sredo od 8. do 12. in od 13. ure do 17. ure, v petek pa od 6. do 13. ure. Po telefonu pa so davčnj uslužbenci strankam sicljo vse delovne dni v tednu (v pone* deljek. torek, četrtek od 8. do 12. in od 13. do 15. um, vsr^JoodS. do 12. in od 13. do 17. ure in v petek od 8. do 13. ure). Pomemben vir davčnih informacij pa so spletne strani davčne uprave na nastovu http://www.gov.si/d ufs/. na katerih so davčnim zavezancem dostopne vse informacije, ki so Jim lahko v pomoč pri izpolnjevanju njihovih obveznosti, zelo uporaben je pregled davčnih predpisov z navodili za njihovo uporabo, vključno s podzakonskimi predpisi, zavezancem pa so na voljo tudi vsi davčni obrazci. Nekatere Informacije s spletnih strani so natisnjene v brošurah in zloženkah in se dobijo brezplačno na okencih davčnega urada v Kranju In njegovih izpostavah. Najobamejsa publikacija pa je Davčn bilten. Vsako leto je izdanih 10 številk. V Davčnem biltenu so objavljena pojasnila o izvajanju davčnih predpisov, predstavljeni so primeri tz davčne prakse in najpogostejše nepravilnosti, ki jih v inšpekcijskem nadzoru ugotavljajo davčni inšpektorji. Najnovejše zloženke so: Novosti ph obdavčitvi z davkom na dodano vrednost ob vstopu Slo^ije v Evropsko unijo. Dohodnina po nov^m. Obdavčitev dohodka doseženega z opravljanjem dejavnost)» pri zavezancih, ki ugotavljajo davčno osnovo z upoštevanjefTi normiranih odhodkov, Elektronsko davčno poslovanje za postovne subjekte, Bektronsko davčno poslovanje, Obdavčitev dohodkov pravnih oseb po r>ovem, objavljene so tudi Pravice in dolžnosti davčnih zavezancev itd. Davčni zavezanci naj ne pozabijo na možnost el^}d r>a Gordnisk^m Na podlagi skfepa senata Okrožnega eodilča v Kranju z dne 11.05.2005, opr. §L St 13/96-328, oöjav^je DRUGI JAVNI RAZPIS ZA ZBIRANJE PISNIH PONUDB za predajo nepremičneoa premoženja stečajnega dolžnika po delih. I. PREDMET PRODAJE: Predmet prodaje SO nepremičnine stečajnega dolžnika na področju nekdanje indjsirijske trgovine sukno Zapuže» na naslovu Zapuže šl. 13. Begiinje rta Gorenjem, vpisane v zemljiški knjigi Okrajnega sodišča v Radovljici, in Sicer: a.) pere. št. 10/12 paänik v izmeri 630 m2, vpisana pod vloino številko 183. k.o Nova vas. po najnižji prodajni ceni 1.315.420,00 STT: &.}parc. Št. 10/17 travnik v izmeri 928 m2. vpisana pod vložno številko 183. k.o, Nova vaa. po najnižji prodajni ceni 6,055.107,00 SIT, Na delu parcele št. 10/17 uveljavlja Občina Radovljica predkupno pravioo (obcestni pas v širini Ž . POGOJI ZA UDELEŽBO NA RAZPISU: 1. 2. 3, 4. 6. 7. 10. 11. 13. 14. Na razpisu lahko sodelujejo fizične osebe z državljanstvom Repu^ Dlike S^venije« ki se izkažejo z originalnim potrdilom c državljanstvu in pravne osebe v Republiki Sloveniji» ki predložijo overjen Izpisek iz sodnega registra ter tuje pravne In fizične osebe ob pogojih vzaiemno&ti. Kupci ne moreio biti pravne osebe in fizične osebe, navedene v 1., 2. in 3. odstavku 153, člena^PSL Rok za zbiranje ponudb je 15 dni od objave v Časopisu, ponudba je pravočasna, če ie oddana priporočeno na posi! najkasneje 15. dan od objave v časopisu. Ce pade 15. dan r>a nedeljo, se izteče rok prvi nasledr^l delovni dan. Pisne ponudbe je potrebno poslali s priporočeno pcšiljKo v zaprti cvojnicl, na naslov; Okrožno sodišče v Kranju, Zoisova 2. 4000 Kranj, s pripisom "St 13/96 - PONUDBA ZA NAKUP NEPREMIČNIN SUKNO ZAPUŽE, do.o. - v slečaju - N£ ODPIRAJ'. Javne odpiranje prispelih pisnih ponudb bo dne 10,06.2005 c^ uri na Okrožnem sodišču v Kranju, soba št, 12. fisne ponudbe morajo vse^vati priimek in ime ponudnike ler njegov naskjv oz. firmo, fotcAopl|o osebnega dokumenta za fizično osebo oziroma izpisek iz sodnega registra za pravno osebo, davčno številko, predmet nakupa, ponujeni znesek kupnine In rok plačila, skiadno s pogoji razpisa, dokazilo o plačilu varščine, i^avo Ć 153. člena ZPPSL, Pn izbiri bodo upoštevane samo popolne in pravooasr>e ponudbe. Ponudnik mora do roka za oddajo ponudbe»vplačab* varičino v višini 10 % od določene najniže prodajne cene nepremičnine, za katero bo konkuriral, na transakcijski račun stečajnega dolžnika št: 03138 - 1000028953, odprte ga pri S cije prvovrstne banke, plačljive "na prvi pozfv in brez ugovora'. Nepremičnine se prodajajo po načelu "vtdeno - kupljeno" tako glede dajar^skega, kot glede pravnega stanja nepremičnin. Nepremičnine so naprodaj bremen pn^ste. V prodajno ceno posamezr>e nepremičnine ni vključen davek na pn^met z nepremičninami in stro&ki prenosa lastninske pravice, ki jih nosi kupec, kupec je tudi dolžan urediti vpis v zemljiško knjigo. Zainteresirani ponudnM si lahko ogledajo predmet pnsdaje in do-ki^entacljo po predhodnem do^ovoAj s stečajnim upraviteljem na. tel. št. 04/506-22-20 med 9. In 14. uro od ponedeljka do petka. SUKNO, THKSPLNO PODJETJE ZAPUŽE, D.O.O. • V STEČAJU 24 KAŽIPOT infi>@g'gias.si GORENJSKI GUS petek, 20. maja 2005 HALO - HALO GORENJSKI GLAS telefon: 04 201 42 00 hdioiHo ii ^1lrp[tnl(«lll9 po ificMnu 04/^01 OO, ^^ 1 9^fbno nj /oisovi I rKiinjuo; DOpoSu dg pQnn]H|kd in^fi'ikjd» 11 V lUbn^i ugodni ROZMAN 8US, Rozman janež, s.p., Lancovo 91, Radovljica TRST 26.S.: LENTI 21.$.; MADŽARSKE TOPLICE 26.5 • 29. 5., 2.6-5.6,: PELIESAC 11.6. do iS. 6-; CARDALAND 27. 6. Tel.: 53^52-49 Prei^novo gledališče Kranj, Glavni trg 6,4000 Kranj tel. 04/2010 200, www.presemovogleda1isce.coin 6. Brecht: MALOMEŠČANSKA SVATBA. DANES ob 20.00. za PETEK IZVEN IN KONTO; M. Kurat: NEKAj DRACECA IN POPOL- NOMA NEUPORABNEGA, lUTRI ob 20.00, za IZVEN IN KONTO. Rezervacije pri blagajni PG Obvestila o dogodkih objavljamo v rubriki Glasov kažipot brezplačno samo enkrat. PRIREDITVE Prijatelji Begu njžčice skrbijo za okolje Radovljica • Društvo za varstvo okolja Radovljica vabi v nedeljo, 22. maja, ob 10. uri na Roblek na razglasitev rezultatov akcije Prijatelji SegunjšČice. S seboj vzemite malo večjo vrečko {za pobiranje smeti) in se s tem pridružite skrbi za to prelepo planinsko okolje. Kolesarjenje brez meja Kranj • Lokalna turistična organizacija Kokra in Kolesarski klub Sava Kranj v nedeljo, 22. maja, prirejata Kolesarjenje brez meja • memorial Mirka Krakerja. Start bo ob 10.30 na Slovenskem trgu v Kranju, cilj pa ob PlanŠarskem jezeru r^a jezerskem. Hkrati bo kolesarjenje potekalo tudi iz Železne Kaple do jezerskega. Ura pravljic Bled • Danes se bo v Knjižnici B. Kumerdeja ob 77. uri začela pravljična ura za otroke s Pravljico o prijateljstvu. Osnovna šola Gorje se predstavi Bled • V Knjižnici 8. Kumerdeja se bo danes ob 19.30 začela prireditev Osnovna ioia Gorje se predstavi. Prešernova hiša bo rnuzej Vrba • Gorenjski muzej in Osnovna §ola Žirovnica vas vabita na prireditev ob razglasitvi Prešernove rojstne hiSe za •H Dan lipicanca - Bled, 22. maj 200^ A LIPICA 42s4etnica slovenske^ lipicanca I 4 BLED 1 t Ob 42yl€tnici slovenskega lipicanca pripravlja Združenje rejceu lipicanca Slovenije in Kobilama Lipica praznovanje na Bledu. Progra m: • 11.00 začetek programa šolanih konj v maneži • ob 12.30 svečana povorka jaiiačev in vpreg ob jezeru Prireditveni prostor bo v posebno urejeni maneži med festivalno in Športno dvorano Vahijenil POHI&rVO PO MER» razpisuje delovna mesta v PE Mengeš 1* CNC-operater (m/ž) 2. tehnik/priprava proizvodnje (m/ž) 3* mizar/m on ter (m/ž) Od kandidatov pod točko 1. in 2. pričakujemo: • končano srednjo šofo ustrezne smeri • izkušnje pri Izdelavi notranje opreme • poznavanje okolja Windows Pri kandidatih pod toČ. 1 so zaželene izkušnje pri delu na CNC strojih skupine BIESSE. Prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev pričakujemo na naslov: IZI mobili, do.o., Vikrče 77a, 1211 Uubljana-imarino. muzej. Prireditev bo jutri ob 17. uri v Prešernovi rojstni hiši v Vrbi. Pomladni splet Visoko - KUD Valentin Kokaij Visoko prireja danes ob 19.30 večer pesmi in plesa pod naslovom Pomladni splet. Srečanje folklornih skupin Begunje • V Gostilni Avsenik se bo v nedeljo ob 16. uri začelo medobmočno srečanje odraslih folklornih skupin. IZLETI Kolesarski izlet Kranj • Kolesarska sekcija kranjskih upokojencev vabi na kolesarski izlet v torek, 24. maja, z odhodom ob 8. uri izpred društva. Vožnje bo za 7 do 8 ur. Hudičev graben, Tolsti vrh Kranj - Planinci Društva upokojencev Kranj vabijo na pohod na Hudičev graben in Tolsti vrh 26. maja z odhodom avtobusa ob 7, uri izpred Creine. Prijave z vplačili sprejemajo v društveni pisarni na Tomšičevi 4 do srede, 25. maja, do 10. ure. V MozirskI gaj m Radmirje Predoslje - Društvo upokojencev Predoslje vabi na izlet v Mozirski gaj tn Radmirje, ki bo 24. maja. Odhod bo ob 8. uri iz Suhe preko Predoselj v Britof. Prijavite se pri svojih pover- jenicah do zasedbe avtobusa. Družinski pohod na Ratitovec Kokrica * Turistično društvo Kokrica vabi vse ljubitelje gora na družinski pohod na Ratitovec v nedeljo, 22. maja. Zbrali se bomo ob S. uri na parkirišču pri Mercatorju na Kokrici in se z osebnimi avtomobili odpeljali do Prtovča. Na Kriško goro Žirovnica * Društvo upokojencev Žirovnica • pohodna sekcija vabi na planinski pohod na KriSko goro v torek, 24. maja. Zmerne hoje bo za 5 ur. Prijave do zasedenosti mest zbirajo po tel.: 5801 455. V Logarsko dolino in Mozirski gaj jesenice • Planinsko društvo Jesenice vabi 28. maja na izlet v Logarsko dolino in Mozirski gaj. Avtobus bo odpeljal ob 7. uri zjutraj z zgornje postaje na Hrušici. Prijave sprejemajo na upravi društva in po telefonu 5866'070 aH 041/733-036 do Četrtka, 26. maja, oziroma do zasedbe avtobusa. Na Slavnik Kranj • Planinska sekcija Sava vabi svoje člane v nedeljo. 29. maja, na 1028 m visoki Slavnik. Skupne hoje bo približno 7 ur. Odhod avtobusa izpred glavnega vhoda tovarne Sava ob 6. uri. Prijave sprejemajo po tel. 206-5439, 041/290-094 (S. Štern). RoRovnjaški pohod Kamnik • Planinsko društvo Kamnik In meddruštveni odbor planinskih društev kamniškobistriškega območja vabita 21. In 22. maja na 15. rokovnjaški pohod. Start pred gostiščem na Trojanah bo jutri ob 20.30. Prijave sprejema: Dušan Grošelj, tel.: 041/683 338. PREDAVANJA Osupljive najdbe Kranj • Društvo prijateljev Sv. pisma nadaljuje z avdfovizual-niml predavanji Osupljive najdbe v banketni dvorani Hotela Creina. Tutri ob 10. uri bo na sporedu predavanje: "Iskanje in ocena poti po kateri hodimo." KONCERTI Koncert učiteljskega zbora Bled »v farni cerkvi sv. Martina na Bledu se bo jutri ob 20.30 začel koncert Učiteljskega pevskega zbora Emil Adamič. Zapeli bodo tudi gostje iz Nemčije. Glasbeniki za otroke Dovje • V Kulturnem domu na Oovjem se bo danes ob 20. uri začel dobrodelni koncert Glasbeniki za otoke. Slavnostni koncert in srečanje godb Medvode - Slavnostni koncert ob 75-letnici Godbe Medvode bo jutri ob 19.30 v Kulturnem domu v Medvodah, srečanje godb pa v nedeljo ob 13. uri pred Občino Medvode. Koncert pevskega društva LIRA Sko^a i.^ka - v Kapeli Loškega gradu se bo danes ob 20. uri začel koncert Prvega slovenskega pevskega društva LIRA iz Kamnika. Dekanijsko srečanje otroških zborov Cerklje - V župnijski cerkvi se bo v nedeljo ob uri začeio Dekanijsko srečanje otroških pevskih zborov iz Adergasa, Cerkeij, Preddvora, Šenčurja m Vogelj. Tekmovanje pevskih zborov Kamnik • V Domu kulture v Kamniku si jutri ob 11. uri lahko ogledate regijsko tekmovanje pevskih zborov otrok in mladine gorenjske regije. Pevski večer Komenda - Kulturno društvo Komenda danes ob 20. uri vabi na koncert Moškega pevskega zbora Komenda in Mešanega pevskega zbora Domžale. Koncert MPZ Maj Kranj • Moški pevski zbor Maj vabi danes ob 20. uri v avlo občine Kranj na letni koncert. RAZSTAVE Razstava ročnih del Kofoika Bela • V Kulturnem hramu bo jutri ob 19.30 otvoritev razstave krožka ročnih del Farnega kulturnega društva Koroška Bela. Slike Gašperja Primožiča Ško^a Loka - Danes bodo ob 19. uri v Galeriji Fara odprii razstavo slik Marka Rolca. Še pomnite» vaščani Mošnje - V kulturnemi domu v Mošnjah bodo jutri odpHi spominsko razstavo "Še pomnite vaščani" v spomin na 6o«letnico vrnitve izgnancev iz taborišč in krajevnega praznika. PREDSTAVE Skrinjica želja Bled - jutri se bo ob n. uri na zgornji terasi Trgovskega centra začela glasbeno-gledališka predstava za otroke Skrinjica želja. Zaljubljeni grofič Ško^a Loka • Plesna skupina lonca iz Škofje Loki vabi jutri ob 18. in 20. uri v Kristalno dvorano na Mestnem trgu v Škofjl Loki. Ogledali si boste lahko renesančno plesno igro Zaljubljeni grofič, ki jo bo odigrala plesna skupina Galiarda iz Celja. Izbrisani Cerklje - Člani Boom teatra bodo danes ob 20. url na Kulturnem domu v Cerkljah uprizorili predstavi Izbrisani. Ta veseli dan... Radovljica • V ponedeljek ob 20. uri se bo za abonma in za izven v Linhartovi dvorani začela predstava SNG Maribor Ta veseli dan ali Matiček se ženi. MetamorToze Kamnik - V Domu kulture bo v ponedeljek ob 20. uri predstava Narodnega teatra Štrp iz Makedonije z naslovom Metamorfoza. OSMRTNICA Ni$i umri, U nehal si živeti, umre iisti, fei ga n« vei v naJik srcih in mis/i^. v neizmerni žalosti sporočamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, da ie v 71. letu starosti za vedno zaspal naš dragi mož, oče, stari ata in brat Stane Langerholc Novi svet 1;, Škofja Loka Pogreb dragega pokojnika bo jutri, v soboto, 21. maja 2005, ob 16.45 ^^ mestnem pokopališču v Škofji Loki. Žara bo na dan pogreba od 10. ure dalie v mrliški vežici na tamkajšnjem pokopališču. Ohranili ga bomo v trajnem spominu. Žalujoči: žena Tončka, otroci z družinami, brat, sestra in ostalo sorodstvo I GORENISKI GUS petek, 20- maja 2005 RADOSTI ŽIVLJENJA info^g'glas.si 25 Boris b£rga^^t takega okusä. da jih ne pre* Jagodov karpačo .................................... kaša nobena, niti najboljša Le stežka se je upreti bleš- gojena sorta, jagodni plodovi čeče rdečemu povabilu, naj so nežni, občutljivi in ne pre Potrebujemo: 20 dag sivžih jagod. 