Dopisi. Od Ptujske gore. V toti fari je uboge faraae v dveh letih toča trikrat obiskala: vzela jim je kruh ia viao; za potrebai kruli si bodo večjidel žito kupovali, zavoljo davkov se jiai je pa zdaj živad rubila ia ceaila, kateri jo še imajo. Ubogi ljudje, od kod bodo deaarjev jemali, ker prodati ai kaj. Zavoljo aove kupljene šole so se pa morali za 3000 gld. ubogi 1'araai zadolžiti, ker se jim je reklo: ,,če jo ae bote vi puvali, jo boaio pa mi", ia so jim vriaoli učiteljico, ki je v malih mesecih zbolela, ia morala v počitaice iti, že bo spomladi leto, kar je odišla, ia aihče v toti fari ae ve kam; občiaski predatojaik se pa aa ajeao pobotaico (kviteago) vsaki mesec mora podpisati, ker am je od aekega gospoda rečeao: ,,vi se morate podpiaati, če ae; bote ,,lraadert guldea štraf zahlea", ia draga aova šola je še brez učitelja, v staro do zdaj dosti veliko šolo je pa iz Gradca učitelj prišel, ker je iz Gradca iti moral. Ptujski g. ,,Suliiišpektor" so rekli. da saj tri leta ta biti aiora, zdaj je pa vže četerto leto nastopil. Gorska občiaa se ae spomai za tak greh proti Njih Veličaastvu svetlemu cesarju, da bi takega gospoda še dalje časa imeti morala. Nekokrat se je aamerilo, da 80 otroci iz šole šli ia so strašao kleli: čul jih je poštea mož, ia rekel: ,,Solarji ao mu rekli, tako smo se^ aaučili. Bog pomagaj, kaj še le bo iz tega! Cujte, žlahtai g. poslaaci, kako se v gorski fari godi. — Sedaj imamo volitve. V gorsko faro se je nekaj takih možkih aaselilo, med katerimi je tudi trd ia ia aeusmiljea mož, kakor se čuje, bogat ia brž tega ae ve, kako je Kristus rekel: ,,Bodite uamiljeai, da bo Oče aebeški vam nsmiljea", po 10 fl. od JOo gld. iateresa ali čiaža jemlje, za dobroto se pa posebej kaj, tudi se čuje, da bi rad prihodajič za predstojaika na Gori postal. Ne volite ga, Bog vas ga vari! Tako Haložaai pravijo. Toti ptiči 80 dali tiskati listke z iaieai mož, katere bi aaj faraai za občiaake odboraike volili, so vmes pridai ljudje; aekaj je pa takih, ki za to potrebaih lastaostij aimajo, aekaterim bi se bolje spodobilo, da bi namesto klobakov robce aa glavi aosili. Vi pa, kteri imate pravico voliti, volite po vesti ia po dobrem prepričaaji, če hočete, da v aiužo ae pridete! Z Dobrne. (Kmetijska podružaica.) Takajšaja mlada hčerka kaietijske družbe je prav pridaa. Dae 7. t. ai. aas je zopet povabila k društveaemu shodu. Velečastiti gospod aačelnik je pri zboru razlagal o saduaosaem drevji ter opisoval posamezae dele drevesa, kaj mu rast povspešuje ia ktere ovire so lepemn razvijaaja aa poti. Ko je bil govor o drevesaih škodljivcih, prišel je aa vrsto, ae ve da, tudi ubogi zajec. Nek sadjerejec je omeail, da so mu tote živalice že letos, ko še jim ziaia vea- dar preveč ne nagaja, na mladem drevji veliko škode aapravili; pristavil je, da so jim že trije lovci podkajevali, toda glodavci so vselej srečno pete odaeali. Izmed poslušalcev mu je eden svetoval sledeče strašilo: Priveži arjavo železo na drevo, bodi prepričaa, da se zajec ae bo več dotikal skorje. Nekteri izmed navzočih so mu pritrdili, rekši, da to res dokazaje skašaja. Med sadoaoaaemu drevju koristaiaii stvaricami so pa zravea krta, netopira ia pajka aajveče dobrotaice vsploh ptice, ki pobirajo goseaice ia druge drevju škodljive rnrčese. Skrbi toraj, sadjerejec, da ti se tvoje dobre prijateljice namaožijo; nikar ne dovoli jih preganjati, da