5 dag partneiana. j f/i» konjaka, 2 žlici sladkorja. V vrelo mleko zakuhajte podmet iz škroba, dobro pre-vrite, primešajte 30 dag pre- se do sitega najemo jagod, ki nesejo niti prekladanja niti co oljčnega olja. si^e mlet po- tlačenih jagod, sladkor in razen polnega trebuha veli- poželjivih pogledov, v prvem P^^ ohladite. Ko se ohladi, dodaj- kokrat pustijo mešane občut- primeru se hitro poškoduje- na tanko narežite ^^ Umonin sok ali konjak in ke. Ni boljšega kot zrela aro- jo, v drugem pa jih kmalu ni P^^^g preostale na kocke narezane matična in sladJca jagoda, ni več. Sveže plodove obiramo ^^^ ^^ krožnik. Pokapajte jagode ter servirajte v krožnik pa slabšega kot velika, vode- od maja do avgusta, uporab- ^ oljčnim oljera, malo po- 5 k^^ko j^du. Takšna juha je na. kisla jagoda, ponavadi ljamo pa jih sveže, sužene aÜ pop^jte s poprom iz mlin- dobrodošla osvežitev 2a vroče zelo lepega videza. Problem pa predelane v razne kompo- ^ potresite s sveže nan- je pri industrializaciji sadja - te, marmelade,... Jagode se- ^^^^ parmezanom, na račun velikosti, barve in veda teknejo s smetano, me- . j • - videza trpi njihov okus, saj dom, jogurtom ali>r tako. ^'P® ^ Jagodami m po večino jagod za prodajo obe- Gojene in gozdne jagode so rejo prezgodaj - zato ni odveč seveda tudi zamenljive v re- jagode z vanilijevo kremo Potrebujemo: 0,5 kg svežih jagod, 2 zvrhano žlico moke, Potrebujemo: 0.5 kg očiiče- ^g ^^ ^ ., nabrati gozdne jagode, ki so njimi jedi še boljše. mone, sveže stri zeleni poper, sol. raz^süö o svojih last^ia- ceptih vendar so gozdne toH^ nih sip, 0,5 kg s^ih jagod, j stliclUom ^vanili- godih üi pa SI vzeti čas m ko bol) ^omatične, da so z oljčnega olja, sok ene li- j^^oka. Na raztopljenem maslu malo po pražite moko in zalijte z mlekom. Dodajte raz- Očiščene sipe skuhajte v poj^^vljena vanilijeva stroka. slanem kropu m jih kar v ^ ^^ odstranili pečke v vodi ohladite. Jagode narežj- gj-edini, in sladkor. Vse sku- tena krhlje. Jim dodajte ohJa- p^j „^i jobro prevre, da se jene m na trakove narezane „loka ne čuti več, odstavite z sipe, oljčno olje, -sveže stis- ^gnja in 2 metlico vmešajte njen limonm sok m strt po- rumenjake. Jagode operite, per. Vse skupaj zelo na rahlo razpolovite in z njimi napol- premešajte m servuajte v ^^ ^^^^ ^ ^^^ ^ skodelicah za solato. •s u Čeznje prelijte ohlajeno vanilijevo kremo in servirajte s stepeno sladko smetano. Na- jagodna juha Potrebujemo: 0.5 / mleka, 1 mesto vanilijevega stroka lah- dagikrohalgusHnaho.skgja- ^^^ uporabite tudi vanilijev god, sok em Umom ali 2 žlici sladkor ali vaniüjevo aromo. ZELENO IN CVETOČE IcOR Pavlič Srečanje članov kluba Gaja Letos se je na že 10. tradici- nadomestku sladkorja in onalnem srečanju kluba in soli. revije Gaja srečalo skoraj Druga skupina predavate 800 Članov. SreCanje je bilo v Ijev je bila: Kristina Skibec: Umagu od 13. do 15. maja. Udeleženci so na številnih Avtohtone vrste semen na Slovenskem, Nevenka Brez- predavanj ih lahko slišali veli- nik: Kako na ekološki naČin | ko koristnih nasvetov pri vzgojimo zdrave kapu&nice, | negi in vzgoji rastlin, ki jih Tamara Pungerčar: Premak- | pridelujejo tako v okrasnem. ivi vrtovi v posodah in dr. sadnem, kot tudi zelenjav- Sanja Rozman: S pozitivno za bob in sojo. Bob )e ena pokrivanje poletnih giedic, nem vrtu. Manjkali niso niti energijo si izboljšamo kvali- "«jst^^Sih stročnic, poznal tudi vehko mase za zeleno nasveti v zvezi z vremenom, teto življenja. Zelo zanivimo ^^ ^ Na)' gnojenje da, korenine pa luno. do pomembnosti se- je predavala Ruth Podgomik bolje uspeva, če ga sadijo moramo pustiti v zeml]i, men za setev. Vsebine predavanj so poleg strokovnih na- Reš, ki je pokazala najnovejše trende okenskih in bal-svetov spremljali tudi zabav- konsldh rastlin, in Andrej Pe- skupaj s krompiijem ali slad ko koruzo. tako da jo odrežemo pri tleh-Cvetovi so beli in modro vi- Čičeriko uporabljajo pred- jolični. Čičerika je rudi edina ni večeri in izleti na Brione, v čenko: Kako napovedujemo ^^^ti ljudje, ki imajo stročnica, ki dobro prenaša Motovun, na ogled krajin vreme. težave s prebavili, s Wslino, vročino, zato v Sloveniji skega parka Soline, ogled Zelo zanimivo je büo pre- Vrmerm je tudi za majhne njbolje uspeva v Prekmurju. kaktusov, na vožnje 2 ladjo,., davanje Miše Pušenjak o ^^^^^^ Nadomešča meso, Pomembno pri setvi je kolo- Povabljeni strokovnjaki so manj znanih vrtninah, s ka- P^ ^^^ ^«g®)^ ^^ če jo vsako leto bili Miia PuSenjak, ki je pre- terimi si popestrimo jedU- vegetarijanci. Stroki čičerike sadimo na isto mesto, se davala o manj znanih vrtni- nik. Predstavljena je bila 6- nah, s katerimi si popestri- Čerika, kot nova stročnica v ima)o po eno zrno, cvetovi so neznatni. Čičerika izvira iz rade pojavijo bolezni. Mlada zma so lažje prebavljiva, zato mo gredice na vrtu. Matjaž vrtovih. Čičeriko sadimo tudi Sredozemlja in srednjega jo pobiramo že tri do štiri Maležič je predaval o sortah kot izboljševalko kolobarje- ^ "^mčiji mesece po setvi. Uporab sadnega vrta. s katerimi si nja. Sodi med varno hrano. ^^ " enolončmce. lahko oplemenitimo sadov- ima minimalne potrebe po zahtevna rastlina, za solate, prikuhe in kot dodatek k moki za beljakovinski kruh. njak. Bernarda Strgar Sader gnojilih, po škropljenfu. je kal,en)e rabn5 stopm) Celzi- je govoriU o zanimivih kom- lažje prebavljiva beljakovina i® 5® cm, Uporabl)a)o se tudi kalčfa, b binacijah trajnic v vrtu, dr. kot fižol, hkrati pa izboljšuje ^^^^^ " P®'««^" beljakovin >n lanko Rode pa o zeliščih, kot stnikturo zemlje. Enako ve- "" primerna za rudninskih snovi. KUHARSKI RECEPTI Za vas izbira Da>nica Dolenc Tedenski jedilnik Nedelja • Kosilo: čista goveja juha z rumenjakom in drobnja-kom, rezine svinjskega mesa na žaru, solata s krompirjem in rukolo, kolač z rabarbaro; Večerja: frtalja, mešana solata s fižolom in jajcem, zrnat kruh, Ponedeljek • Kosilo: goveja juha 2 rezanci, govedina iz juhe in majoneza z zelišči, krompir v koscih, berivka v solati; Večerja: akutni žličniki z maslenimi drobtinicami, kompot. Torek - Kosilo: zelenjavna rižota s piščancem, mešana solata. sadje; Večerja: testenine z različnimi siri, solata s koruzo. Sreda • Kosilo: grahova kremna juha, puranovi zrezki v smetanovi omaki, pire krompir, solata z zelišči; Večerja: marmorni kolač, sadni napitek iz banane, pomaranče in jagod, Četrtek - Kosilo: ješprenj z zelenjavo in kranjsko klobaso, kruh, palačinke z marmelado; Ve^ija: široki rezanci z zelenjavo in sirom. Petek • Kosilo: zelenjavna juha z gobami in zelišči» skuše ali sardele na žaru, krompirjeva solata z mlado čebulo; Večerja: sirovi Štruklji, mešana solata ali kompot. Sobota • Kosilo: korenčkova juha, mesni polpeti z zelenjavo in sirom, pražen krompir, solata s fižolom in redkvicami; Večerja: polenta z omako iz piščančjih jetrc, solata. za zdravo naložbo z Široke palete varčevalno-naložbeni h mo2nosli vam ponujamo prilo2no$t za vpss v naložbeno S^vJjenjsko zavarovan;?, vezano na koSdnco fdrmdcev;$k:ih m boteKnoloSkih delnic, niLB Naložba Vita 8 • f/1inimalno vplačilo v enkratnem znesku 1.000 USO v tolarski protivrednosti, preračunani po prodajnem podjetniikirn tečaju NLB na ddn vpld^la • Naložbeno ob^jobje: do 30. junija 2015 • Vpis: od 3. maja do 27. maja 200S z možnim predčasnim zaključkom. Naložbeni cilj sklada, na katerega se /eže NLB Naložbe Vita $, je na dan izteka zavarovanja povrniti vlagateljem neto vplačano (Inv^irano) premijo in v primeru pozitivnih gibanj izpiaiatfSe 110% udeležbo v donosu koiarice delnic Obiščite nai« svetovalce v postovalnicah Nove ljubljanske barke. Zavarovalnica, ki sklepa zavarovar>j«: NL6 Vita, življenjska zavarovalnica d.d., g'ubljana Zdvđ rovanje tri h Nova Üüblianska banka d.d.« Ljubljana, ki pn ism nastopa kot zavarovalni NL6 Naložba Vita 6 m depozit in m vključena v sistem zaiamčemh vlog. NLB Naložba Vita 8 te naložbeno Življenjsko zavarovanje, pn kateren^ je donos v celoti odvisen od QibdAja vrednosti enot nvesticijske^a skiadd. Vrdalo najmanj neio vpIdCane premice ob ineku zavarovanja je natožb^nt alj upravl>dvcd invenio^ega sklada Tveganje, da bo znesek izplačila naložbenega življenjskega z^arovanja lahko ižjiod zneska vplači a v naložbeno življenjsko zavarovanje prevzensa NLfi Vrta, žfvljenjska zavarovalnica d.ü.« Ljubljana, jamči za i^ačifo vsaj v vi^im zavarovairre vsote v primeru nastanka zavarovalnega prirriera med trajanjem zavarovanja wwwnb.d ljubljanska banka iVovd Uublßr^sk^ t^ffi^ dtfv Uubflšnš Zaposlite svoj denar 26 ZANIMIVOSTI info@e'glas. s i G0REN)SK1 GLAS petek, 20. maja 200$ NA GORENJSKEM PRED 100 LETI Andraž Kalamar P0V2CTKI ČLANKOV Ö COftCNjSKl IN COftENjCiH OD 13, DO 20. MAjA I905 HRUŠICA, 17. ma] 1905 Karavanški predor skoraj prevrtan Karavaniki predor je skoraj prevrtan» trenutno potekajo $e zadnja gradbena dela. Slovesna otvoritev bo potekala Čez en mesec, 17. junija, ko bodo končana vsa zaključna dela pri vrtanju in bo predor povsem prevrtan. Karavanški predor je dolg 7972,3 metra in potnik, ki bi šel skozenj peš, potreboval bi skoraj dve url, da bi prišel iz Koroške na Kranjsko. Vlak pa ga bode prevozil v 15 minutah. 4892,1 metra te daljave pre-vrtalio se je iz koroške strani, 3080,2 pa Iz kranjske strani. Čeravno je bilo na Koroškem hudo kopati, ker je voda deJala ovire, so vendar lahko več prevrtali, kot na naŠ) strani. Od Hruške je bilo najtežje kopati zaradi hudega pritiska zemlje in nevarnih pirnov. Na Koroškem je bilo najhuje, ko so došli do polovice, kajti od tam se tunel začne nagibati proti Hrušl- ci In zato je voda v tunelu Še bolj nagajala in še težje jo je bilo odpravljati. Problemi pa so bili tudi z elektriko, ki je odpovedala kar dvakrat v novembru 1904 in v marcu 1905, kar je povzročilo prekinitev del za več tednov. Decembra so na HruŠici morali povsem opustiti kopanje, ker niso mogli več odpravljati vode, zato so od takrat kopali le na Koroškem. Tunel pa je tudi že skoraj obokan, na koroški strani 4300 metrov daleč, na kranjski pa 2500. Predvidevajo da bodo zadnjih tIsoČ metrov obokali v dveh tednih, nato pa bodo položili Še železniške tire. Danes, ko je predor že skoraj končan, so gradbeniki šele priznali, da je merjenje smeri potekalo zelo težko in da se jim je kar oddahnilo, ko so videli, da so v gori prišli iz obeh smeri tako natančno skupaj. LjUBMANA, 20. maj 1905 Spomenik Prešernu in cesarju Iz Ljubljane smo izvedeli^ da bo nov spomenik našemu najslavnejšemu Gorenjcu, Prancetu Prešerriu stal na Marijinem trgu. Kakšen bo spomenik, še ni javno objavljeno, govori pa se, da bo veličasten. Sklenilo pa se je, da bo spomenik našemu presvetlemu cesarju stal pred justično palačo In bo ravno najmanj tako mogočen. Škofja Loka, 14 maj 1903 Razgrajači s kamni nad mestno stražo Trije popolnoma posuroveti fantolini, namreč 22-letni Jožef Gasar, ki je bil že večkrat predkaznovan ter je bi) tudi že v prisilni kazenski delavnici, in brata Martin in janež Martelak, tudi že večkrat predkaznovan a, vsi iz Ško^e Loke, napadli so minulo nedeljo ponoči s kamni tukajšnjo policijsko stražo. Vzrok za napad naj bi bila Čista objestnost, kateri je pomagala tudi obilna količina alkohola. Nadstražnika Krmca je precej težek kamen zadel v hrbet in glavo ter ga lažje ranil. Ko so razgrajači videli, kaj so storili, so se raz bežali in poskrili po mestu. Že pred napadom na stražnika pa so razgrajali v predmestjih, tako so v Zgornjem Karlovcu brez vzroka polomili vrtno ograjo gospodu Žigonu in mu prizadejali veliko škodo. Policija je razgrajače aretirala in izročila sodišču. Brata Martelak in Gasar, so sedaj pod policijskim nadzorstvom in bi bili potrebni, da se jih vnovič pošlje na kazen v prisilno delavnico za toliko časa, da bi jim tam z de^om izbili neumnosti in hudobije iz glave. VIR: Gorenjec in Slovenski narod (maj 1905) UUBO DOMA, KDOR CA IMA Na Bledu pa se je izgubila dve leti stara tigrasta mucka pasme angleški tabby. Nosi sivo ovratnico z napisom Bas, prepoznavna pa je tudi po beli mreni, ki ji pokriva eno oko. Najditelj lahko lastnike pokliče na telefonsko številko 051/419 802. Nov dom in prijazne last- Čaka ga nagrada. Tokrat je nike tokrat iščejo tigrasti in mogoče posvojiti še morske tigrasto-beli mucki, ki so jih prašičke vseh barv in dolžin naili v Kranjski Gori. Stari dlake. Morski prašički so so dva meseca, več informa- veterinarsko pregledani, več cij pa ponujajo na telefonskih številkah 031/557 045 ali 031/240 916. Informacij pa je mogoče dobiti na telefonski številki 040/531 717. M. R. je že nekoliko deležen sosed Ratitovec." Planinski kotiček: BlegoŠ (1562 m) vas bodo markacije \ismerile desno, na gozdno stezo, na _ kateri boste tudi naleteli na vojaške buiJcerje. Po lej poti boste na vrhu v uri in pol. Upam, da vam sapa ne bo delala preveliluh problemov in da boste lahko opazovali Blegoševo zanimivo vegetacijo, kajti travniki so še v za- V Cvetju V jeseni je Tavčar zapisal: "Med slovenskimi gorami naš Blegoš ni četkn maja polni gosposkih velikan! In ne obdaja ga veličastnost, katera obdaja naše snežnike in katere zvončkov, videli pa boste tudi cele platoje belega žafrana, Veste, zakaj je žafran bel? Baje je zaradi višine izgubil ves pigment. Na vrhu Blegoša imate občutek, da ste na strehi med Poljansko in Selško dolino. Pogled se razprostira vse od Crintovca in KoĆne, do Stor-žiča. Vidite Rjavino, in njenega soseda, slovenskega očaka, Triglav, ki kipi proti nebu in nas vabi na obisk. Tik pred vami pa je pogorje Ratitovca, malo bolj na levi SoriSka planina, potem pa vam pogled potuje po bohinjskem hribovju: Črna Prst, Konjski vrh, Matajurski vrh, Raskovec. Rodica ... In seveda, stieljaj stran od Blegoša, mejnik med Gorenjsko in Primorsko, Porezen. Le Rahlo megleni razgled proti Ratitovcu, Triglavu in verigi bohinjskih hribov. / f«w. idem lunin Jelena Justtn bolj strma, ko pa dosežemo hod po mehkem terenu do vidljivost mora biti dobra! vršne travTiike, se pa tudi srč- vrha Blegoša- Z vrha se spustimo 200 vi- Blegoš res ni velikan, zato ni utrip zniža. Po polovici Če pa niste ravno pii volji, šinskih metrov do Koče pod pa ga, kot pravi Ivan Tavčar, vzpona n^s markadje peljejo da bi "grizli kolena", se proti Bkgošcm. Pot je strma, kam- obdaja ponižna lepota skrom- mimo bunkerjev nekdanje vrhu lahko podate tudi po nita, zato previdnost ni od- ne slovenske planine, ki ne Rupnikove linije, Smo na- makadamski cesti na levi veČ. Od koče nadaljujemo pozna večnega snega, niti ne mreč v svetu, kjer je nekdaj te- strani, imenovani "Prva Ra- pot po makadamski cesti, divjih prepadov. Kljub svoji kla meja z Italijo. Gradnja li- van". Po makadamu, ki je dolgi tri kilometre, do sedla skromnosti poplača truda nije je bila začrtana na reladji fantastičen za gorsko kole- Črni kal, kjer nas Čaka jekle- polno pot, ki jo mora plani- Žirovnica - Ratitovec - Blegoš šarjenje, se boste vzpenjali ni prijatelj, da nas odpelje nec prehoditi do njegove trav- - Žirovski vrh - Cerknica • Sliv- približno 40 do 45 minut, ko domov, nate strehe, Konec 19. stolet- niča - Črni vrh - Kamenjak • ja, ko sta se na goro vzpenjala Plase. Novembra leta 1938 fe Tavčar in Meta, sta za vzpon bil za poveljnika štaba za utr- porabila precej več Časa, vloži- jevanje obrambne črte ob Id pa tudi veliko več truda, kot meji z Italijo določen general ga je potrebno danes. Leon Rupnik (1880 • 1946), Z jeklenimi konjički se na- po katerem je jugoslovanski mreč pripeljemo do najvišje obrambni sistem ob Rapalski ležeče vasi pod BlegoŠem, meji tudi dobil ime. Obram- Gorenje Zetine, in nadaljuje- bna črta Rupnikove Unije nI mo še en kilometer po gozdni cesti do sedla Črni kal med nikoli služila svojemu namenu. utrdbe niso bile nikoli Blegoiem in Koprivnikom. uporabljene v vojaške oz. Proti vrhu vodijo tri poti in obrambne namene. običajno vzpon poteka po Vršne travnike dosežemo gozdu, kar naravnost nav- po približno eni uri hoje, ko Koča na BlegoŠu, nadmorska višina 1591 metrov, z vrhom v zgor. Pot je zato tudi nekoliko nas čaka le še prijeten spre- ozadju.; ^oio jeiena jusdn ŠTIRI TACKE Ana Bešter kar ne želimo. Če pa ga boste kaznovafi, se lahko zgodi, da vam bo skušal pobegniti ali bo postal napadalen, ker se bo branil. Pomembno je torej, da psu preusmerimo pozornost na drugo igračo oziroma drug predmet, ki ga lahko grize. Pasja mala šota: Ko rastejo zobje Nekateri psi naredijo veliko škode, ko odraščajo. Včasih so za to krivi zobje, ki rastejo. Mladiči namreč grizejo in žvečijo, da bi ublažili slabo počutje med zobljenjem, vendar pa je pogosto to za skrbrkike zelo neprijetno. Mlečni zobje začnejo rasti pri mladiču v začetku tretjega tedna starosti in se dokončno razvijejo do drugega meseca starosti. Ostri so kot šivanke In to moramo upoštevati pri igranju s psom, sicer bomo Imeli roke kar naprej ranjene. Zelo pomembno je, da naše roke niso predmet za grizenje, saj lahko odrasel pes, ki je celo svojo mladost grlzel roke ljudi, to vedenje nadaljuje. Vsi skrbniki psov pa si zagotovo ne želimo, da naŠ pes, ko odraste, grize ljudi. Menjava zob se začne pri treh mesecih in se popolnoma konča pri sedmih mesecih. V tem času veliko psov grize pohištvo, Čevlje, hlače, skratka vse, kar mu pride pod smrček. In kaj narediti.^ Ko pes začne gristi, preusmerite njegovo pozornost na igrače, zlasti še na takšne, ki jih lahko grize. Če boste psička odrinili, bo misli Če mlad kuža grize pohištvo, mu pozornost preusmerimo da se hočete igrati in bo še bolj z veseljem grizel prav tisto, na igračo, ki jo lahko grize. Gorenjski prijatelj Radio Sora d.o.o. Kapucinski trg 4 4220 Skofja Loka 89.8 Le 506 5Ü SO 91.1 fax: 04/506 50 60 RADIO SOR.A . 96.3 STIMULATIVNO NAnskiobliki prospekt n Ir/Mek prcspekc vzspnn«^ sklada, v r«)e(tftpremičnine s hnp^//www.s s ( net, 12000 c«vKM|«no eni>npcilicbno soncrdfvijc V 2. nad starcjk vcötano STANOVANJA PROCMMO Krwj * Rwilna 1:415 rm, «no wtmj. 4 r^^ vzdržMno. Cena 14,9 m*o SIT Bflgunj* • FtiČe 4^75 ma 4 Tm: kabn nA 12000 OOVKPUnhc ^ rnse \ van^ hiie, 2 etažno CK, brez balkc^. ZJC OM 9 m« SfT» Knnj* (SitR itin$cbno stano v rrU/i&ardi nove poslovno Stti» vargskehi&fc K1991 Cfna )o mle SIT. Knnj - rtnM t: $2 dvosobno, I 76,4 rud, v2držBvanodna i&$mio srn L^n mz, I oz, dv»npohobno, nadfUn^rdru ^»dnji neopremljene. psri:frno metto Z nadstrcikem. Cena 22;$ mio VT. Krwj«ZetoA 72 L irsoboo $ kabinetom, 4 nad. potrebno adaptaa* |e. nova ol^a, balkon. CK • pim, prevzem dogem. Cena 22,5 mio SIT HI$EPAOOAMO Kranj • Pwisfaovcc So mz I* 310 ms parc^a. atn|$ki dvo)^^ pn ba2enu. C*na27ij mc SU» Pitddrar «okcrika: 105 mi parcda 143S m2, L pntitčna. krvna bkadja ob robu gQ2da, kon^ parcda, ionin^ wn* CK na dje, tetew PartHavr«^ na ogled« Cena 45 mio SIT. Xnnr ^ S&utmr 9$ ma. polovka Hiie, adacArano l 2900, 90 m2 2«mlji^ Cena 25 rmo SIT» Bted • RIbncc 243 m2, parcda m2, Idet, prttii^ m ne^elana mansarda LISTS' Pnnwna zs preureditev V d^^dodinsko ali htio t Turisod^ nimi apaiimaji Ceru ^ mjo SIT. Podbi9^277 mi parcela toiorru 1.4O1 $tara kmcOca hiia, pnmemo za nado* mesmo ^radr^ Ceria mio SIT, Sandln iSo ma. L1972^ parcda 700 rrUi dvostanovanjslo, lepo ohrar^a, velika pr^ Ceia mio SU. ZEMgiiCE PftOOAMO Zafete 1403 m2. savbr>o zemljtide, na robu vasi. yoö» in «tektrij na paroh Cena 12 mo Skal v pntl»^u leo 1991 novozgrajene posk^v* no stanovanj» hi^* 2 rzlotbo. Cena mio SIT. www.svel*nepfem(Cnine.si gekkoprojekts neprgmicnmei fritDf 79A. 49Cß Krv>] I Ir^rWpCiOOUujgm^llLSi 9 wnw.fltUspre^eltLsi * 04 2341 999 ^ 031 67 40 33 PftOOAMO STANOVANJA KAMNIK CENTER 62,s 1. nad, novogradnja, shramba, vseljivo tak^, cena* zi^mb SfT. V 1 KRAN] * PLANINA m2, irf* sobno, nadstropje, kvalitetno obnovljeno L 02< sončna lega. funkcionalno, opremljene, 24 mio SIL PRODAMO Hiti MEDVODE • MOSE: parcela 630 iri2, primerno za nadomestno gradnjo, L 1914, cena mio SIL KRANJ VISOKO: parcela Soo m2, bivalna povriina 250 mz, L 2001, V. grad* faza, cena 42 MIO SiT. PRODAMO POSLOVNI PROS^ TOR KRANJ • PLANINA: 3600 m2, pro* dame obnovljen poslovnr center, 1r^a zemljišču 1^42 ni2| do-bra poslovna priložnost, MOŽ* NOST PREUREDITVE V STANO- VANJSKE ENOTE, cena $00 mio SIT. TeL 041/747^733. KRAN[; blitina sodiiča^ 90 mz v mei^anski HiSi, K nadstropje, L primerno zi odveiniiko pisarno, cena 20 mio SIL KRANf ^ CENTER: }o m2, kom* pletno obnovljene 1* 200K pnmer^ no za stontveno dejavnost, cena mio SiL KUPIMO KRANJ: m okolica kupimo eno* ali d vosobn o sta nov a n je. sončna f«{ai takojinje planile. KRANJ; okolica, kupimo tri* aii večsobno stanovanje. PRODAMO ZEML)l§ČA BRITOP^^ VOCE^ 440 mz, sončna, ravna lega. razgled, mofna takoj}-nja gradnja, 14,3 mie Si n e p r e m i č n d 'ins ružt k a« 1 a 1 2evnik9vju 1» M stfl'nslo g 3. , id 1 / M7 323 04/^362 &90 H I^E PRODAMO ŠENČUR, vaomo ureiena hiU sta^o^ti 2; let« cca 160 m2 bivalne povriin« b(«t in garaidi z bogatim vnom 700 mi. v elitni soseski, Cena 57 MtO sit* 2ABNICA» na robu r^aselja, dvo&tano* vanjska (dvojćeic), surosi Jet, 160 m2 4 visoka klet {moinost poslovne dejavnosti) mansarda. garata, zemljica 800 m:. Cena; MtO sit. H l$E KUPIMO Za znarvefa k^ipca kupimo stanovanj« skg hi$o z vsaj $0d m2 zemljišča do starost Kranj z okoUco» v cenovnem razredu do ytMlO sit, STANOVANJE PRODAMO K RA Nji tn sobno 64 m2, letnik ^961, v c«lotl adaptirano, 4. nadstr., balkon^ Vredno ogleda, cena 17,9 MiO sit. KRANJ, Zlato pol|e. dvosobno stano* vanje 60 ma. letnik 1965,nad74. takoj vseljivo. Cena: 16,9 MlO siL MLAKA pri Kranju, ininpodobno 98 m2, dvoelažno, v u nad./2, zgrajeno 2002* Cena 2SMIO Kt* PARCELE RRODAMO ^ENCURi stavbno zemljjSče 1400 mz, ob glavni vpadnici v Kranj, z gradbe* nim dovoljenjem za gradnjo zobozdravstvenega objekta. Cena: 36*000 SlT/m2. BEtA pri Preddvoru, za2idf|ivo2eml]iS-Co v naselju, 560 ma. ravna In sonina ega. Cena* 10.000,00 mro SIT VISOKO pri Kranju, zazidljivo zemlJiS- če7$om2, ravng in sončna leja, oditč« na lokacija! Cena: 27.600 StT/ mz. SENCUR^ stavbno zemljišče na robu novejiega naselja, ^o m2. opremile* na z vodo in elektriko, ravna In sončna ega. Cena: 31.200 S (T/m2^ STANOVANJE KUPIMO Z^ nam znane interesente kupimo erO' in dvosobna stanovanja v Kranju 2 bližnjo okolico. e-posta: lomaridvoha.net lOA M\ ar^viMijo (1>J|M|lü |i")i) Kmmi n ii fon: tM I...... lak-: <14 1'iS HhiI. CSM. U4M3J m 111 {< i^v ir|ji.ni*fi rvui M ii 11 w, i'j tioii irni n • »1 Daselj'e družinskih hiš Zvirče pri Tržiču enojčki - dvojčki ♦ jM»(lulj^una [\. j^r. fj/a ♦ c nuslanovanjskl. IK() in- ♦ t|vojć(»k rri- \n\. (irt)si«»ru ♦ nar<'<-lj f)il .VIO - 82(1 rtj- > vti I n «^fja Klf^rij ofi mio sit rlaljo» KsKERN nepremičnine Maistrov trg 12, 4000 Kran; Tel.: 04/202}} 202 2; 66 GSM OS1/3ZO 70Q, čmail: info^k)-kern.si POSLOVNI PROSTORI: Oddamo: KRANJ: bistro v blftini mesta vel. 60 obnov4jer>o leta 2002. odkup Inven^ lar^a 3,3 mio SfT, mesečni najem isaooo.oo Srr/mes. KRANJ • pisame v nadstropju, ra* zi^e vdikosti od 12 d0 40 mz, rr>o2en najem posameznih 02 skupaj, obnovljene leta 2000. cena ■ 1.920^00 Prodamo: KRANJ: bfižina pošlovr>o stanovanjski m ne^sde^ana mansaroa, v pnr^ic|ü gosti na v Izmen ^72 m2, nadstropje mi, isto mansar-dai v prizidku dve sobi 26 mi. staro 40 et cena ■ 39,0 mfoSfT. HI^E pfodamo KRANJ«sm«r ikoi« Loka: b1ižir>a: hiio v Ifl. v pritličju 99 mz, mansar* da $9 ms, podstreha 35 mz, parcela §70 m2, c«ia « mio SIT* KRANJ • &mje. stan. h^!a v eni eta2i ^^ m2, skupaj 19S mi^ parcela 622 ni2, cena • y SfT, KAANJ«smer KrvavoCi hiša v podalfian^ III. gr, fuK 12 X parcda 939 ma, cena ^ >8,5 mio SIT* GOLNIK; 19 let stara hiia, kkt pritlii^ m mansarda^ mi v etah, parcela je &47 m2, cen» •38v4 mio SIT, prin>ema tudi za dve d'rvfim. BESNICA*hiiavilLftr,^,S5^2vem cu2ii ^ pntli^ in nadstropje^ parcda mz, mirna lokad^ s pogledom na hribe, cena»31,5 mio SrT. TR2IĆ: Hiet stara pritii^naalrfjskahiSa* dvojček na parceli 5S4 mi, na Menem pasu, mirna lokacija 2 razgledom, v eni etafi 11} mz^ cena mioSIT, ZEMgiičA: Prodamo: Bled: stavbna parcela 907 m2 za stan. h I So, apartma j sko hiio, cena v 42*000i00 SlT/m2. $enäin 1.100 mi za stan. hišo po 26400.00 SfT/mz možnost d^iti na dva dela. 'fiitn^ - stavbna parcela 3.43S m2» .motnost delitve, cena • 24.000^00 Bistrka pri Naklem • stavbna parcela IJOO ma z rkafrtorn stan, hiSe, cena « 12.0001G0 SI^T/mi VtKENDI: ProdamcE BohCnj: apartma 39 mz v pr^ič|u ob]eh< la^ obnovljen pred 2 letoma, majhna terasa, lastna CK k>čena spalnica, kletni prostor, cena« 187 m© SIT^ CTANOVAN(A; Pipdvna Novc^adnja v KRANJU «3 stanovan* iske enote, last K 3 KERN, d.o.o*i Maistrov trg 13, Kranj ^ 2 enoti tnsobno z auijem vel* S6,7^ mz za 31,62 mk) SfT in 1 enota enosobr>o v 1* nadstropji! veL 5846 ma za 19,00 m>o SIT» V ceno je že ^\füien DDV 8.$ Vsako stanovanje ima svoje parkimo mesto pred hi to, ki je vračunano v ceni in lastno CK na plin Rok dokončanja je maj KftANji Vodovodni stolp: trisobno 71 m2 v riad./4 nad., ^>novljenGi letnik €1,2123.0 mio SIT» KRANf, Zlate polje dvosobno ^ 2K ;o mzv}. nad./mansarda, obnovljeno leta 2003i lastna CK r^a plin. a 21.0 mio s IT. TRŽiC Ddal^ trisobno z garderobo 79^ mzv). nad.r letnik 71^ cena »t8,2 mio SIT, TK2jC Bistrka: enosobno 44 mz v 1* nad^» soba in kuhinja, sbro 80 leta, cena ■ 172.800,00 SlT/m2. Najem: Kwif • enosobno 33^30 ma v prrdi^u, nr opreme, letnik 75» cena « 48*000,00 SlT/mes; v bliöm avtobusr^e postaje 2 SS 48,00 mi v 2. nad., vsa oprema, garažno mtsto. ctrta * 721OOO.00 SlT/mes, «rifina. www«k3*kern*si BigsasfB? |aže Jemec s*p., tolska ul* 7, leL 04/^1*25 122, gsm. 041/428*958 ST/WOVANjA PRODAMO iKOFJA LOKA, dvosobno 60 m2, stolpnica^ obnovljena kopalnrca in WC zamenjana kuhinja. In t cena 18500.000,03 SIT. $KOFJA LOKA * Sorska c«5tt. chteb^ no stanovanje mz. u nadstropje» nova okna, obnovljena ^sada, cena 24*000.000,00 SIT* w wv^*iemec*sp*si dom plan tfuffia d MsiMiQ* nep^wHdnne urtirdta^ neno^veohoi dd. 20 63 700 BANOVANJE PRČIMO Kran/e Planina I., tnsotno f 2 K^ nadstropjei v izmeri 103J m2* kopalnica obnovljena leta 2004* leto izgradnje 1979. cena mio SfT; Serv^ur * v starem delu trisobno^ I. nadstropje, 88^10 mj, leto izgrad* nje 1988, cena 21 mio SIT; Kranji Planina dvosobno, Izmere S2,a m2i leto izgradnje 1976, ob* novljeno 2004 cena 18,2 mio SIT; ' riit. trisobno. L nadstropje^ m2. leto izgradn)e 1962, cena 18,3 mio SIT; Kranja Drulovka, dvosobno v zaseb* ni hiii^ I. nadstr*, Č2 mz, leto izgradnje 1991, obrtovljeno 200U cena tj,5 mio SJT; STANOVANJE ODDAMO V NA^EM Kranji Soriijevo naselje * dvosobno. I* nadstropje, 60^5 mZi kuhmja opremljena, leto izgradnje 1972^ mesečna najemnina 72.000 SIT 4 stroški; HIŠE'PRODAMO bližina Cerkelj na Gorenjskem, pritlična, tlorisa T2xn m2, na parceli 572 mz, staro iz ^eU 37 mio S!T; bližina Preddvora, V(sokopritliina^ ttonsa 13 m2, na parceli 68$ m2, stara 12 let, 67 mio SIT; Visoko, pritlična, tlorisa cca 150 m2| na parceli velikosti 723 m2^ starost 80 let, obnovljena 200^ centralne ogrevanje^ 47^30 ma (lastna novogradnja), starost 3 l^ta, cena 31 mio SIT; Ško^a loka; bližina hotela Trans* turist; v lil. in IV* nadstropju ^ posamezna etaia 324 mz, dviga« o, centralno ogrevanje, leto it^ gradnje cena 182*500 S IT/m 2; iko^a Loka, pritUćje, v izmerr 209 m2i gost^n$kl prosto/•Opremljen • ve^ parkirnih mest, leto izgradnje 1975, obnovljen zOOli cena ^.9 mio SfT; POSLOVNI PROSTOR * ODDAMO V NAfEM: Kranju, Cesta Staneta Žagarja, izmere cca 40 mz, 116*500 SIT mesečno; Podnarte ob glavni cesti^ pritličje» izmere 179 mz, leto izgradnje 1904, prenovljeno leta 2002i primerno za trgovino ali mirrto obrt najemnina igOO SIT/m2 + stroški; SKLADIŠČNI PROSTORI- PROIZVODNE HALE ^ PRODAMO Stegne pn guoijani, ve m2, starost 30 let, cena 112,5 m« SIT: PARCELA ^ PRODAMO Kranjska Cora • PodVoren^ Izmere 2500 ma, cena 14.000 SiT/mz; Kr4nj Primskovo; fzmere 4.500 mz; center: cena 14.500,00 SlT/m2 (moinost fz^ gradnje Iportnih igfii<, s spremlja« joiimi objektf, voda, plm^ elektrika na parceli}* Podreća, v izmeri 710 mz^ cena 24. ;oo SI V^rma&e pn Sko^i loki. izmere 549 cena 25.500 S!T/m2; PARCELA ZA VIKEND-PRODAMO: Pftloviče ^ Bistrica nsd Tržidem^ v izmeri 1097 mz, cena 6.000 GRADNJA ZA TRC, UPRAVLjANjS IN VZDRŽEVANJE, ENeRCETlKA, VPIS V 2€ML|iSK0 KNjiCO. ROSREDOVAN|E NEPREMIČNIN ALPDOM, d.d., Radovljica, Cankarjeva ii 4240 Radovljica Tel*: 04 S37 4S oo. fax* 04 ssi 4Z 11 e^poSta* alpdom^alpdom si mNOVANjA PRODAMO LjUBLp^NA • BEŽIGRAD: S9 ma, dvorinpdsobno v tretfem nadstfo^u* leto izgradnje 1980, kuhinja z jedilni* CO, dnevna soba^ dve sobi, predsoba, kopalnica. Cena: 27x00 000,00 SfT. LESCE « VODNIKOVA: 49,36 mz, enosobrvp v trvtjem nadstr^ju^ Četo izgradnje 2002, veranda, kopalnica z WC jem, kuKinja, bivalni prostor, balkon, klet, vsi priključki* Vseljrvo takoj. Certai 17.000000,00 SFT. KUPIMO KUPIMO: Manjio hiSo z vrtom med Radovljico in Ljiibl)ano. Cena: Do 25*000 COO^OO SfT. KUPIMO: Za znarve stranke kupimo več stanovanj na območju oMine Radovljica in Bled. POSLOVNE PROSTORE PRODAMO * LESC^Nov sodoben objekt v obstCK ječem Trgovsko'poslovnem centru, naia nov^radnja, slaba ura vožnje od Uubljane, Avstnje in Italije, novfh aS OOS ovnih prostorov v itirih etažah, 32 - yto m2, za različne de* javnosti, predvidena vselitev v &ep> tembru zoos. ^^^ tlorisi na WWW.jIpdCK^i^i Cena: 276*000,00 - 300.000,00 STT/mz (cena ne vključuje DOV^ 5TANOVANIA ODDAMO RADOVgiCA - PREŠERNOVA: Odd- amo garažni boks. mz v prvi ecaii večstanovanjskega objekta Cena i2«ooo,GC s^t / mesec Nodimo ugodno \n fcvalitttno posr^ dovanje pn nskupt/, prodaji in naje* mu nepremičnin» w w>v*alpdom*si i t NEPREMIČNINSKA DRUŽBA ; PE Stritarjeva 5/11, Kranj I TeL: 04/236 73 73 S e-polti: info(3^fesst.si Najamemo in kwpimo več manjüh stanovanj v Kranju in okotid* OC^AjA V NA)EM: KRAN I « OKOL^ Zgornja etaža stanovanjske h i Se, izdelano v letu 200^ vsi priključki, balkon, poseb^ vhod, parkirišče Mesečna naremmna s stroSki vred znai« ito.ooo.oo SIT* Vseljivo 01.06 200S. Hiti PRODAMO: ZCOSA; Delno izdelana stanovanjska hiSa na parcali 425 mz, z^jana v letu 2001. na sončni to kad ji s pogledom na Triglav. Cena 39.800.000^00 SfT* BLED • OKOLKA: Enostanovantska hiSa v fzmeri ii m2, dvonJče S8, mz, brez vrta, vs! priključki, popolnwna obnovljena v letu 1994 Zanimiva^ mirna lokacija. Cena 33.000.009,00 Sir CTANOVAN^ PRODAMO: TRŽIC - dvosobno stanovanj« s prostorno verando ter drvarnice, v izmerj 57,51 mz^ prodamo za ^7.000*000*00 SIT* Objekt zgrajen v rtu lS64t obrtovljen v letu 2000. JESENICE ^ dvosobno banovanje v Izmeri 68 mz^ 10. nadstropje, z^ra-|en I 1972, balkon, vsi priUju^ki, lep razgled Cena i^joo.ooo.oo SIT* LESCE - dvosobno stanovanje, pre* delano v dvoinpolsobno, v izmen 64,34 mz* velika in sončna terasa s ^udovrtim razgledom na okohško hnbovje. vIL nadstropju, I. izgradnje 2002. Cena zz.