te ne zapastijo. Iz Dunaja. (Sadjere jsko društvo za Spodnj i S taj er) v Seat-Jurji je poslalo prošajo za deaarao podporo g. poljedelskemu miaistru grofu Falkeahavaa. G. poslanec Dr. Vošajak je izročil prošajo g. miuistru, ter jo gorko priporočal, ker društvo brez izdatne deaarae poraočivae more uspešao delati. Sadjereja je za Spodaji Stajer silno imenitna, pa še zelo zanemarjeaa. Društvo hoče aa razaih krajib sadae vrte aapraviti, da priskrbi svojira društvenikom žlahtno in plodno sadno drevje. G. minister je priznal korist društva ia obečal podporo. — Sloveaci aaj tedaj pridao društvu pristopajo, da bodo s tem pokazali, da sami spozaajo potrebo povzdignoti sadjerejo. Letna plača za društveaike je le 50 kr., zato pa irnajo pravico dobivati sadao drevje po zaižaai ceai ali celo zastoaj. Iz Ljutoraera. Daaes 17 t. m. je imel naš okrajni zastop posledajo sejo. Govorilo in razpravljalo se je vse gladko slovenski. C. g. župaik Šrol je govoril o napakah družiaskega ali poselskega reda ia predlagal nasvete za zboljšaaje taistega. Predlogi so bili vsi sprejeti. G. Mohorič je govoril o viaičarskem redu in kako bi se taisti spremenil, da bode posestaikora in vincarjem prav. Posebao zaaimiva pa je bila razprava o obeiaski opravi: skoraj vsi udje ia to po večini kmetje so se razgovora vdeležili. Vprašalo pa se je: ali je za občinako opravo potrebno, da se več občia združi v eao skupino, in aajame uradnik za opravljaaje poslov? To vprašeaje je bilo tako rešeno, da obciae aaj ostanejo kakor so ia da se jira aalaga le toliko opravila, kolikor ga opravljati zaraorejo. G. Kryl ia Božič razlagala sta o koristi občnega zavarovaaja zoper točo ia da je res potrebao, da bi se v tej reči aekaj storilo ia ljudeia pomagalo. G. Vaupotič iz Ljnteraera poročeval je o okrajnem računu za leto 1882 in predlagal, da se taisti v prijemkih do 13.227 fl. 64 kr. v izdavkih 12.586 fl. 64 kr , toraj v blagajaičaem preostatkn aa 640 fl. 45l/, kr. potrdi. kar je bilo eaoglasno sprejeto. Koačao se gosp. aačelaik spomiaja tistib udov, ki bodo po večletnem delovanji v okrajaem zastopu v pribodnje taistega zapustili. liaenaje poaebej gosp. Bežana, kod takega, ki je bil od početka marljiv ad okrajnega zastopa ia v vsem tem času ne ene seje izpustil ni. Naglašuje poaebao dozdajnega podnačelaika gospoda Zemljiča, kteri ima to posebao dobro lastaost, nasprotja kder ao se pokazali po gladki mirai poti iporavaati. Bil je od začetka okrajaega zastopa marljiv aodelavec, zdaj se je pa sam odpovedal, ker je bil v aekem dopisu ,,Sloveaskega naroda" lanskega leta žaljen. Okrajni zastop mu enoglaeao izreče priznanje in zahvalo z živijo klici. Mi ga v resnici obžalajemo, ali ob enem pričakujemo, da bode nam še za naprej prijazea ostal. Mi si ae moremo misliti, da bi 8e z napadanjem aašim nameram kaj koristilo. Zato tudi obžalujemo, napad na župaaa, češ, da je usajar. To ni prava pot. — Brez zamere. j_ Laporske fare. (Lisjak^) tudi k nam dobaja v 4 iztisih, namrec: v Žabjek 3, in edea v Hošnico, aa sraraoto celej fari. Možje ae dajte se slepiti in omamiti od liejakovega repa, kakor kokoši, če jih ž njim poškropi, ia pomisliti sramoto, katero sebi delate. Ne smradite ia blatite se z braajem tega kažaega lističa. Ne bodite podobai Judežu. kateri je s kuševaajem izdal Gospoda, kakor vi z braajem lisjaka svojo narodaost. Naj vam bode ta opomin zadosti, in