$00.000,00 SIT. Sto novo rfju pripada ie nadstrešek za avto. Vredno ogleda. KRAN| « v bližini zdravstvenega doma dvosobr>o stanovanie v izmeri mz. IIL nadstropje, balkon, J, iz* gradnje 1963, cena >7.000.000*00 SIT* KRAN I « PIANI NA I: enosobno stanovanje, 39,10 mz, IL nadstropje^ brez balkona. I* izg* obnov ^ jeno, cena 12.900*000,00 S)T. POSLOVNI PROSTOR PR voru. CENA: 13*500.000,00 Š1T. DVOSOBNA STANOVAN/A: BLED - ALPSKA C, v lepih alpskih blokih (n mtrni lokaciji prodamo Itpo dvosobno stanovanje v podpritličju, 51,35 mz, staro 30 let, terasa, CK, vsi priMjučki^ lasten vhod, primerno za invaKda, 2 km oddaljeno do Blejskega jezera« vseljivo takoj. CENA: 18.000*000.00 SIL KRANJ ^TAVČARJEVA UL, v prenov^ I jeni stari meSčansb hrSi prodamo dvosobno stanovanje v izmen 46 mz, i nad*/3, CK^oljei vsi priključki, kom^ plet prenovljeno L 2005, prazr>0i pre* vzem takoj. CENA: 17.000.000,00 SIT. JEZERSKA CESTA, prodamo kom^ o obnovljer>o dvosobno stano* vanje v ptirK^ju, 43 mz, atano 60 let, CK ^ olje, tel* priidjuiek, pokrit parkir« ni prostor, opremljeno, vseljivo po dogovoru. CENA: 15*000*000,00 S1T* TRI ALI VEČSOBNA STANOVANJA: ŠKOFJA LOKA • HAPNARJCVO NA-S€L)E, v kompletno obnovljeni prodamo tri tnsobna stanovanja z astnimi vbodi, od So mz do 90 ma, vsakemu stanovanju pripadata dve parkiriičii Itevci za vodo in dektriko« CK* olje, vsa stanovanja imajo balkon oz teraso* obnovljeno I. 2005, v ne* posredni bhžinf avtobusno in železni* iko postajalrS^e. trgovma« itd* Stanovanja so vse I ji va takoj. CENAj 20*500.000,00 SIT za mansardno stanovanje In 21.000^000,00 SIT za stanovanje v 1. etiži In pritličju. KRANJ ^ PLANINA I, prcndamo dvo* sobno stanovanje s kabnetom, 76,70 mz, 1* nadstropja, staro 27 lat, vsi pri^ ključki, balkon, nova streha bloka, CK, vseljivo po dogovoru. CENA: 19.800*000,00 SIT* KRANJ - PLANINA I, prodamo lepo tn^ sobno stanovanje v 3. nad strepju, 77,7 mzi staro 3) let, zastekljen balkon, vsi priključki, obnovljena kopalnica in WC, kuhinja z belo teh., vseljivo po dogovo* ru, CENA: 22.500.000.00 S IT, BLIŽINA AVTOBUSNE P., prodamo kompletno obnovljeno tns^no sta* novanj« v izmari 73,5 mz^ 3. nidstrop- je, balkon, nova oknar ločen WC sta« novanje je zelo svetlo, vs\ priključki, vseljivo takoj. CENA: 22*500*000.00 SIT. SENČL^R, prodamo trisobno stanova« nje, ki se nahaja v hlli, ii mz, staro 17 let. CK ♦ olje, bafkon, vsi I, vsa infrastruktura v nepo-ijini, 5 km. Vožnie do Kranja^ možen najem ugodnega kredita, vseljivo po dogovoru. CENA 21*500.000^00 SIT. STANHA tAGARJA, prodamo trisobno stanovanje v fazi adaptacije, S746 mz, 1* nadstropje, ball J GORENJSKI GLAS petek» 20. maja 2005 MALI OGLASI i nfo^g-glas .si 29 iZliePi.Si i og asi posle) tudr na spletnem po rial u Iz ben. s i Mak oglase iprejemamo pri okencu na Zoisovi i v Krariju in te efonsko od ponedeljka do petka od 7« do 15* ure» Male oglase za objavo v petek sprejemamo do srede do 13*301 za torkovo Številko pa do p«lkd do u*yre* Oglase lahko oddate po telefonih 04/201 42 47 ali 04/201 42 49, po faksu 04/201 42 13, po e*poiti mafioglasii^g^glas.si, ali na spletnem mestu lzberj*si* ^^ ^^ oefasi^ označeni s to ikono^ so objavlleni tudi na sp etnem mestu wwwjzb«n*si^ kjer si lahko ogledate tudi s ike in daljSi opis offIaSevanega predmeta ali storitve. Cov^ib Hh d o o . r^s^l K KRANf » OttULOVKA, prodamo hon^no pedkleteno vrstno hiio, ki obsega 2 SO rn2 bivalne po vrli ne rn ima 344 mz zeml|iiča* CK, vsi pn* kllučki, balkon 4 terasa^ hiSa obse^ ga klel*prjt4ić)e^la^o ter mansardC| ob h^Si nahajata 2 pokrita parkirna prostera^ V Nižini hiiSe se nahajata tr« govin in osrwna iota. Vseljivc po d> govoru. CSNA: 6o.ooc.ooc,00 SIT. PODNART • D08RAVICA, proda* mo enodružinsko hfio v 2. poda* IjŠani gr fazi, ki stoji na 70t ms zamljiUa^ 177 mz stanovanjske površin«, Hiia ie podkletena (garaža^ kurilnica, pralnica (er večnamenski prostor), v zg. tub se nahajajo već* |i proston (kuhi/ija 2 jedilnicOi dnevni prostor, spalnica z kopalni* CO In WC) ter spalni prostori v man* sardi (3 X soba ter kopalnica z WO iem). Hiia rm dva balkona ter 12* hod na atrij, prekrita je s strelno kritino Bramac, znotraj je ometana Z grobimi ometi, zunaj pa se In prekatna pretočna greznica. V b Smi so osrtovna Soldi železniška postaj Si poila in trgovina. KRAN) ^ OKOUCA, kupimo hrie raz* ličnih velikosti, za nam It znane strankci CENA; rr>ed jo.ooo.ooo^oo SIT rn 40.000.00O1OO SIT» PARCELE: BRITOf • VOCEi prodamo veČ pa^ cel različnih velikosti od S17 mz do 443 ma, namenjena za gradnjo eno* ali dvodružinske hiie ali hlie v nizu, prevzem po dogovoru. CENA: 3i»200,00 SiT/mz« KRAN) • BtlŽINA BAZENA, proda* mo lepo in ravno zemljliče, ki je del* no stavbno de^np kmetijsko zemljišče v i;mefi 1103 mi, nahaja se nad kaojönom reke Kol^ir^. prevZem po dogovoru* CENA: 25.000*000^00 SIT. V OKOLIC» KRAN)A kuprmo več parcel razlrčmh velikosti za nam znane kupce^ KUPIMO: KRAN) * olcolica. ktip^mo več stano' van} različnih velikostii za nam 2e znane stranke. NA RELACtjI KRAN) • iK. LOKA nujno kupimo večje trisobno ali Sth risobno stanovanje ali zamenjamo manjSe za večje z doplačilom, po dogovoru* V poitev pride tudi na* kup manj U enodružinske hiie na ^sti relacm, do 55.000.000,00 sit. www^aeentkrarrj^Si GG wwwxore n )sk ic las*si ATRIJ S2.Z.O.O* ZE Ljubljana, Vojkova 63 Tel»: 01/530 92 50^ S3092 92. 041/329179. e*polta: infe^sz atnLsj BOHIN) * Srednja vas, domačija • sta^a kmečka K^&a cca* 180 ms iz L okoli 1930 2 gosp poslopjem rer cca* 14 ha zemljiiča (razparceli* ranih naokoli]. Cena za komplet je 36.000.000 SIT. KRAN)« ok^jca. za znano stranko kupirno samostorno H^So a i ka staro do 11 let do 000.000 s T. ca. RADOVLJICA ^ birinja okolfca, za znano stranko kupimo hliocca. 150 * 200 mz staro do 30 let do 40.000.000 SIT* www.ti'iirij.Sl NEPREMIČNINE STANOVANJA_ PRODAM ENOSOBNO STANOVANJE, S1,6 m2, II. naG.. slanovanje si. 14, cena 'Ö.5 imo SiT. « 040/486-366 STANOVANJE 49,6 rh2. na Pianlm II v Kranju, obnovljena kopalnica, zaort balkon, CATV, CK. obnovljena s(reha rta ve^$fanov9njsKem obj&ktu, .. /s.« DVOSOBNO STANOVANJE v Trt^ću, na Ravnah, 60.50 m2, « 040/716- 520 Msi^e STANOVANJE 04/201-28^9. m?, ugodno. i s \ ŠTIRIS08N0 STANOVANJE. T Dežmana, 89.5 fr2. 5. naö., I. 79, opremljeno v celoti, ix balkon * klel, cena 23.600.000 SIT. Tra*l nep , • 01/436-01-21.041/63S<>4e «6i5ft TRISOSNO STANOVANJE, 74 v Kramu. 9 031/292-026, 040/647- TRISOBNO STANOVANJE, v školj Loki. 9 051 /dSS'dlfi TmsOBNO Lj. Kodefjevo, 69 I 63. 28,6 rrsio SIT, 4/4. tfelno opremljeno, sonćnoJZS lega, mirno okolje, odprt pogled ne Ljubljanski Tn^tav, KarTtnIike Aple. garaža, 5C&12B TRISOBfJO Siražišče, v hiši. visoko pniličje, opremljer^o. renovirano, CK> lastno perkinsće, lepa loisacija, vseljivo laHo), osTdEo DO dogovoru, cena: 23.000.000,00 SIT, 9 040/633^n ^Mfl KUPIH GARSONJE RO. v Sko^i Lokf. lahko v slabem stanju, s 041 /662-741 MANSARDNO STANOVANJE, za dve osebi v Kranju aii OKONCI, 9 040/730- S71 M61M ODDAM OPREMUCNO SOBO, v okofici Kranja za krBjse obdobje, 9 031/641-424 SOSO v Kranju, ODremljeno, ogrevano, samiskemu moikemu, 9 hDf.UT GARSONJERO, v Radovljici, 031/891-251 5061« CNOSOSNO, opremljeno slaTio^je, 4$ m2 v ^eniuriu, 9 041/6&3-655 € NOSO 6 N O, STANOVANJ E, 9 1-907 DVOINPOLSOBNO, stanovanje na Planini v Kranlu, v (, nad., vellkosl 63 m2. vseljivo nf. Od sobote, 14 5„ dalje, 9 041/006-711 DVOINPOLSOBNO, STanovanja. v Radovljici, delno opremljeno. Samo resnk «041/893-682 w&ns DVOSOBNO STANOVANJE, v r\aiem, 9 040/917^16 iCM'i NAJAV EM SOBO, a souporabo kuhinje ir> kopalnice. okolica Radovljice, l^sc, 9 041/804-70I W6I06 SOBO, 8^1 ga/$on^ro v Kranju ali Diižrijl OkOliCi. 9 031/594-842 suiso HliE PRODAM HIŠO. v III gradbeni lazi, na sončni parceli, velikost 120 m2, biizma vrtca, OŠ, trgovina, plavalnega bazena in zdravstvenega don^ Železniki okolica, 9 04/51 -46-052 «W56 HIŠO. v Brilotu 2 gospodarskim 040/537-387 NOVO HIŠO , odü&na sonćna lokacija, rnoOema zasnova, pod. faza, parcela 41S m2. ob zelenem oasu, bližina šole, vrtca In Iraovine, 9 ei STANOVANJSKI DVOJĆCK. PhmskO- vo Ob zadružnem domu, nespj'oit cerkve s podaljšano III grad. fazo z vsemi priključki, zemeljski plin jnl. UkO, a.d.. Uboje, 9 041 /$47-267 KUPIM HIŠO. Kr^ni Sfraziš^ v SeiliaKovem nf S^'ljy, U gotovino f tffi? piwr^nlkrw. 9 031/81Ö-105 60^1 M HIŠO, Kjdi dvojček do 40 mic SfT alt zaztdljrvo paraelo do 1 5 mlo SlT v Krgn- lualJ Okolici, 9 041/i >d6-0l5 60623? OOOAU MANJŠO H^ŠO, v Kr anju, starejšo, 9 040/347-931 NAJAMEM HIŠO, vokol cr Kranj! i (SJTier fTedth^or, Šenčur ali C«rKlie). « ' 031/20-63-52 VI KEN PI, APARTMAN J PRODAM KINO PODJETJE KRANJ d.o.o., Stritarjem 1. K/anj pn^da i SS 34,40 m2 v MareGi Ponudbe s ceno za m? poilfle r^ gomji nas ov. Irri, direktor. POSESTI PRODAM ZAZiDUlVO PARCELO. 562 mS, v Zmincu. mirna, sonöna, priključKi do parcele, 9 04/613-24-78 eo5?23 QOZD. In stavbno zemljo €000 m2. le 16. ca S06t67 KUPIM ZA2ID U IVO PARCELO, vel 600 Oo 800 9 04t/6703ll ZAZIDUlVO PARCELO, v Segunjah. lakofižgs ptećto, 9 04/53l>5&^ sesj*' POSLOVNI PROSTORI PRODAM POSLOVNI PROSTOR« na Planini, 9S rri2, midljen kot poslovni prostor al spremenjen v dve oz. tri stanovanjske enol«, Slart, d.O.O., Koprska )0ec. 041 /647-257 ODDAM POSLOVNI PROSTOR, 370 m2,»Ir- govino ali drugo dejavnost, Primskovo, poleg trgovine TTJ$. 041/647-509 scus» DEL LOKALA, primernega za dejavnost mantkure. Int. na, • 031/479- 617 60^169 MOTORNA VOZILA AVTOMOBILI PRODAM ALFA 1&6 t.9 JTD SW< 1. 00, srebrna progresion, 9 041/588*716 m&o?? ODKUP • PRODAJA« prepisi vo^H. Mepax. d.o.o Plar>ina S, Kranj, « 041 /773.77 2 «MOS? Avto Močnik, d.o.o.» Kranj Britof 162, Kranj TeL: 04/2041 NISSAN ALMERA VlSlA PLUS avT. klima, ABS, ei. oprema, novo vozilo, popust 400.000,00 SIT * darilo 200,000 SIT gorivi. NI5SAN ALMERA TINO z,? dCi vsa oprema, novo vozilo, popusr 600.000,00 SIT 4 darilo 200,000 SIT goriva. R5 14 FlV£, 1.2004, N26050siio FIAT PUWTO 1.2, I. 02, 40.000 km, kovinske barve, Klima, ostald oprema, FORD 6SC0RT1 4 CLX. I 92, 105 000 km, 2£io lepo c^rar^. saražrran. dodam zifTBke gume, cena* 32.000,00 SfT, • 04/S7.20-150, 03l/68a-843. m_s>0- ner so^ioo FORD ESCORT 1.4, ugodno. 98, 1. lastnik. FORD FIESTA J. 96.i«p9 ren, možna meniava. F0RDFIESTA1.3J 97. reg. dO 4/06, dobre ohran|«n, Mrvisna knj^a, c«na po dogovoru* FORD WONOEO I 93/2. 240.000 km. $ vrat, Klima, $tr«i^0 okno, alu platišča^ spojieoi SR, CZ, redrio vzdrževan, reg 2/06^ c^rra: 380.000.00 SIT. • 041/569*836, UR tri i ^^ v^'^l':» PRODAJA IN M0NTA2A UPUSNIH SISTEMOV TfR J* AVTOMOBILSKIH BLAŽILCEV ^MOMROE HONDA CMC 1.4 eiNGO, I 97, k ma, SV, kov. sv, zelo ohranjen, tSOSIM OPEL CORSO 1.2, 16V. 04/580-10-93,041 /69 2^9 9 KIS10I OPEL KADETT OS . ran, cena po do^ovonj, 343 91, nereglsln* umso» OPEL VECTRA 1 6 leV. I 9$, 108.000 km, mođfe barve, odlično Ohranjen, 1 lastnik, c>oooldan, cena: 670.000.00 SfT, S 041/350-348 AVTO LESCE J>RODA JA V02tL PREPISI V02IL Rožna dolina 4248 Lesce Tel: 04/ 53i9-'n2, avto le^cc®srol.net 4 4 • » 4 AUDI, A6 3,8 tiptronic av^nt, iet. kov, modra, velrko oprer?ie. navigacija, certa^ 2.190,000 SIT, ALFA, 15$ 1 9 ITD kar, I«, roco, je. avt. klima. abs. 41 airbag. c«na: 2.150.000 SIT« BMW, 530 D UiT. steplronic, let. 300O1 vtilko cpremt, xenon, avt. ir^de alu, rolo, sani, cena: 3.390.000 SIT BMW, M3 SMC II, let. loCi. 40.000 km, veliko opr«me, veneti, kol nov, cen«: 11.690,000 SIT, 8MW| 32$ Cl coupe, kt: 200>. rrv opirk, xenor« veiiko oprema, cena: 4.950.000 SIT, CHRYSLER, JO« C let. 2«$, 20.oocla, usnje, ogrevani sedeii, alu, ar« cd, S X airbag, rolo. sani, srebrn, cena: 2.590.000 SIT, MERCEDES. ML 320, \el 1999. vsa oprema, kupljen v Slov.^ odlič* r>o ohranjen, cena: 4.390.000 SiT, 0P6U ZAFiRA 20 DU lel. 2002, eL oprema. lOkairbag, klima, abs, 7 iedeiev, cena: 2.770.000 SiT. P£UCEOT,307a«HDI,let. 20ca. ktima, abs, 6 x airbag, cena; 2,160.000 SIL RENAULT, MECANEkar. 1.9 DTl. et. 2002, el, oprema, klima, abs, 4 X aifbag, cena: i.S;0.000 SIT. RENAULT, SCENIC 1.9 DTl, let. 2002. eL oprema, 6 x airt»|, avt. klima, abs, ^Ino usnje, potovalni, r^i.. ar^d, cena: 2,650.000 SIT. SEAT, CORDOBA VARIO 1.9 SDI, et 2001, el. oprema, Mima, sxd^r* bag, servisna, cena* 1,750.000 SfT. SAAB, 9^3 2.2 TID, let 2001. eL oprema, avt. klima, abs, cena: 2,350,000 SIT, SAABt 9 3 2.2 TID, let 2003^ novi model, vsa oprema razen usnja^ 10 k airtoag, kot nov, cčna* 4.990.000 SI www.^vto^lesce.si PEUGEOTIOe XH 1.1,1,97.94.700 km, svetle zelen, lastnice, lepo chrsn)en, neHfifamboliran. 9 040/dSS^97 PčUOEOT106, asinik, feco 012 95. 110.000 km. 1. 031/490- !p062«? CUO 1.2.1. 84. 132,000 km, 5 vrat, kovinsko si^bm. cena po dogovoru, s 041/790^12 »siflB R 5 CAMPUS, ] 93. 5 vrsi. kovfnsko barve, redno servisiran, zelo 041/398^74 »61&/ R 5 PiVE, I. dobro ohranjen, cena pooogovonj, • 05l/397'7&0 mm» RENAULTK/^IG001.2 16V.I 04. ABS, seAQ, An afi bag, ogrevan» sedeži, rado, el. oaKel. Klima. 9 041/33S-356 bxm RENAULT MEGANE GLAS C 99, 130.000 km. reg. do 4/06. kov. barve, sarvo» Daket. cene: 920.000.00 S FT, 9 041/44-44-94 RENAULT MEGANč COUPE 1.6, I. 98, 131.000 km, kovinsko rroOre barve, 1, lastnrk, « 031/375-268 RENAULT TWINQO, I 97. 80.000 km, 1 lastr^lk, servisna kn jga. Lagodno, SOfiWl RENAULT VELSATIS 22 03/04. 60.000 km, 5.000.000.00 srr. 9 04i DC cana •286 m48i4 TWINGO 1.2 PACK, km. rag do Ö/05, 620,000,00 srr. . 97, 92,000 na: SUBARU LEGACY 1.8 4:^4 karavan. 91, črne barve, viečna Kfjuka. 1. lastnik, lapo ohranjen, ugodno, moian kfeflrt, « 01/56&og-10 us^r» ŠKODA FAVORIT, ( 93, 140.000 km, vse obnovljeno, reg. za eno leto. cena: 110.000.00 SIT «051/425-346 GOLF II dies^l, I 88, r^. ohranien. «041/741-748 fio&ui GOLF IV 1.9 TDI. I 99. rahto karam-boliran sprednji fevi del, 9 04/53-31-649. 040/88-74.26 GOLF, 95, ^bro eto.« 031/475-2S4 , re9. GOLF diesel, I. 96. S vrat, 9 ZA S^E MODELE MOŽEN KREDIT NA POLOŽNICE! PRODAMO: YAMAHAXJ 900S, 1.1997,1. lastnik» modre baiv« YAMAHA XVS &50 A, I, JOCI, rde^e baA^, dodatno torbe, vizir, cevi. naslon YAMAHA YP125,1.2002, srebrn« barve, dodatno vizir. kovček, od i5no YAMAHA PW So, otroSki motor zi $taro$t cca, S do to lel, modre barve YAMAHA SKUTSRJI • AKCIJSKE CENE YAMAHA Ri IN R6 • AKCI|SKE CENE Skoda feliciacomsi, i. 1996. rde^e barve, i. lastnik SKOOAOCTAVIA SU >,5 TDI, KW, rdeče barve, v&a oprema SKOOA OCTAVIA 1,6 ELE- CANCE. I. 200% kovinsko rdeča barva, 1. lastnik, dodatno ^larm, vlečna naprava, spojier zadaj. OP€L OMEGA KARAVAN 2,2 DTl, KW, I. 2000, srebrne barve, vsa dodatna oprema Skoda octavia 1,9x01 • akcijske CENE SKODA PABiA COMBI • AKCIJSKA CEMA V01K$WAGEN POLO rO, I. 00, 5V. ođlćno ohranjen, 1. laslnk. car>a: 1.200 000.00 srr, 9 04/252-6&60 W50B0 VWSHARAN 1.9 TD.L 02/8,16KM,4in> tion,94 kfima, (sda kasete, CD. računalnik, megie^ke, Kosmske bar\«. nvxJie. Kuc4an v &lav«ni|i, 1 lastnik, cena: 4.150.0O0,00SrT,«O41/7S6-51O PODARJM RENALJLT MEGANE II 1.$ DCI. I. 03, 67 000 km, 60 KM, 3 vrata. Svetlo modre barve, «031/610-633 s«i«b DRUGA VOZILA_ PRODAM POČITNIŠKO PRIKOLICO, odlično ohranjeno, L 98, • 04/252-eS-60. 041 /816-528 so&cm MOTORNA KOLESA PRODAM MOTOR APRIUA 125 CHOPER, I, 00. z vso OD'amo. prev. sarro 2700 km ran, « 031/839-203 w^o* AVTODELI IN OPREMA PRODAM JEKLENA PLATliČA, In gume za različne avla, praktično nove, 9 041/722-626 »»««7 LETNE GUME, Firestone 195/50/15 H in Nia platiča ler ćvt cratemi za kuni-no Ol|e, 9 04/595-67-81 KARAM BOL I RANA VOZILA_ KUPIM POŠKODOVANO VOZILO, tudi lotaJka - nudim največ, takojšen odkup, ore- voz. a 031/770-833 STROJI IN ORODJA PRODAM AVTOMATSKI STROJ, za izdelavo Sveč. zmogljivost SUoja 450 9več/uro. 061/307-146 RAČUNALNIŠKO BLAGAJNO, z erek-tronsKim prikazovalnikom cen, šifrantom, maniii skran. 9 041/743-951 STftOJ, za stroino krtanje MARK V, SMARTCONTROL. kol nov, sküp^ 2 roko In valčkom za atrojno beljenje, cena 1,4 m^o SIT. 8 041 /73'28-08 UbCfiS GRADBENI MATERIAL GRADBENI MATERIAL PRODAM BETONSKE TLAKOVCE 031/564-796 H, 9 S051P5 COLARfCE. sühe, smrekove m žoirovce. dolžine 4 m. 9 031/716- GRAOBENO ELEKTRO OMARICO, kroparska vrata za kru&no pe^, Pod- le 67 sesiis HRUŠKOVE PLOHE, 5 in 3 cm, doDra 2 m3, stari € let. Žtrovnica, 9 031/563-006 iot\u REMELJCE. sm/ekove, različnih di- menai, 9 040/776-484 SMREKOVE PRfZME, tavorjave, hruškove In kostanjeve plo^e, 9 031/271-151 »6151 $TREiNO KRITINO, novo. LenGava 3500 kom, okrogla stoonice. čežnjev fes. Goli II diesel 191. 9 031/426-306 W&07S STRELNO KRiTINO. 280 kom, nova Eleml čmi. KUPIM RABLJENE SALONITKE, do cm, «04/595-82-45 RABUENE VRTNE PLOŠČE, robnike n OKENSKE POUCE, 9 04/204^6-74 RESNIČNO SUHE, smrekove piohe STAVBNO POHIŠTVO PRODAM 2VRATA, alr 75 cm, 04/512-78-10 n 6DMS5 STANOVANJSKA OPREMA POHIŠTVO PRODAM KUHINJSKO MIZO, 1,5x0.9 m, dobfo ohranjeno m obnovljeno, B 041 /682- 841 bOM7b OMARO, Z8 dnevno sobo, žrihdelno In koino sedežno garriiiuro, ztio ugdno. 40^170 POHIŠTVO, siaro, leseno 21-32,041/909-518 tMfM SEDEŽNO GARNITURO KOTNO, trosed raztegljiv, zelo dcAro ohranjeno - nujno zaradi seiih«, 9 040/290^01 »0496' GOSPODINJSKI APARAT r PRODAM PRALNI STROJ. Gore jnje, 9 041 /878-494 iO^'PC PO DARIM PRALNI STROJ, ie de a Polajrtar, Be^kae 28, preddvor CIff. > 30 MALI OGLASI, ZAHVALE gorenjski glas pclek, 20. mafa 200S CORE VANJE, HLAJENJE pnODAÜ ftAOtATORJE DILONQL 4 kom. novi In kamin Azur Kamnik, nc^v, 9 03V584-796 VSE ZA CENTRALNO KURJAVO, cena 170.000 srr,« OAm^t'2^7. 041/281-Md ip06?iB KUPIM LITOŽELEZNO PEĆ. 2d CK na oi/e moč 22-30KW, « 031;S1CW00 VRTNA OPREMA_ PRODAM SMREKOVO MIZO. ? klopi za vrt ali 295 novo. masivno in 041/825- V&lOfl VRTNO GARNITURO, maSArr>0. mIza av«kk>n. smreka, 8 01/83-24-375 SPORT, REKREACIJA MtÖDkU ŽENSKO GORSKO KOLO, Rog, 18 prestav, blatniki, prtljažnik, dobro ohranjen. 9 04/595-70-44 »sisa ROLERJI, kolesa m drugo, komisijska prodaja. Rub^ KokrKa, od 15. flo 19 ure.« 04/204-91-91 »»sa TURIZEM DOPUST MALO ORUGACE, njem trenutku križarjenje. Dubrovnik od 1 8. do n 040/57 ©>402 v zad* Krk . HRVAŠKA, OTOK VIR, novi A-posteljnl apartmaji na mimJ lokacif» 79 m od rr^or* j8 Z veliko teraso in pogledom na morje, « 031/37 7-899, oeter kumer<®siok.ne* sow i KOP£R,AOUA'PAflKŽuet«ma.c«iov, AP kontrola, 9 041/813-869 bOgnn DVE K02J, zmladiči, 9 04/5t4.i2-27 JAQNETA, • 04/58-0J-227, 04/57- KOKOŠI, »noletne. B 04/252-12-48 KOZLIČKE. 041/242-4 54 dO 2 mes^a, 9 KMETIJSTVO KRAVO, simentatko. drugič brelo m teltco. brejo 3 mesece. 9 041/808- 765 &OSO0I KMETIJ&KI STAO JI PRODAM OVNA, p 001 9menskega, 9 04/69-4&- BOČNO KOSILNICO, ta traktor T,\/.. obračalnik, gumi voz, 9 04i/Si4-48i 9051 &} CISTERNO, Creind 22001. BOS kosilnico diesei in trosilec hlevskega gnoja SIP. 9 041/865-675 »s«2 PAVJI PAR. lahko tud» posar^ezno, 04/Sl-85-4d5 fi04MS P»$ČANCE. očilčene ali cele, domače. «04/2S9-12-70 60513' PLEMENSKEGA OVNA, z rodovnikom n jagnjeta 2a zakol. MOTORNO KOSO. na nitko, zavit ročaj, popolnoma novo, 8 031/79^ 183 VAMi sflfitrr PRAŠIČA, domača le ličko sinne nlalko. NAKLADALNO, prikolico S P >9 m3 in pajek. 9 051/309-413 reja, teža i20 kg. staro 14 dni. 9 OBRAČALNIK. 040/879-477 iil traktor. 9 TELIČKO, simentalko, staro 7 tednov. K). 041/465-61 $»s«ii PAJEK, Pdttinger 47 N in ti^or^ bn-no 4-metrskO- TELIČKO. s^mentalko, siaro 7 dni, 04/253-11-82 iOSiM 041 /607-050 wtei TEUČKO. ciko. 9 04/59-57-169 M PUHA{-NIK,zakrmoin 20mcevi. akor nov Ovovreienski pajek ilaJiiansKe in obračalnik. «031/618-480 »OM>«e ROTACIJSKO KOSILNICO. SiP 135 in trečni obra^inlk SIP 16O, 9 hrA< 77 TELtČKO. simentajko, staro 12 tednov za nadajjnjo rejo, s 041 /451 -601 MTit ZAJKLO, 2 mladiči In hladilnik, 041 /597-933 SAMONAKLADALKO. SIP 16 m3. pajek SiP in tračne grabile. 9 031/491- 026 6«» I TRAKTOR, Perran 45KM in gozdarsko pnktfico za tovorno vOZUO. 9 04/51-46-938. 041/670-742 KUPIM BIKCA, simentaica, starega 00 10 dni, 605107 BIKCA, mesne pasme, dni. »01/832-41-04 do 10 TRAKTORSKO ŠKROPILNICO, etare-j^, Aoromehanika, B 041/784-128 TRAKTORSKO ŠKROPILNICO, 330 I. maJo rabljeno, pregledano za dve leti, 04/5&01-915 »6L76 KUPIM KOSILNICO BCS. m telička &menta(-ca siarega do 14 dni, 9 04/515-46-00 l>0%^*i PAJEK, tračni obračalnik, trosilec hlevskega gnoja, ctstemo za gnaievKo in man;šl Iraktor, 9 041/753-893 TRAKTOR, Zetor, Unr^rzal ali Štore. Dogon 4x4, plačik? takoj. 9 051/203-387 M&i ta BIKCA, sinierrtalca, mesne Dasme, 041/977-012 BIKCA, mdsne pasme od 140 do 250 kg, 9 04/533-00-n BIKCE, mesne pasme, slare do 2 tedna In breje krave dojilje. 9 041 /315- 4 54 406i2l TEUCO, s^mentalko. siaro od 4 do 6 mesecev. 9 031/544-503 MSi?? TELIČKO, mesne pasme, siaro do 10 dni. 9 041 /503-776 «»eea OSTALO PRODAM NERA&UENE GUME. za traktor 11 2/10-28ln 6.00-16,8 In 6ptatnov, 410/831-969 so&iie PRIDELKI SILIRNI DODATEK, proti pregrovar>ju in kvarjeniu silaže. 9 031 /971-483 PRODAM MS?« SENO. V KOCKAM, «031/411-904 &Q&11» STOJALO, za podrezovarje konj in krav, va jar za valja/ije njiv. 636 StUŽNE BALE, 5000 04/51 -82-367 ftUlM KUPIM VINO, cviček, kvaliteten ter domače tganie. ugodno. 9 031/301-013 KONTEJNER, za 10 AŽ panjev belfhdnjzsn. KUPIM ODDAM ČEBELJE ROJE, v okolici Kranja, 051/351-845 M&192 KOŠNJO, sena, 9 04/23-17-630 US910 HA JAM KM KOŠNJO, v bkdliei Gor&nje vasi ali 031/547-948 ZAPOSLITVI NUDiM DELO, z možnostjo redne zaposlitve dobi simpatično deF^le ali gospa za strežbo m pnpravo zajfiVw, Krčma Pr Vidmar, E 041/606-161 GOSTILNA SLAVKOV DOM, zaposli kuharja/lco. srednjih let v redno de- ovrro razmerje. Selžak Ou^n a.p.. Golo brdo 8. Medvode, 9 01/36-11> 242 KMETUSKA ZADRUGA CERKLJE, Slovenska cesta 2. 4207 Cerklje. razpisuje prosto delovrto mesto poslovodje v poslovalnici Komenda Prijave sorejemamo 16 dni po objavi so6CP7e NATAKAR J A/(CO. redno zaposlimo za polovični detovnl čas Dobro plačilo Okrepčevalnica Stan. Zbiljska 0. 8. Medvode, 9 01/36-11-930 V DNEVNEM BARU. Petelinov hram potrebujemo pomoč dekleta za deio v ionku. JariezZup^ s.p., Valvasorjeva uj 17,Bled. eOSl/305-345 ZAPOSLIMO PRODAJALKO, živilsk* stroke z vsaj dveletnimi izKuinjam v žfvjIsKi trgovini, Tallis Ribno, Ideinižka 13. Bled, 8 070/205^250 UMTS RSONO ZAPOSLIMO VOZNtKA, C ali C in E kateoonie. z izkuiniafni v med- narcdn»m transporiM, Vrb«, öoo. Slfuževo K/an;, « 041/614-722 VOZNIK - MEHANIK, dobi Oelo taKoj Tatver. d.o o . Qrnoi t52. Kranj. • 04/23-41-660, 040/633-702 ZAPOSLIMO ŠOFERJA (dva »II več • mlajia). za dostavo hrane nadom, z B kat,, vozniik« tik nejmani 3 lete In ku^arja/lco 2a ned. del. czK 2 do 3 leia- Danica Razbor^ek 8.p«, Britof 120. Kranj, • 04/23*40^41 PODJETJE NUDI DELO, zastopnikom rra lerenu z brerpladnim solanjam In brez denarnega vložka. Imamo najk* valrtetnejSi produkt, Vegutar, d*o Motnica 11, Trzin, « 01/53(M1-80. S04W ZA NEDOLOČEN ČAS, nudimo zs- poalrtev zastopnikom za terensko pn> dajo izdelkov za osebno nego S^fcooa. d o.o.. Žirovnica 87. so4;ofl IŠČEM DELAVCA, na pcMjročju čiščenja poslovnit) orostorov. Goldy Metodi Zlatkov s.p.. Ouböeva ut. 6, 606179 CVETLIC ARO/KI, nudimo delo. Pc^o-jj (zobrazba In S-lelne skušnje Prijave 2 dokazih pošijrte na rtsiov; Cvetlično Mak. d.0.0., Olavni tr« 12, 4000 Krani souai iSĆEM SAMOSTOJNO SiVILJO. NavtiKa teksuf, d.o.o,, Zabreznioa I2a, Žirovnica, inf nd. 9 041/408-464 KV ZIOAR, dobi delo d.o.o . smol 1S2, Kranj. 660. 040/633-702 i Taber, ZAPOSLIMO FANTA, za pomoć v par- ketarsNu PAfl • CAT. Peter Maček s.o « KopaliiKa ul, 29, Slu^fra Loka. 9 M67U ZAPOSLIMO KV MIZARJA, nudimo stimulativno pfa6o in delo v ure[et\em KoleKtivu, Smplej, d o q., Kovor, Pod gozdom 30. TrUč. 9 041/61&^02 bOSISO IŠĆEMO SODELAVCA/KO. z licenco za pogodbeno delo nepremičninskega posrednika prožnie na rmsiov PtANO- VA nepr., Š.Skof^ s.p., Tominčeva c. 2. Kranj so6i;r liČEM INŠTRUKTOR MATEMATIKE, iSće dalo - pomoö pri učenju In priprava na 0407381-295 IŠČEM OELO, nudim kJasično masažo starejšim oz boinirn na valem aJi mojem domu, 9 041/589-821 NARODNOZASAVN^ duo. tno za vse generacije na poroftah, obletnicah • {rajtonarlca, klaviature. 9 04/533-10-16. 040/890519 »61» ONA MAN BAND, a1i duo Sonsaj išče dek), kgranje n^ porokah, obietnioati. zabavah, B O 31 / S9S163 bovxss STORITVE MUDIM AJM OKNA- VRATA, ALU izvedbi, ponudt» ino. d 0.0.. vPVCaJ svetovanje m Ravenna inženjr- Zaoužkd C 23. Ljubljana. ASFALTIRANJE, tlakovanje dvorrSč. dovoz, poti, parkirišč, polag robnikov. p va 10, Kamnik. 9 01/839-46-14. 041/6a0'7$1 »M^r» Mbm ta prasit» skirt Z nsA nudimo celostrve prostorske rešitve od vliMam kd^i • M8taspace2, uravnotežene uporabe Dfostora. K> menskega 12/111, Ljubljana, met»' space2^mail.sl, 01/230-1^2, iKMćM Mte 0,M,0. do.o..' Ljubljanska 45. Kamnik, 031/327-119, rnllos.cvirn$^i^jar>et DELAMO 00 TSMEUEV DO STREHE, notranji ometi, adaptacije, omeli fasad, predelne stene, urejanje in tlakovanje ter ^karte. Bytyqi 3ene in ostali d.n.o., Struževo 3a, Kranj, 9 041/561-^SS ORADBENIK REX HO d.n.o.. Adergas 13, CerkJje, Izvaja dela od lemeijev do slret>e, noiranji ometi, ometi fasad, kamnite Škarpe, ur^jante in tlakovanje đvortić. «041/589-996 HITRO, kvalitetno, po ugodnih cenah nudimo ć^Uenje ot^ektov in opreme, čistilrtl servis Eni meni, Mojfi Sodnik 3.p.,Zg. Bmlk64,Cefk]|e. «04/252-16-59,031/812-309 «mmi INŠTALACIJE. osrev4lnin naprav, vodovoda ter adaptacije kopalnic. Qr& 9or Kozamemik s.p., Hrase 30 a, Sm-ednik. 9 040/373^44 tMWi IZDELAVA BRUNARIC, nadstr^kovm garai z notranfo obdelavo Mesec Damran s.p.. JazPine 3, Poljane. « 6d«3m 120 E LAVA PODSTREŠNIH STANOVANJ, po sistemu Knauf, rnontaža sirešnin oken Velux ^n polaganje lam^ natov. Mesec Damjan s.p . Jazbine 3, Poljane, 9 041/76^-842 kmm^ IŠČEMO ĆISTiLKO već stanovanjske hIie,Tei.. 041/636-699 so^»«« IZDELUJEMO FASADE, omete n estrone, kvelilelr^o Damjan Vajdec 8 p.. Ul prvoborca 6. Jesenice. «04^/584-227 $0«Sr0* IZVAJAMO, sanacije dtrr>nikov, vrtanje, zidava, montaža novih. popr^vtla starih, nudimo dfmne obloge, d^mne kape. NovaK & Co. d.n.o.. Ljubljanska 69. Domžale «031/422-800 eo«»i ÄOiCTAffSTvo eettCAN TENDe - MARKIZE Popust do 20% dmphćne awt i^i aetM^ no i^ifo vtika 300 wzofisi'plat/ta, fp£/i'ioli fleJon pogon, it/okovna montaža brtz slwikw piViioat Tei.: o«/565 JZ 32 c/r 041/630 700 kZVAJAMO VSA, kfovsko-kieparska m lesarska defa. Pooblaščen) krovec Gerard Bramac Tondach Marko Svetelj s.p Grmićeva 31. Kranj. « KROVSKO • KLEPARSKA, obnova dimnikov, barvanje napuščev, super akcija do 2$.5 nudimo 1O % popusta Commit ,d.o.o , Glavarjeva 49. Ljub^ lana.« 041/982-176 08NAVUAM0 KOPLE KADI, z nab rfzgavanjem epokst emajlne prevleke Izkušnje in jamstvo. lOEJA. Zi Snoj s.p., Brilejeva 16, Ljubljana, 041/592-169 ueotr 00 TEMELJEV, do strerie. notranje omete, fasade, adaptacije, tlakovanje in urejanje dvodšč SGP 6ytyqi skata, d.n.o.. Stnjževo 3a. Kranj. 9 041/222-741 »»« PREVZAMEM, vsa gradbena dela z rnateriallom ali brez. 3(B. d 0.0., T Odrove 3, Kranj. « 03l SENČILA ASTERIKS, Rozman Peter S.p.. Senično 7. Križe. tel,. 59»55-170. 041/733-709: markize, tende. rolete, žaluzije, lametne zavese, plise zavese, roloji, komamfkf, SPL QRA0. DELA. not ometi, kamnite in betonske žkarpe. zidane, tlak. dvonšč zvsemi mat. zaad.. Gradbenik Oam' in ostali, d.n.o , Tončka Deimana 10, Krani. « 051/415043 »ujar zahvala Danes mmeva natanko leden dni, odkar smo se na kranjskem pokopališču za vselej poslosili od naše drage prababice. mame, taSie in tete Minke Cegnar roj. Debelak iz Kranja, Cesta 1. maja 65 Od srca se zahvaljujemo vsem. ki ste jo v velikem številu pospremili na njeni zadnji poti. vsem nam, njenim najbližnjim • žaltijočim, pa nudili prijazno besedo tolažbe. Hvala vam za darovano cvetje, sveče ter izraze sožalja. Naj naSo hvaležnost Še prav posebej namenimo v^m, ki ste \i lajšili bolezenske tegobe v sklepnem obdobju njenega življenja: dr. Tomažu TerČonu in sestri Metki, vsem prijaznim negovalkam gospe Gerdejeve iz Doma upokojencev, ekipi nujne medicinske pomoči dr. Mo» horja, patronažni sestri gospe Gorjupovi, sosedi Slavki Zajec in prijateljici Francki Vujisič. Zahvaljujemo se tudi Janezu, Tini, Matevžu in Aljažu za žlahtno podane besede slovesa. Še enkrat, prav vsem: hvala vam! ŽaJujočir vnuki: Rasti. Zoran, Dunja. Ksenija, Darja, Savina. Žiga; zeti: Milan. Peter, Franci, dvanajsi pravnukov in ostalo sorodstvo. iZDüPLBi Mali oglasi poslej tudi na spletnem portalu Izbert.si! Male ogla&e sprejeirtamo pri «kencu na Zoisovi 1 v Kranju in telefonsko od ponedeljka do p^tka od 7. do \ ure. Male oglase za objavo v petek sprejemamo do srede do 13.30, za torkovo Itevllko pa do petka do 14.ure. Oglase lahko oddate po telefonih 04/201 42 47 a]i 04^201 4a 49, po faksu 04/201 42 13, po e-poiti rDa1ioglasi<|>g-2las.sl, ali na spletnem rnestu I z beri .s i. »S Offlasi, Aznač&ni s ro Iköno, sö obUvlje^i tudi na em m«stu www*izb«asl^ kjer si lahko ogledate in dali i i opis oelaitvin^i pr«oeeni Byt^i ote in sin dno I Cegelnica 46 B, Naklo. 9 ŽAIUZUE, lamelne, rolo in plise vese, screen senčila, senčila za stre§-rta Okna rolete izdelamo m montiramo. Rono senčila, d o.o., Mavsarjeva 4$, Notranje Gonče, « 01/365-12-47, 041/33 4-247 IZOeRAZEVANJE MATEMATIKA, FIZ-jazna, zeli spoznati vernega moiXega r^sno Zv«o, Qpspodje vabljen kličite 090/54-24. samo moüite naročniki, 9 090/14-23-05 POMLADNI veTER. vabimo o'Osla dekleta In ki si želijo spoznah novega moškega, da pokličete oO 9 ure dalje ali pilite SMS Vablj«rid, vesel I vas bomo. s 031/612-541 8ALK0NSKA VRATA, m okno, dualec komplet % cevmi. Mazda 323 rabljen pol lata. « 01/831.53-25, 031/513- 102 &OM6O KIMPEŽ, In garaina lesena vraia. rapijena, dim, 2250x2000 mm, 04^2 52-20-66 scs7o LESTVE, vseh vrst (n dolžin dobite. ZWIie 22. « 01 /36-11 -073 vum PAALNI STROJ. Clorenje. b'rezhlben. prtislosto)eći ros^ urrin^tJ^k in osojne za Circular» 9 04/51^71-41 »»m? ŠLARAFUO, malo rabljeno, i3im 90^200 2 kosa. • 04/53-14-636 ZA SIMBOLIČNO CENO, prodam električno vrtno kostlnlco in rabljen elek. itedilnik. a OrO/297-eOI «6i*fi ZAHVALA Ob boleči nenadni izgubi našega ljubega moža« očeta» brata in strica Francija Cvetka roj. 1943 • upokojenec El. podjetja Pilaster Jeseolce se vsi domaČi iskreno zahvaljujemo vsem prijateljem in znancem, Id so ga tako Številno pospremili na njegovi zadnji poti in nam kaJcor koli pomagali in sočustvovali z nami. Hvala za izrečena sožalja. podarjeno cvetje, sveče in denarno pomoč. Zahvaljujemo se zdravstvenemu osebju zdravstvenega doma Bohinj in reševalcem za njihovo pomoč, vsem sosedom, g. Novaku, podjetju Pilaster za pomoč in lep poslovilni govor, g. župniku lagodicu za lepo opravljen pogrebni obred, pcvcem za zapete žalostinJce ter trobentaču za zaigrano Tišino. Vsem. ki ste nam v težkih trenutkih stali ob strani. še enkrat iskrena hvala. VSI Njecovi Stara Fužina, Lesce, 17. maja 2005 2AHVAU V sončnem majskem jutru je v 44. letu starosti po Imdi bolezni odšla v prerani grob naša ljubljena mamica, hčerka in sestra Metka Sever rojena Destovnik Zahvaljujemo se vsem sorodnikom, prijateljem, sošolcem in sošolkam iz osnovne Šole in gimnazije, vsem družinskim prijateljem in znancem, ki so jo v času njene bolezni obiskovali, jo bodrili in ji prinašali cvetje, ki ga je tako ljubild. Poš^bfid zahvala tudi zdravstvenemu osebju in negovalni službi, ki so ji pomagali v najtežjih trenutkih njenega življenja. Se enkrat iskrena zahvala pogrebni službi, pevcem, ga. Jelki za tople poslovilne besede, za vsa pisna in ustno izrečena sožalja. podarjeno cvetje in sveče in vsem, ki ste jo spremili v njen prerani grob. Njeni: sin Matej, mami Metka, ati Miro, brat Mirko z družino in ostalo sorodstvo Kranj, 17. maja 2005 zahvala V 69. letu starosti nas je zapustila tiaša sestra in teta Marijana Kuralt iz Cerkelj Iskrena hvala vsem sorodnikom, sosedom, znancem za vsa izrečena pisna in ustna sožalja. za podarjeno cvetje, sveče ter za spremstvo na njeni zadnji poti. Posebna zahvala dr. Borutu Beleharju za dolgoletno zdravljenje, g. župniku Stanku Gradišku, pevcem, trobentaču in pogrebni službi Pogrebnik. Vsem še enkrat iskrena hvala. Žalujoči vsi njeni Cerklje, maj 2005 V SPOMIN lutrl, v soboto. 21. maja 2005. mineva žalostno leto, odkar je prenelialo biti srce našemu dragemu bratu Andreju Dolinarju Odšel SI od nas, a še vedno si v naSm srdh, kakršen si bil • tih, prijazen, dober prijatelj in brat. Veselilo nas je, da si živel v naši sredi • hvala ti. Tvoja brata in sestre zahvala Ob nenadni izgubi našega ata Franca Ovnička se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, sosedom in nekdanjim sodelavcem za izrečeno sožalje in vso pomoč. ki ste jo nudili. Posebej bi se radi zahvalili gasilcem za izkazano ćast ob zadnjem slovesu, pevcem za lepo petje, trobentaču za zaigrano Tišino, gospodu kaplanu, pogrebni službi Navček in Komunali Kranj. Hvala vsem, ki ste ga pospremili na njegovi zadnji poti. Žalujoči: hčerka Štefka, sinovi Brane. Stane in Janez z družinami. Sr. Bits je, maj 2005 Življenje celo si garal. za dom družino vfi si del. ostale 50 sUdi povsod, od dela tvojih pridnih rok. ZAHVALA V 74. letu starosti nas je nenadoma zapustil oče. ded. brat, stric in tast Leopold Bizjak Slajkurjev Polde s Hotavelj Ob boleä izgubi našega očeta se zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem za izrečena sožalja. podarjeno cvetje in sveče. Posebna zahvala sosedom, gospodu župniku za lepo opravljen obred, pevskemu zboru ter gospe Ančki za izrečene ganljive poslovilne besede. Hvala vsem. ki ste ga pospremili na zadnjo pot. Žalujoči vsi niegovi Hotavlje, maj 2005 ZAHVALA V 73. letu starosti nas je zapustil dragi mož. oče. stari oče, brat, stric, tast in svak Valentin Rotar iz Srednje vasi pri Coričah Zahvaljujemo se sorodnikom, prijateljem, sodelavcem in znancem, ki so nara stali ob stani, darovali cvetje in sveče ter ga pospremili na njegovo zadnjo pot. Še posebna zahvala sosedom za vso pomoč, ki ste nam jo nudili. Hvala tudi pogrebniku Jeriču, g, župniku Lojzetu Zupanu za lep pogrebni obred, pevcem, vsem imenovanim in neimenovanim. Žalujoči: žena Anica, hčerki Marinka in Zdravka z družinama 2AHVAIA Ob izgubi nagega očeta, sina, brata, strica, dedka, ta:$ta Janeza Ravnika 1.1943 • 12. S- 2005 se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, sosedom, znancem za vso pomoč in podporo. Žalujoči vsi njegovi Hvala li. nxaina. za rojstvo, življenje, hvala za čast. za ljubezen, skrbi, hvala za bisere, vtkane v trpljenje, mania, naj večna ti luč gori! (F. Ankerst) ZAHVALA V soboto, 7. maja, smo se za vedno poslovili od naše drage mame Ane Stern roj. Kne, Cipmove mame, iz Zaloga pri Cerkljah Iskreno se zahvaljujemo vsem. ki ste nam izrekli sožalje, darovali cvetje, sveče, molitev in sv. maše. Hvala vsem, ki ste jo pospremili na njeni zadnji poti. Posebna zahvala dr, Bomtu Beleharju, gospe Aui* d Pučko, g, župniku Stanetu Gradišku za lepo opravijen obred, g, Jeriču. Vsem imenovanim in neimenovanim še enkrat iskrena hvala. Žalujoči vsi njeni Zalog, maj 2005 32 info@g'glas. si G0REN)SK1 GL^S pc(ek, 20. maja 2005 Anketa Zaprte naj bodo Simon Šubic S 1. januarjem 2006 bodo ob nedeljah lahko obratovale le še prodajalne za nujne Življenjske izdelke (do deset nedelj v letu). Tako so se državljani odločili že na referendumu leta 2003. Ste le takega mnenja? roro:Tin« Doki Milan Hribernik, Spodnje Bitnje: "Prav nič me ne bo motilo^ da bodo trgovine po novem ob nedeljah zaprte, saj sam vedno nakupbjem ob sobotah. Prav je, da imajo tudi trgovke ta dan prosto," Lija Li par, Kranj: "Ker že sedaj v nedeljo ne nakupujem, ampak vedno v soboto, mi bo povsem vseeno, ko bodo trgovine zaprte. Nekaterim, ki druge dni nimajo časa, pa verjetno to ne bo povsem po volji." Tina Klofutar, Tržič: Trgovine kar naj bodo v nedeljo zaprte, saj si vsak za« gotovo lahko najde Čas za nakupe tudi druge dni. Ne nazadnje so nakupovalni certri v soboto odprti dovolj dolgo." Ivan Vrtačič, Spodnje Duplje: "Nedelje bi morale biti namesto za nakupovanje rezervirane za družino. Prav zato je ta ukrep pravilen. Nedeljski nakupi so samo navada in ne nujnost," lilorad ObradoviČ, Kranj: Kot upokojenec imam Čas aküpovati vse dni v tednu, ato me ne bo prav niČ mo- 0, ko bodo trgovine v rfe-eljo zaprte. Nedelja je dan a počitek, naj bo tako tudi a trgovce." zabava maturo Šole organizacijo maturantskih plesov večinoma prepuščajo plesnim šolam. Mateia Rant Kranj Z maturantskimi sprevodi se bodo v teh dneh dijaki zaključnih letnikov simbolično poslovili od srednješolskega izobraževanja, prav zdaj je na vrhuncu tudi sezona maturantskih plesov. Dijaki si tako lahko privoščijo še malce zabave pred zrelostno preizkušnjo, ki jih ju» ni ja čaka na maturi. Za mnoge starše pa maturantski ples predstavlja tudi precejšen stres, saj so z njim povezani veliki stroški. Samo za vstopnice je treba odšteti po nekaj tisočakov na osebo, potem pa so tu še obleka, pa pričeska, pa Učenje ... Strošld tako hitro lahko presežejo sto tisoč tolarjev za en večer. Pri maturantskem plesu so starši pripravljeni seči tudi malce globlje v žep, saj gre za V Tehniškem šolskem enkraten dogodek v življenju, /f©t« vnm« siaf»ovnii centru Kranj so se že drugo leto zapored maturantski ten dogodek v življenju. Zanj sama poskrbela za vse, tako tako ni zanemarljiv strošek. ples pripravili v Cankarje-domu. Organizacijo vem so, če je treba, zato priprav- za hrano kol program, vode- "Nekatere so samo za obleko Ijcni tudi varčevati. Podobne- nje in kar še sodi zraven. Di- pripravljene odšteti preko maturantskega plesa so po ga mnenja je predsednica di- jaki, ki se odločijo izpeljati sto tisočakov," je povedala besedah ravnateljice Andreje jaške skupnosti iz Ekonom- maturantski ples v lastni re- Maruša Stres. Po drugi stra- Pogačnik prepustili kar plesni šoli, ki je med letom poskrbela tudi za izvedbo ples- ske gimnazije in srednje šole Radovljica Maruša žiji, morajo za to poskrbeti ni pa nam je starš enega od sami, je pojasnil ravnatelj maturantov kranjske gimna- , Štirje zaključni letniki Srednje Šole Jesenice Stanko nega tečaja. Za vstopnice so z njihove šole so prepustili Vidmar. Na njihovi Soll sta zije zaupal, da jih je toliko stal celoten maturantski morali dijaki oziroma njiho- organizacijo maturantskega maturantski ples pripravila ples, pa jih je bilo osem. "Povi starši odšteti po približno plesa plesni šoli, za kar so po dva razreda skupaj v re- trebno je le malo iznajdljivo-sedem tisočakov na osebo, v plačali osem tisoč tolarjev, stavradji na Bledu, zanj pa sti, Žena in hčerka sta spre-ceno pa je bil vključen celo- en razred pa ga je sam pri- so odšteli okrog devet tisoča- tni, tako da sta obleko sešill ten program, vodenje in pravil na Bledu za šest tiso- kov na osebo. sami. Za blago in Čevlje pa večerja. Ta strošek, pravi Po- eakov. A pri tem je treba K ceni vstopnice je potem smo odšteli okrog pemajst gačnikova, starši pač vzame- upoštevati, je opozorila Ma- treba prišteti še obleko, pa tisoč tolarjev," je na hitro sejo v zakup, saj gre za enkra- ni5a Stres, da je plesna šola frizerja in ličenje, kar prav štel stroške. vremenska napoved Napoved za Gorenjsko v petek, soboto in nedeljo bo prevladovalo sončno vreme. Temperature bodo iz dneva v dan višje. V nedeljo se bo na območju julijskih Alp popoldne oblačnost povečala. Agensi« J t «k^ih , iSt M^eorlofliio PETEK 5/2rC SOBOTA 8/24®C NEDELJA 11/26°C Sobota »m. o cviovbc Zag roe o 21/r^ o 23; f. SUPERNO VA trgovskf center prihodnosti vSupentovi^togaja! X j. Sobota, 21. 2009, Ml T m f v _ «i \ Pridite na ko sodelujte v n žrebanju, m vas bo zabav Igor Štamula Nagradno žre v soboto, 21. od 18:00 do 2 trgovskim se Supernova v K Msgiadna igr« z žr«bBn|«(n pcCckJ centrom Supernova v KrAnju. 21 * med \BßO In 20(xx Razjt» N»gr»d ri mogcće igMeM ^(ovfn Izdafcov oi poge^ za V prlmenj deija prtreflitav e bo .pred tigovsUm« NakiA # :III11111 ^«« v 4 ^ ^oonej Labod J 4 * 4 izDem.^ Vftesioveatki ponsi Cna ipletna stran, ki jdnjžuie 7 časopisov z v>eti koncev Sfovenjje) OD^örte www^bberLsl, oddajte svđj mali ogtas. ogle^ta si popoinejSe oglase» sprenodita po r^imenlh straneh In na} vas nsvdui^jo kadrovski oglasil Brskanje po malih o^lasIK te nlkel) nI bito tako udobno* di > PETEK 20.5.2005 GL 6BA Jimi Hendrix še ni mrtev. Niti slučajno! Pravzaprav je vse bolj populärer*. Tako pravi Pavie Kavec iz skupine OKO. >cDominik Freiih ob kitare. Pogo-variala sva se v Skofji Loki, malo pred ni ihovim koncertom Pri Rdeči ostrigi. Opazil sem. da ima na odru kar pomlajeno ekipo. Rekel je» da ne le to. "Štos je, da smo tuJe z mojo šolo kitare. Nekaj jih je iz tega konca in smo se odločili priti sem. Šola traja celo lol- sko leto, na koncu pa naredimo koncerte. Za prvi maj smo igrali na Rožniku na primer. V Orto baru pa smo 26. maja." Miha Hauptman je iz škofje Loke, Rok Tomšič iz Medvod. Tomaž Jdenc ^ iz Železnikov. Malo iz tega hriba, malo iz onega. To je imeli zunaj, pa jim ne uspe." skup privlečeni in zmečka- gp^^ prihajajo sedemde-šolska produkcija. Tiikaj so To. kar imajo, je neke vrste ni." Potem se pritoži, da se v zaradi prednosti domačega rock in Hendrix sistem, ki ga Kranju nič ne dogaja. Rečem terena. Najmlajši učenec je v pravzaprav ne slišiš. Pravi, mu, da je ravno ta teden Te- Na koncu Se poskusim na- osmem razredu, najstarejši da so vmes imeli različne za- den mladih in da se veliko rediti dober vtis in se nare- pa v tretjem letniku faksa. "A sedbc, tudi Američane. Take, dogaja. Pravi, da se z nekim dim pametnega. Rečem mu, dobro izgledajo, a ne (pokaže ki so sposobni lo odigrati. Juretom že tri leta dogovarja- da opažam, da se vračajo sena fanta s frizuro al a Hen- Imeli so primere, ko so jih jo, da bodo prišli tja, pa še demdeseta. Pavel se z menoj DofTir^^lr f r«l ih mut^ko'." Pravi, da tako aH tako pri nas vsak fant začno s harmoniko. Kar ni nič slabega. Sicer ima lad vso glasbo in igra več inštrumentov. Vprašam ga, če igra tudi trobento. "Ne, to pa ne. rajši pri-mem pivo." (smeh) Ampak vseeno me zanima, kako se zdrži na sceni dolgih sede* mintrideset let. "To vpraša} Omarja čez trideset let." Pri tem se zasmeje kot mlad po-balin. Nato pa resno doda: "Moraš biti neka kvaliteta in nekaj narediti. Če prodajaš jajca, te ne bodo poslulali trideset let. Moraš imeti pošteno glasbo. Vsako stvar pa se lahko igra šlampasto aH pa dobro." drix), na kitariste morajo hodili poslužat od daleč. "Ig- vedno ni nič.''Ne vem kaj je ženske padatV' (smeh) Dru- rati je treba vse, tudi metali- to zdaj. Za njih je najbolj gače pa pravi, da irna učence stare tudi sedemdeset let. "Glasba ni stvar let." CO. če ljudje hočejo." Še ved- rock bend Tinkara Kovač," se Slovenska scena no v glavnem nastopajo kot trio, Pred leti so bili tudi na Rocku Otočec. Vendar pa Pavel ni najbolj navdušen nad tovrstnimi festivali, "Ne ne. pritoži. stnnja: "ja.res je. To je svetovni trend. Vraća se kvalitetnejši rock. Vse ideje se pobira iz sedemdesetih let in več. Res pa je. da je za vsako generacijo stvar nova. Saj mi Hendrixa igiamo Čisto po Oko je bend, ki ima od za- svoje. Od originala ni kaj več Začeli so 1967 Posneli so kar nekaj plošč, je prevelika iii čudna zadeva, četka isto linijo. Pravi, da dosti ostalo." Nato se zasme- "Zanimivo je to. da se naše Sem prestar za to. Tam so imajo srečo, da so izbrali rav- je. Spet s tistim svojim poba- plošče še danes po svetu pro- sami ljubosumni bendi, k5 ti no Hendrbcovo linijo. Sicer linskim smehom, ki priča, dajajo za dvajset funtov, pulijo ven kable in to. Ce bi pa igrajo vse živo. Tudi pop da v njem šestdeseta in se- Samo mi od tega nimamo bila boljša organizacija, bi pa in metalico, če je treba. "Fotr demdeseta niso še zares mi- nič- Vse se kopira. Imaš pa verjetno šli. Ti naši veliki fe- mi je rekel, 'Ej, ti to igraj nila. Zakaj pa konec koncev naše bende, ki bi radi kaj stivali so kar nekaj na silo zase, za ljudi pa bolj đoveško sploh bi? Ujemite zadnjega! ? Shiia M Komu zaupa 4 milijone zadovoljnih voznikov po svetu? In kdo je prejel 65 mednarodnih avtomobilskih nagrad? Odgovor je jasen: Ford Focus! Pohitte in ujemrte še zadnjega Focusa prve generacije z bogato serijsko opremo (1.6 16V motor, klima, ABS, kovinska barva ... že za 2.990.000 SIT. Na zalogi le še nekaj vozil. FordFocus Ustvarjen za življenje Narejen, datraa Avto Kadivec M laka ne va 81 4206 Šenčur teL: 04/279 0023 Servis Friic Cesta na Lipce 6 4248 Lesce tel • 04/531 8440 Porab« • Kombmiran način voinle: S,2-7<6 IMOO Km. Emisija COs: I3d-181 oAm CUKR Muzika za možgane 'Zäaj pa ena za use matsmatike s kranjske gimnazije." reče Slon In Sadež doda: "Tiste z očali. Kdor ima očala, naj Jih d\figne..," Me občutek, da pol avditorija dviguje očala, vara? "No, zdaj jih lahko Čtz^avo uriete proč," konča Sadež In udari Pot v f(x). V takem in podobnem stilu sta bila ves koncert duhovita Slon in Sadež, kar kul sloven* ski duet, ki je pred približno dvema letoma postal kvartet. Trenutno ena bolj iskanih slovenskih skupin, kt jo' vodita široko razgledana Igor Bračič in Jure Karaš, je v dobri uri, kolikor ji je bilo pred nastopom skupine Big Foot mama namenjeno, na zaključku Tedna mladih, predstavila najboljše (sicer so tudi v soboto nezaigrane prav tako najboljše) skladbe z obeh plošč Kobare in še sveže Komercialne pizde. Z ironičnim pogledom in obešenjaško sattro tipa Monty Python se Slon in Sadež delata norca tako iz pn/akov tako imenovanega rockovske- ga bloka slovenske glasbene scene (Siddharte, Laibac-hov, tudi severnjaške Mettalfce] do popastih izdelkov naše glasbene komerciale. V besedilih secirata različna področja, ki jih mladi štejejo pod "In", odlično zabavljata čez danes zelo pogosto "kr* ne^d" duhovno stanje, ob vsem tem pa sta tudj družbeno kritična in aktualna. Vsekakor zadeva za intelektualce. To pa Še ni vse, v dobri uri je publika fahko gibala v množici glasbenih zvrsti in stilov od metala, rapa do reggae Talibanov, klasičnega ročka. countryja in naših domaČih valcerjev in oh, odlične a capella izvedbe Upe cvetejo, s katero so se fantje poslovili z odra. In nebo nad Khislsteinom je spet postalo kis- 0. L K. Trofeja Žana Pevka Žana je bila pred kratkim po izboru Slovencev uvrščena med 100 najbolj seksi žensk sveta. Kar je odličen napovednik njenega debi-tantskega albuma, saj bo nosil naslov 'Sexy', luč sveta pa bo ugledal že konec meseca maja. Na radijske postaje pa prihaja nova skladba Trofeja' - tokrat duet z atraktivno hip-hop skupino Kocka. Za sodelovanje z Žano so se fantje odločili, ker je po njihovem mnenju edina pop-r'n'b izvajalka, ki lahko zveni moderno tudi z raperji, Besedilo so na- pisali skupaj Kocka in Amon, producira! pa jo je Raay. A.B. Še nekaj vstopnic za Cockerja Za vse tiste, ki ste kljub obilni medijski promociji napo* ved glasbenega dogodka spregledali, pa bi ga Želeli doživeti, še enkrat: v nedeljo, 22. maja, ob 20. uri bo v Hali Tivoli v Ljubljani nastopil legendarni )oe Cocker. 61-Ietni pevec se je v skoraj Štiri desetletja trajajoči karieri proslavil kot odličen Izvajalec pesmi, kot so: Unchain My Heart, Feelin' Alright, Vou Are So Beautiful, You Can Leave Your Hat On, Up Where We Belong in mnogimi drugimi. Za nedeljo napoveduje skoraj dve uri dolg program, v katerem bodo tako star) hiti kot nova glasbena presenečenja. Kot pred izvajalka bo nastopila folk pevka Jo-natha Brooke. Organizator pravi, da koncert sicer Še ni razprodan, vendar pa je zanimanje veliko. Vstopnice so v prodaji v trgovinah Spar in Interspar. S.K. Bo Lee Loo dobila vlogo Kdor je gledal film Peti Element, se spomni dekleta po imenu LeeLoo. Slovenski band Leeloojamais je dobil ime ravno po tem dekletu. Zadnje čase precej nastopajo po klubih, njihov koncert v Globalu je povsem prevzel Kranjčana, režiserja Mitjo Okorna. Morda pa je bila vzrok 'prevzetosti in gibanja' pevka?! Mitja |e tudi član žirije Izbor voditelja na prihajajočem novem glasbe nem programu MTV Adria. Glede na to, da voditelja alt voditeljico Še iščejo, se morda simpatični pevki obeta nova kariera. A.B. PETEK 20.5.2005 TELEVIZIJA, GLASB/ P E|ga l^'st "Heilo Mister, pozdravljeni gospod, vas lahko malo zmotim? loj, hvala, anketo delam o tem, kako se gostje iz tujine počutijo na našem Bledu. Pa me zanima...," se m opravil svo je novinarsko delo in Pavleta, no, Paula. McCartneyja in njegovo ženo Heather Mills nato §e postavi] pred objektiv (glej fotografijo). Potem sem se pa zbudil, od vsega tega ni bilo nič, priznati pa morate, dđ je nai oblikovalec izdelal odlično fotomontažo, mar ne. Žal so blejski hotelirji in drugi nosilci turistične promocije gorenjskega bisera prav v torek in sredo imeli telefonski post (sicer redka, a za obstoj turizma očitno ne znana gorenjska novinarja M.K- in M.Š., ki znata izvrta- oziroma sredo fotografirali ste Šli na kosilo ali večerjo. Paula in Heather, bodisi Telefonski post je namreč hudo nevarna težavica, ki se ti prav vse, kar se dogaja na med sprehodom ob jezeru, zelo nepredvidljiv. "Katero občasno pojavlja tudi na Ble- Gorenjskem, v teh dneh ni- izletom na otok..., ali kje pesem Beatlov bi posvetili du) in nikakor niso uspeli sta bila v domovini in je tako drugje na Bledu, da se nam nam Blejcem," sem še pov-niti eni novinarski hiši spo- svet ostal brez fotografije javite s fotografijo. Lepa na« prašal* Pavleta, ki je takoj Izročiti, kako uglednega gosta znanega para na Bledu. Zato grada vam ne uide, žal pa strelil "Yesterday, ali my hap-imajo v svoji oskrbi. Da bi v Gorenjskem glasu poziva- vam ne moremo obljubiti, s py hours in Bled seemed so biJa nesreča še večja, tudi mo vse, ki ste uspeli v torek katerim znanim gostom bo- far away..." Denar iz kviza je porabil za zabavo, Kubo in udoben kavč. Na Sanjsko ga je gnala radovednost. O 'Stkäna P Kovačič anez Cuderman je Kranjčan, po poklicu je profesor likovne vzgoje, poleg umetniške žilice pa ima še eno strast. Spremlja raznorazne televizij ske kvize in oddaje, vendar ne kot gledalec, ampak kot udeleženec. Nazadnje je bil kandidat POP TVjeve sanjske Miše. "S kolegi sem martinoval na Pungartu v Kranju- Pa so mi rekli, naj se prijavim, saj zijo. Zmagal je na kvizu Naj- čez 700.000 tolarjev, Tora- njem krogu je ena družina imam s pojavljanjem na tele» šibkejši člen, ki ga predvaja bil sem jih za zabavo, kupil izpadla iz igre. Naša je zrna-viziji že izkušnje. Gnala me Televizija Slovenija. Oblečen sem dva rabljena kavča, ne- gala, domov smo poleg smu-je predvsem radovednost, v majico Bruca Leeja si je iz- kaj ga je ostalo še za potova- Čanja odnesli še veliko dru- dokler se z Mišo nisva sreča- mislil svojevrstno potegav- nje na Kubo. II la, me je seveda tudi zanima» lo, kako i^eda," razlaga Janez, ki z Mišo ni našel skupne točke. "Med nama ni bilo Sodeloval je tudi v prvem gih nagrad," se spominja. "Motiv, zakaj se prijavim? š&io: "Koncept kviza je tak, da moraš taktizirati. Lahko pogoriš pri voditeljici, če lijonar, takrat Še v družbi le- ko znam. Malo pa tudi zara-ugotovi, da na področju, ki gendamega Jonasa. "Dlje od di denarja. S tem si prislu- v nizu kvizov Lepo je biti mi- Najprej zato, da vidim, koU- pravega pretoka energije, naj bi ga obvladal, ne poznaš hitrih prstov nisem prišel, žim trinajsto plačo, ki mi pri de prav za počitnice," pravi Janez, Id v prostem Času tudi Res sem na enem razgovoru odgovorov, Malo zoprno bi zataknilo se je pri vprašanju, omenil, da sem se prijavil za- bilo, da kot učitelj na kakšno kako si sledijo čini v vojski," radi izkušnje in izziva, kar je od vprašanj ne bi znal odgo- pojasnjuje. Poskusil je Še en- slika, kipari in riše. Znan je verjetno vplivalo tudi na nje- voriti. Zato sem si izmislil, krat, a se na vroč inilijonar- po svojih obeskih, unikatnih no odločitev. A tudi sam niti da sem karateist, čeprav sem jev stol tudi v drugo ni use- ribicah. "Eno sem podaril slučajno ne bi zdržal do kon- o tem vedel le to, da je Bruce del. Leta 1990 pa je bil nje- sanjski ženski Miši, eno sem ca oddaje," pravi. V oddajo Lee car. Na hitro sem se na- gov izkupiček iz družinske- dal prvi slovenski playboyevi se, potem ko je izpadel ni učil, kako si sledijo pasovi in ga kviza, ki ga je vodil Mito zajčici," še dodaja Kranjčan. kaj dosti poglabljal, misli pa, kako se imenujejo obram- Trefalt, smučanje v Val Tho- ki za konec razkriva: "Všeč da Miša ne bo podarila za- bne in napadalne tehnike, rensu. "Vsi trije bratje in oče so mi tako čmolaske kot sve- Zaradi tega sem bil precej smo šli na kviz Kolo sreče, v tlolaske. Važno je le, da je Vendar to sploh ni Jane- bolj sproščen v oddaji." Ja- katerem so tekmovale štiri punca naravno lepa, kadar« Zova edina izkušnja s televi- nez je odnesel domov nekaj družine. V vsakem nadalj- koli jo pogledaš!" dnie vrtnice. Zanimajo ga dokumentarci v torek zvečer je bila na Televiziji Slovenija dokumentarna oddaja čas vojne, avtorja Jožeta Možine, kije znan po števci-nih tovrstnih dokumentarcih. "To je njegova že četrta odda» ja o zgodovinski problematiki druge svetovne vojne. Začel je z likom škofa Rožmana, nadaljeval pa s poboji partizanov nad partizani, civilisti in domobranci. Njegova oddaja Zamolčani, moč preživetja je biia skoraj cenzurirana: "Od zgoraj prišel ukaz o umiku oddaje iz programa. Nekdo se je očitno nekaj ustrašil.'' Na vprašanje, ali obdelavo teh tematik Čuti kot neko poslanstvo, odgovarja: "Ne. Morda le kot določeno obvezo." Poleg tega snema Še druge oddaje. "Ponosen sem na oddaje o Ruandi, Burundiju in Bolgariji. Vse to so dragocene stvari, ki so jih gledalci dobro sprejeli. Zelo rad delam na terenu. Rad spoznavam ljudi. Če s kamero potuješ, se svet pred objektivom postavlja drugače." Na televiziji je začel delati že med študijem. Sprejeli so ga r^a avdiciji ieta 1993 v informativni program. Čez dobri dve leti }e bil zaposlen, kmalu je že bral TV poročila, kasneje $e jie usmerif v dokumentarne oddaje. Jože je zgodovinar in sociolog kulture in tudi v novinarstvu ostaja pri tej stroki. D.F. lože M oži na Miša In nesojeni Tomaži Pred znanim kranjskim lokalom je Tomaž Zupančič iz Pod-ndrta, potencialni 'sanjski' izbranec, ki pa to ni več, nekoga nestrpno pričakoval. Naskrivaj si ga je ogledoval ves lokal. Razočaranje je bilo veliko, saj so pričakovali najmanj MiŠin duplikat, pa sta skozi vrata stopila le sanjski Damir in njegova izbranka Nataša iz prvega Šova o sanjs izvoljencih. Bolj zanimiv pa je bil na petek trinajstega pogled na sooblikovalca oddaje Sanjska Ženska Tomaža Cudra. Tokrat je imel vlogo no- vinarjai ki je po letošnji In- ternautici preverjal znanje hostes in resničnost platinaste barve las. Njegovo ime namreč vrabci Šepetajo vedno glasneje, ko beseda Tomaž Cuder / PotoTmaOoM nanese na moškega, ki naj bi Miši ukradel srce. A.8. (r^ RADIODMEV 97.2. 99.9. 108.7 MH» UKV. CTEREO. nos Radio Cerkno, d. o. o Platiševa u>lica 39, 5282 Cerkno Tel.: 05/37 34 77 Fax: 05/37 34 771 E-pošta: info@radEo-odmev.net TLAKOVCI PODLESNIK Maribor, Dupleška 316, tel.: 02/461 47 95, faks: 02/450 38 70 TI SEDAJ TUDI V LJUBLJANI • Industrijska cona Stegne V31 l2DaJU so M SATI M^iM mei wrr^n IZDO« SO 12 PRAttGA PESKA RAZLICHIH EDELKOfl msmm iTUKCVlC [ AVTJW .MlLVN'bE »5- PETEK 20. 5,2005 POP KULTUR/S KAJ DOGAJA M I 4A i k pan; Župan izziva tekmece jutri ob 10. uri bo na 8rdu pri Kranju že peti Županov tek. "Izzivarn vse funkcionarje, torej poslance, župane, ministre, svetnike, da se nam pridružijo- Tistim, ki me bodo v teku na Z.$ kilometra premagali, bom iz lastnega žepa povrnil strolke prijavmne, ki zna§a 2000 tolarjev/' je povedal gostitelj, kranjski Župan Mohor Bogataj. Županovega teka se je lani udeležilo 733 tekačev, ietos uh organizatorji pričakujejo Kdo bo hitrejši od župana Mohorja Bogataja? / 'oto ^»r» dou tisoč, zbrana sredstva pa vsako leto namenijo Fundaciji Vin-cenca Drakslerja za odvisnike. Lani so s Itartninami in sredstvi donatore v ter sponzorjev zbrali 3,5 milijona, ček v vrednosti 10 tisoč švicarskih frankov pa je prispeval tudi Vincenc Dra'ksier. "S svojo udeležbo na teku boste izrazili skrb in zanimanje za posameznike, ki so se prepustili zavajajočemu svetu mamil in so se mu pripravljeni odpovedati," je le dodal župan. Za jutrišnji dan so pripravili dve progi\ za tek v dolžini S,5 kilometra in za tek ali hitro hojo v dolžini 2 kilometrov. Na Brdo pa vabijo tudi družine, upokojence, Študente in druge posameznike. S.K, 0^ st razMiaCi... q izkoristite tvsele pomladne dnt, spustite sonćek v srce... ... nä Rügli tn v Terynah Zreče HURA VIKEND na Rogli že od 11.800 Srr/osebo Cena vključuje: 1% po!p«n2TOn, neomejeno kopanje v bazenu na Rogli, vstop v savno na Ro^Li, Ix po Zlodejevem, anunaoja POMLADNI vVilahT6rm«2:reče Vključoio: najem apartma^ bdzenih v Terrne Zme, 50 % popu5t pn obU Ctn^ 1/2* 3-dni 5-dni 49.900 SIT T-dni 64^ SIT neoRiqeno »mme v eerotthuh bUku SivTu vüsi 2api 1/4 ♦ 32.500 SIT 36.600 S 56.700 SIT SIT 9 (H 01 obvešča, da za šoisko leto 2005/2006 že sprejema prijave za vpis v oddelke predšolske glasbene vzgoje, glasbene pripi3vnke ter za učenje glasbenih Inštrumentov in petja z naukom o glasbi. Nove učence bodo sprejemali v Škofji Loki, kjer je pouk v PuStalskem gradu, ter v dislociranih oddelkih v Gorenji vasi, v Železnikih in Žireh. Razpisi so izobešeni na oglasnih deskah v Glasbeni Šoli Škofja Loka, v vrtcih in v osnovnih šolah. Lahko jih pre- I berete tudi na Šolski spletni strani, na naslovu: VAAAiV Izbijeni y swet gfosbel 13 To so dokazali z obiskom enoloških večerov na Tednu mladih. Veliko zanimanja tudi za delavnico izdelovanja nakita in svetovalnice za popotnike. JS Ana Hartman mladim dal praJctiČne nasvete, kako napisati sccnarij, kako se lotiti snemanja. Pri-etos so v okvim pravili so tudi fotografsko in Tedna mladih, ki bobnarsko delavnico ter dese je že končal, pri« lavnico komuniciranja in jav- pravili deset delav- nega nastopanja. Za bodoče nie, kar je približ- poslovneže so organizirali no toliko kot v preteklih letih. D.0.0. in S.P. za začetnike Med najbolj obiskanimi so ter srečanja mladih in pred- bili enološki večeri, kjer so stavnikov delodajalcev. Zani- okušali dobra vina in pri- miva je bila tudi delavnica sluhnili predavanjem znanih Keramika, kjer so izdelali vinarjev. Ker mladi zelo radi servis za zajtrk. potujejo, so ugotovili, da zna "Želeli smo izpeljati tudi biti tudi svetovalnice za po- novinarske delavnice, vendar Takšne zapestnice so nastajale na delavnici nakita potnike koristna zadeva. Naučili so se osnov komunicira- zanje ni bilo zanimanja. Verjetno so bile previsoko za- / toro Ttru Oolcl nja v francoščini, niSčini in stavljene, potekale bi namreč Sicer pa so organizatorji prej, in odšel. Tako je bilo z španščini. Kar nekaj mladih vsak dan, mladi bi morali s potekom delavnic zado- lutkovno delavnico. Strnili deklet pa je z zanimanjem zelo intenzivno delati, kar bi voljni. "Edino, kar bomo bomo glave in upamo, da obiskalo delavnice nakita. bilo ob vseh drugih obvezno- moraD rešiti, so predhodne bomo našli kakino ugodno Med letošnje novosti spa- stih prenaporno. Potencialni prijave. Verjamemo na- rešitev tudi za zamudnike," da tudi filmska delavnica Tu Študentje novinarstva, to so mreč» da bi bilo v teni pri- je še dodala Okornova. Po pa tam - Kranjsterdam. v ok- maturantje, pa so trenutno meru še več udeležencev, ocenah organizatorjev naj viru katere je režiser Mitja zaposleni s pripravami na Marsikdo je letos prišel, po- bi Kranj v času Tedna mla- Okom razkrival skrivnosti o maturo," je pojasnila Andre- tem pa na žalost ugotovil, dih obiskalo okoli 40 tisoč zakulisjii snemanja filma in ja Okom iz Art centra. da bi se moral prijaviti že ljudi. ji Dominik Frehh ritualne in ezoterične prizvoke. Uvrstitev njihovega albuma Panopticon velja za "naj-organizaciji boljše preslišane lanskoletne Škuc - Buba so izdelke". Skupina je ena red-se v sredo zvečer kih, ki jim je bil dovolien na- zvrstile skupine Mono iz Švice in stop v prestižnem Muzeju sodobne umetnosti v Los Nemčije, Jesu Iz Anglije in Angelesu (Museum of Con- glavna atrakcija Isis, ravno temporary Arts). Njihov na- lako iz ZDA. Isis dokazuje, stop je veličasten zvočni poda se lahko iz metala naredi dvig, prepreden z umetel- tudi umetnost. Sicer ostaja- nim doziranjem hardcorov- jo pri tradicionalnih ele- skih, metalnih in ambient» mentih žaganja, kovinskega nih sestavin. Okorno, roh- zvoka, slemanja in glasno- nečo, kričečo in nevrozijsko sti, vendar s svojim ubra- metaliziranost je bostonska Atrakcija skupina Isfs. nim nastopom napravijo peterica po epsko razgrnila ozračje tudi nekoliko mi- med skrajnosti, ki se razte- tegnil tudi manj zainteresi- metra od zvočnikov, v oza- stično. Množico potegnejo v zajo od peklenskega udriha- rane za to zvrst. Organiza- dju, sicer ne pretirano velike svoje ritme z izrazitim sku- nja do nebeške ganljivosti. torje gre morda malo po- dvorane, pa je bilo vse skupaj pinskim slemanjem, ki meji Sredina predstava je bila ve- grajati le glede jakosti zvo- že podobno Cankarjevemu že na trans. Znani so po tem, 1 iča s tn a manifestacija pre- ka. ki je bila za tovrstne domu. Glasnost je pač pri tej da v svojo glasbo vnašajo spi- bavljivega metala, ki je pri- koncerte primerna le do dva glasbi tisti osnovni pogoj. Žaganje za Rock otočec Kranjska regija se je predstavila z bendi Sweet Sorrow iz Ljubljane, Moonart Iz Kranja, Flu hu iz Ljubljane, Separa* tus iz Bleda in High Voltage Iz Kranja. Za začetek je skupina Sweet Sorrow začela s svojim metalskim žaganjem, tako da se je tudi Franci Kek, ki se je prišel pokazat, nekoliko umaknil v ozadje. Bolj v ospredje so se zrinili dolgolasi slemarji. ki so prišli na svoj račun. O zmagovalcu je v 70 odstotkih odločala publika z glasovanjem, 30 odstotkov pa ocena strokovne žirije. Kek je povedal, da je po Sloveniji potekalo trideset predizborov in da je kranjski med boljšimi. "Fino je. da se nastopa, da se družimo in da se igra!*' je filozofsko utemeljil dogodek Kek. Manjkala je le Še skrita kamera. Hmm, morda pa je bila kje skrita, Bomo videli. D. F. Zažagall so Sweet Sorrow. r PETEK 20.5,2005 NOMIN ^TOR 146 1 05 CORAZO ŠiNIK Angeli in demoni ni Iji Hrvati, da smo videli Pi- ščene klepete in opazovanja, "samo" knjiga ta ^s najpo- ran in Izolo ter koprsko kdo s kom in kdo s kom ne puiarnejšcga pisca Dana Luko z morske strani. Mor- in nikoli. Angeli in demoni Browna. Imamo jih vsi • svo- sko razgledno potovanje so športa. Bojan Križaj je bil kot je angele in demone. Tudi dopolnili s prisrčno zahvalo vcdmo zanimiv, iskren, pred« Športniki, in mi njih - športnike, športne "angele". Bog sponzorjem, prijateljem vsem pa direkten. Obljublja športa, med trenerje in ska- zanimivih dogajanj, zagoto-ne daj, da angel strmoglavi, kalce pa je direktor, tokratni vo pa bo zanimivo letošnje pade. Potem se začne nova Šef plovbe Primož Ulaga raz- praznovanje 6o-letnice Ela-igra, igra nasprotij, igra, v delil 20 milijonov tolarjev na. Nekaj je bilo tudi "off the kateri glavno igro "playma- nagrad. Zasluženih! Z Ela- record" smeha in žalosti na kerja" igra demon. Opazova- nom Gorenjsko in Športom račuri naše smučarije, športi taka nasprotja, seveda ne- ter visokim biznisom je po- ta, denarja,... "Preveč sem prizadeto in kar se da nepri^ vezan tudi Mitja Vojsk, do dobil skozi smučarijo, da bi stransko, zna biti zelo zani^ nedavna Se đan Telekomove mi bilo vseeno, kaj se dogaja mivo. Vsaj tako kot branje, uprave in pod novo vlado okoli alpskega smučanja, recimo Da Vincijeve Šifre prvi odstopljem kader. Iz ka- Ravnovesje med poletnim in Uroš, Gregor» )anja, Matjaž in Goran Dana Browna, Podobna opa- pitanovih rok je za nazaj, da zimskim športom mora biti. dorfu. Bravo! Največji glavo, da se poglobiš vase. Rok Benković, Drago Bahun 2n naj jim stojijo dobri ljud zovanja so se ponujala prejš- ne bo pomot, prejel zahval- Smučanja si to zasluži,..." je "l^ck&Frajer" bo zagotovo Všeč mi je, ni pa naporno...." je, prijatelji, dobre firme. nji konec ledna na Obali. no uokvirjeno planiško Start- bil med "hud in žalosten" svetovni prvak Rok Benkovič je opisoval pričetek na novo, Morda je bil smeh na koncu iz Mengša, ki je novo trojko dobil v trajno last. Le pazljivo v črnem lepotcu! Ključe avtomobila je Roku svečano predal največji sponzor skakalcev, član uprave Gorenja, Drago Bahun, naše gore list, rojen je na Jesenicah, ki je Velenje ponesel številko 76. Bravo obema! In če kdo zagotovo ve, kaj pletejo športni "angeli in demoni", je to Primož Peterka. Zato je ob prejetju nove Štirice nasmeh toliko većji. Ključe in stisk roke za srečo in varno vožnjo z dneva toliko bolj sproščen, ker so "tapravi". Matjaža Zu- pana, prvega treneija in po« močnika Gorana Jaousa je obsijal nasmeh (anje Oblak, direktorice Bolero Oblak, s številko 75 (deset preveč) pokrovitelja skakalnega športa natančno 15 let Mož Uroš Oblak in Gregor Gerbajs (MayaMaya) sla s težavo lovila smeh. "|a, kaj smo vse dali skozi s skakaJd- Vzpone in padce. Kolajne z ruLšim sodelovanjem še štejeva," je bil ponosen nad sodelovanjem in Matjaž in Irena Šarabon Matija in Ana Vojsk Bojan Križaj najmlajšo hčerkico Gajo, je Primož Peterka, Sandi Vrtač vztrajanjem Uroš Oblak z Primožu dal Sandi Vrtač iz Orehka. Da bi takih ''angelskih" dru bilo čim več. Tudi vi si vzemite kakšnega! Bravo Naši!!! H of er ■sporoča^ Smer Portorož! Opazova- no številko 70, enega izmed razpoložen Bojan Križaj. "Ja, Stražišča pri Kranju. Naši že olimpijsko sezono. Saj veste, nje prometa na "hitri" cesti naših letečih "angelov". Mit- seveda, Ingemar Stenmark trenirajo: "|a, trenutno hodi- kajne, naj mu angel stoji ob proti morju je vsakokrat za- ji Vojsku je družbo delala hči še dela za nas,..." je razkrival mo na karate. Super stvai za strani. Ste za? Smo! nimivo. Tokrat jo je nič kriv, Ana, in bil tako še lažje nc- športno poslovne priložno- --- tik pred koncem''potovanja" omajen pri odioätvi, da še ni sti. |aro Kalan, legendarni skupil Matjaž Šaiabon. pred- čas za odkrivanje nove zapo- trener iz Škofje Loke, zdaj sednik uprave begunjskega slitve. Še bo! Neskončno po- direktor SZS, je pred pri- Elaria, podjetja» ki preživlja nosen je bil tudi Matjaž Bo- stankom Portoroža v Porto- "demonske" čase. Mlademu, gataj, za prijatelje iz Časa naj- rož bojda največje zasebne neizkušenemu vozniku je v boljše Premanture v "Kranj- ladje, odmaknjen od diren- koloni zavora prijela prešla- skem kampu" pa kar Matajc, daja kramljal s Frenkom bo. In,... Nič hudega ni bilo. oče skakalca {ureta B<^taja. Tavčerjem, direktorjem Au- "No, daj no, samo slikala se Sevidi, da jure ni suh po na- di programa pra nas, avto bova...." je bila sončno raz- ključju in samo zato, ker znamke globalnega zimsko položena Irena šarabon in skače in leti. Fino ju jc bilo Športnega sponzorja in opre- meni v pomoč, v Portorožu videti sredi morja. Tudi Bo- mljevalca. Ovor:ijani z di- pred ladjo Portorož brodara jana Križaja, našo smučar- mom okusno pečenih sarde- lureta Gorjana, na katero sko legendo, šefe tekmoval- lic in kalamarov ter izjemnih nas je povabil direktor nor- ne ekipe Elana» ki mii je bila Školjk, torej morsko najede- dijsk^a sklada pri Smučar- tekmovalna sezona rešena ni. prepihanl z veticem prek Smo d«l vodilnega mee aKu^r»e. poslovalnice po celi Sloveniji Iščemo Hofer pos pripravnike/ce za rovodje/poslovodkinje Vafte delovno p^roSle »bsega: • Ot3«e±ne naloge, ki jih boste kar najbolj uiinkovtto raSHI» kot na pdnw. • Aktivno sodelovanje na vseh delovnih področjih (med drvgim tudi delo na blagajni In zlaganje bivga) - RazporeJ anje dela • Naročanje blaoa Od vaa pričakujemo: « Občutek za odgovornost In nadpovprečno zav2etoat z« delo • Odprtost, komuni kativnost In vodstvene sposobnosti « Veselje pri delu s 8bw>kaml « Končano ustrezno pokJtono tzobr8dx>7. stopnje oc. opravljen poslovodsk^ izpit « Pripravljenost na večme^no izobraževanje v Avstriji • Znanje nemščino Je prednost Ponujairw vam: • Večmesečno temeljito uvajanje v dalo • Zagotovljeno delovno mesto v renomiranem podjetju « Dinamično in pestro delo • Možnost postati poslovodja • Nadpovprečno plačo tudi v času uvajanja v delo Kapitan Primož Jure in oče Matajc laro Kalan tn Frenk Tavčar ZaInterealrane kandidatke In kandidate vabimo, da nam v roku enega meseca ljeta proinjo v sloveničinl ali nemščini z ročno naplaenlm ifvfjenjeplaom, vsemi zaključnimi spričevali In delovnimi wkazlli. ski zveze Slovenije Primož tudi na račun skakalcev. Za- palubja in s soncem obsijani ÜJaga, da se simbolno za- hvalno Štartno številko 40 je v športno prijazni družbi, ključi "angelska" sezona Bojan prejel iz rok Primoža smo pozno poj>oldan spre- smučarjev skakalcev. V dru- Peterke, dana najboljšega tno privezali Portorož v Por- gadnem okolju, snegu na* skakalnega kluba minule se- torož. PaŠerubiJokonca. Na Pn/a^m vinođno siov^o^ pontine na nasiov: Hofer KQ Zweigrüaderlassung Grazer StrBSe 60, A-6071 HausmanrtttAttsn. Avttfa /a zahodrt9$h»^9n^poil|ftensir)8Siov' Hof9r KQ Zweigniedenassung Draotalkrels t. A^9722 Weiaenbach. Avstrfa sprotnega agregatnega stanja, s soncem in vetrom. Da zone Triglava 12 Kranja. Mir- pomolu so bleščeče sijali nost plovbe, tudi po zaslugi štirje Audiji» nova sponzor- bi videli, kje se konča naše kapitana Ulagc in sijočega ska vozila za bronaste sveto- ftiorje in kje nagajajo prijate- vremena, je ponujala spro- vnega prvenstva v Oberst- H9f«f PEFEK 20.5.200S KRATEK CAS Zloba, škrtost in zavist so naše gore list vici o Gorenjcih Gorenjec in Corenjka gresta mimo picerije, joj. kako lepo diši!" reče ona. "Če boi pridna, te bom še enkrat peljal mimo." pribije on. Gorenjec kupi časopis. Dolgo prešteva vrnjeni drobiž, ob tem pa kar naprej godrnja. "Gospod, mogoče vam nisem vrnila prav?" je zaskrbljena prodajalka, "ja, ja, prav je. prav. Ampak komaj," je nezadovoljen Gorenjec TISOČ UGANK ZA ODRASLE Gorenjček moleduje: "Očka, prosim, plačaj mi vožnjo na vrtiljaku." "Nič ne bo, mule, saj se zemlja vrti dovolj hitro," je DanaSnje vice je prispevala neizprosen oče. Ankica Šilar iz Kranja. Gorenjec zadane sedmico na lotu. Ob pogledu na dobitek se zjoče kot otrok. "Saj si dobil sedmico, zakaj pa jočeš?" g Prisluhnili boste notranjemu glasu in tako našli odgovore na marsikatero vprašanje. Izogibali s^ boste povabilom v družbo, a prav vsem ne boste mog i izogniti. strelec (23.11. • 2^^2.) ^lič kaj preveč vam ne bo všeč, da boste v središču dogajanja. Svojih občutkov ne boste povedali na glas. zato vam ne bo preostalo drugega, kot da se prilagodite. Zaradi presenečenja, ki vam ga pripravljajo domači» boste ostali brez besed. kozorog (22.12. - 20.1.) Še posebej sredi tedna se izogibajte večjemu nakupu. Nasprotno vam lahko postane Žal, a se ne bo veČ dalo popraviti. Malo več strpnosti vam na trenutke ne bi Škodovalo. V ljubezni se vam obetajo pozitivne spremembe. vodnar {21.1. -19.2.) V prihodnjih dneh boste imeli nepričakovane izdatke. Situacija vas bo res nekoliko vrgla \z tira, a ne za dolgo, saj boste kljub vsemu potegnili dobre rešitve. Kar se tiče vaših ljubezenskih zadev, ne prehitevajte dogodkov, vse bo ob svojem času. ribi (20.2. • 20.3.) s prijatelji boste končno poravnali stare račune. Čeprav ostane pri zadnji besedi, boste irreli vsaj miren spanec Odločitev, ki jo boste prejeli, bo sprožila velik odziv v vašem družinskem krogu. Zelo jih boste presenetili, saj rie boste upoštevali njihovih nasvetov. PETEK 20.5.200S NAGRy DN/ KR ZANK/ Ponudba: kopanje in praznovanje rojstnih dni v Aqua Larixu^ savna, kozmetika, pedikura, masaže NOVO: MASAŽA IN NECA Z MEDOM ALI ČOKOLADO. HTP GORENJKA Kranjska Gora d.d * Borovška cesta 99 4280 Kranjska Gora TeL: 04/5884 500, 04/5884 100 Fax: 04/5884 479 E-maii: info^htp-gorenjka.sl Nagrad«: masažd z medom ali vročo Čokolado 2. masaža celega telesa 3.2 X celodnevno kopanje v Aqua Larix Tri nagrade prispeva Gorenjski glas Rešitve križanke (nagradno geslo, sestavljeno Iz Črk z oitevličenih polj n vpisano v kupon iz križanke, ter VAŠO DAVČNO ŠTEVILKO) pošljite na dopisnicah do srede, i. k • 200$, na Gorenjski glas. Zoisova 4001 Kranj, p.p. 124. Dopisnice lahko oddate tudi v nabiralnik Gorenj skega glasa pred poslovno stavbo na Zoisovi 1. o 'if C Ni a 40 nVAMR MSXO- nucue APOTEKAR QU8B6MK KUNAft ODOA JALOVEC PERJE P» REPI SESTAML: r.KALM pescH POOOtOttA HASBJf KAAKAI VISEĆA ŽIVALSKA lifTMCA NAfA. DAIMNA POLSTOtO CSEBHOST VEASn «»O ICAAUC OeLON HRMiN AMgn&K) OUSBENK TURNER - 15 AAZHEDJE TÖA^ EHBALAŽE - - MAS KANT- AVTOR m PftMf»« ARUCEV PREHAil EI£A10V - 1 OUVNI HUM0R8T MRTV VOOTEUf Hfaufl SAMO- smimsTvo MJEVAIfC UISREK. UNESEK 10 SW0U8H CUS CMeAL*ŽA URADWK (SlABS.l Z60RHJE MO^MS RSA1EU hAKSSON ČARGO IVAN STAR OMZZA MONOKEL 1 9ARVA K3RALMH KART L ^ ^ ♦ 11 Humuis 1 000ALO 1 8 1 ROPARSN DEL/W ORANJE RUMENA iUHTNA KOVINA 20 effTAHSH GUSSeiK COCKED 14 2^ALM VRT (PW.I 7 1 MCOl£ KSMM 8H&0I.2A ALUUNLJ ■■ ■■■II LAVO ĆERMCU OGOREK • NE2NAHKA V MATT. MATIKI PRBUAL- CIIUKA ' ■ESTOV SEV6W PRMOII . 13 4 KALORIČNO KURLW> SREDSTVO 2 SAMSTKA OEUVifC NAOMM 19 9H80C ZAMKEU PKfiđVM PFUPADNH EDOirOV ß OSKAA LANGUS OflAMJE CKUM SUUSR&K BOG NEBA MU- POaNUA [0«6.l 16 18 GOROVJE VUAAOKLf 9 SAieOLZA TANTAL LfTCRAANI LKC KEKCA toM PESNICA {HAJOA] ALENKA GODEC 17 2 3 a 4 s KEbUSKA SPCUMA uicniosT 7 HE 15 16 10 11 17 IS 12 13 14 19 2D OOtAGAN K«D£BU 5 GOROVJE V Avsmji SKALAR «JO. NCVStEC 09UKA2A VI&K02> NOST OU HAŠ SUKAR (FRANCE) OHANUA. Rf, RM6AUT, SUlŽAfiNJK t VBELGLO 3 HORALM OTOK 12 STARO leSTO NA OBAU GRtKA BOGINJA tšoonosn o žrebanje nagradne križanke Gostilna SONCE: nagrado • gostinsko storitev v gostilni Nagrade Gorenjskega glasa prejmejo: Drago Naumov, Kebetova i6, Kranj; Ana Vire, Vrečko-Sonce prejmejo: v vrednosti 10.000 SIT Teodora Košir, ZapuŽe 13/c; v vrednosti 3.000 SJT va 3, Kranj in Urška Taler, Krnica 14. ^ranc Rupar, Kovorska c. 53, Tfžič; v vrednosti 2,000 SIT Marija Hafner, šutna 102. Vsem nagrajencem Čestitamo! PETEK 20.5.2005 DRUZ m KRONIKA Med letošnjimi favoritkami na Piayboyjevt zabavi zaprtega tipa smo pogrešali kronanje črnolasiln epotic. Kljub temu Corenjke niso ostale praznih rok. Za glasbeno osvežitev so poskrbeli člani zasedbe Billy's Private Parking, a na povsem drugi lokaciji. fftV|P^AIenka Brun pa )e zeblo. Po prostoru po- kakšen leden pred gala veće- somnia je plod iistvar^anj zastavljeni greld so zadevo sicer rom, Büo pa je zanimivo» da dnjih treh let in vsebuje kar ij ublažili, nekaj je k boli tople- ic medije pri njej zanimalo skladb. Pri plošći je sodelova- Na petek, trinajstega, so v mu počutju pripomoglo tudi vse kaj drugega kot to, kako la vsa skupina, vsak je dodal Portorožu med perimi slo- vino. ie» Če te okronajo za dekle svoj pečat. Fantje igrajo, Ur- venskimi dekleti meseca • IJo- Tokrat je šel kralievski na- meseca v Playboyju. no, Miriam, Anjo, Katjo in slov PUyboyjevega dekleta Da pa ie slika o prireditvi ška pa s svojim čutnim gia-som mehča zvok inStrumen- Tino izbraJi in okronali Play- leta 2005 v roke brhki Tini popolna, si zamislite na odru tov v moških rokah. Na albu- boyjevo dekele letošnjega leta. Lah, ki si jo Gorenjci lahko še neka] trenutkov nastopajo- mu je že nekaj poziunih in Kronanje je biJo na gala ve- prilastimo, čeprav živi v Ljub- čega )ana Plestenjaka, povab- dobro sprejetih skladb BPP- čeru 10. IntemauCice - na pro- Ijani. Rojena je bila namreč v Ijence, ki planejo na hrano, ja, pa tudi nove, ki imajo stem, z dolgimi in predolgimi Kranju. Petindvajsetletnica je ter kopico moških zijal, ki na možnost, da postanejo hit, nagovori gostiteljev in organi- bila septembrsko dekle in se hostcsah - zajäoh iščejo rep- nekaj pa jih je tudi v anglciä- zatorjev, podeljevanjem takih je naziva zelo razveselila, ke. in dnigačnih priznanj ter raz« Manj veselja pa je pokazala ni. Rock s srcem je nekakšna Bolj umirjeno, pa vseeno smernica, ki so si jo BPP za- Dčnimi razglasitvami najbolj- njena konkurenđca, ki pa bi dovolj divje pa je izgledala črtali na začetku ustvarjanja ših, najhitrejših. Večer je vo- na ameriškem odru zagoto- predstavitev novega albuma in ga najdemo tudi 'uprizor- dil Boštjan Romib, popestril vo požela največ glasov: prsa- pod imenom Insomnia jenega* na naslovnici albuma ta, visoka, vedno nasmejana ustvarjalne in pozitivne sku- - Človeško srce, Čez katerega blondinka Mirjam Tratnik, pine imenovane BPP alias so napete strune. Šokantna, jo je nastop ljubljanskih Zmajčic, Rebeke Dremdj ter lana Plesteniaka. Povabliencc ki je s svojo promocijo začela BUiy's Private Parking. In- a izvirna simbolika. Pet favoritk za Playboylevo dekle leta 200$. Vašo lahko Boštjan Romih je tokrat namesto med vprašanji krmaril med izberete sami. 1 ^»t» Ti medijsko znanih fbto- dobro premagovali Cušti, del Anavrina^ in Srddhartov Tomi, grafskih imen: levo V^o Tofej in desno Marcandrea, /foi« thomi /f»to iim (mi VRTIMO GLOBUS Kylie zbolela za rakom Kylie Minogue, ki bi te dni morala začeti avstralsko turnejo, so zdravniki med rutinskim pregledom v Meibournu odkrili raka na dojki, ki je še v zgodnjem stadiju. Najbolj znana avstralska pop zvezda je Že odpovedala nastope pred domačim občinstvom in se opravičila' svojim oboževalcem, saj bo takoj začela 2 zdravljenjem. Oče pevke je imel raka na prostati, zato je Kylie v preteklih letih večkrat sodelovala v dobrodelnih akcijah za boljšo obveščenost o raku. Obrita Natalie Natalie Portman seje na filmskem festi- valu v Cannesu po a z novo pričesko, ki je šokirala javnost. Simpatična igralka je s popolnoma obrito glavo predstavljala tretjo epizodo Vojne zvezd z naslovom Maščevanje Sitha. Zanikala je namigovanja, da )e neonacistka, lezbijka ali da ima raka ter pojasnita, da je razlog za nenavadno pričesko vloga v novem filmu V for Vendetta. Kratkolasa mladenka dodaja, da se zaradi norih pričesk m lasulj« ki jih mora nositi v filmih, počuti zelo osvobojeno. Kirstie je predebela za seks Kirstie Alley se izogiba spolnim užitkom z moškimi, saj meni, da je predebela za seks. Igralka, ki nastopa v komični seriji Fat Actress, je preizkusila že mnogo shujlevalnih kur, a so jo vedno izdali živci. Po opustitvi kajenja je pridobila dodatnih kilogramov, zato ]e zavrnila kar nekaj potencialnih ljubimcev. Pravi» da bi jo bilo z moškim v postelji sram, zato ne bo seksala, dokler ne shujša, 50 Cent se bo moral poboljšati 50 Centu sodišče odredilo, naj se odpove mamilom, če se hoče izogniti zaporu. Ameriški glasbenik je lani na svojem koncertu napadel tri ženske, vendar bodo obtožbe opustili le, če se bo držal priporočil sodišča. Tako bo moral plačati stroške zdravljenja napadenih žensk, opraviti tečaj za nadzorovanje jeze in dve leti opravljati teste o vsebnosti mamil v krvi. V Massachusettsu so mu prepovedali tudi nošenje orožja. Gašper Grošelj je že dalj časa v manekenskih vodah. Ljubljančan» sin znane modne oblikovalke torbic Makete Grošelj, se v svetu lepote in elegance počuti odlično. Uk* varja se tudi z borilnimi veščinami, kljub polnemu urniku pa le vedno najde čas za prijatelje. 1 ^ot» r