ne sprejmite nobeaega lista vec, arapak vržite vaakega pošti aazaj z napi8om: se ae sprejema več! Pokažite s tem svetu, da še aiste izdivjali se svojemu aaroda, ampak da bočete zaaaprej verai in zveeti Sloveaci ostati. Zamolčimo pa za sedaj imeaa, ker aparno, da ae poboljšate, ako pa ne, se bonio v kratkem zopet videli. Na r odnj ak. Iz Ormoža. (Sloga katol. aloveasko političko draštvo) v Ormoži, pričela je z novim letom novo živabao delovaaje. Volitev dae 22. januarja 1883, pri kojej so bili voljeni v odbor gospodje: dr. Antoa Zižek, zdravnik, predsednikom, dr. Ivaa Geršak, c. kr. biležaik, podpredsedaikom, dr. Ivaa Omulec, odvetaik, blagajaikom, Aaton Jeaih, bel. araclnik, tajaikom, Josip S. Špora, žapaik, kajižaičarjem, Albia-Šviager, župaik pri sv. Miklavži, Aadrej Piraat, odv. uradaik, Ivan Kočevar, posestnik v Središči ia Tomaž Korpar, poaestaih v Oaluaovcih, za nameatnike pa gospodje: Maks Robič, trgovec pri sv. Miklavži, Juri Zadravec, posestaik v Središči, Marko Vrbajak, odv. uradnik v Ormoži, Matija Horvat, krojač v Orraoži, Franc Haaželič, predstojaik v Hardeki ia Martia Ivaauaa, predstojnik na Humi, pokazala je to znatno dovolj. Odborniki so vsi narodni ia za ljadstvo zavzeti ia ae je aadejati živega aarodaega in društvenega živenja. To je pokazalo druatvo ,,Sloga" včasi početkom letošajega delovaaja z veselico, nasaovano sicer še pod prejšajim vodatvom, dae 31. janaarja, ki je sijajao izpala. Baditi in širiti aarodno zaveat in razai, poaebao pa gospodarski aauk in omiko med sloveaskim ljudstvom v ormoškem okraji, braaiti aarodae ia vse druge pravice omeajenega ljadstva, s kratka pospeševati rnaterijalae ia duševne koristi jegove v državaih, občiaskib, cerkvenib, šolskih in gospodarskib zadevab, to je namen društva ia vestaa aaloga društvenikov. Kaialu po velikej aoči skleaola je ,,Sloga" prirediti veselico s petjem ia aaučnimi govori v Ormoži; da pa zamore društvo pričeti zdatno delovaaje, treba mu je gmotne podpore, ia zategadelj obrača se do svojih p. n. udov proseče, aaj blagovole odrajtovati mesečnino pri novem blagajaiku g. d r. J. Omulci, odvetniku vOrraoži, ki je pripravljea vsak den v svojej pisarai sprejemati draštveaiao. — Dakle na svidaaje po velikej aoči! Od gornje Radgone. (Volitev okrajaega odbora) 13. dea meseca februarja je bil za gornjeradgoaski okraj v narodneai ob ziru veseli dan. Izvoljeni udje okrajaega zaetopa 80 /olili aačelnika, ajegovega aame3tnika ia odbor. Od 30 adov jib je prišlo 28; narodai so bili vsi pričujoči. Slava jirn! Prav tako! Kdor je v kakov zastop ali odbor voljea naj tudi izvršaje svoje pravice. Že iz tega prvega čina okrajnega zastopa aaj sprevidijo aarodni volilci, da so prave raožake izvolili. VoIjeni pa so bili za načelaika g. Kocraut 8 22 glasovi; za namestnika grof^D'Averaas s 26 glaaovi; v odbor gg.: o. Em. Slaader, Kreiapl, Beberič, ^vaaki s 25 glasovi; Bratkovič Ant. s 26, in Zitek s 18 glasovi, tedaj z veliko večino. V odboru so po takem saaii Sloveaci, ki se bodo toraj lehko slovenski razgovarjali. Mnogokrat sloveaski kmet, kteri tudi nekoliko nemški zna, v mešanem draštvu raji molči, kakor pa da bi se nemški slabo izrazil, v sedaajem odboru pa bo slovenski odboraik svoje mnenje lehko v sloveaskera jeziku, ki mu gladkeje teče, aazaaajal, ker ae bo treba ozir jeraati aa Nemce, kterih ai pričujočih. — Popoldaa so se narodai volilci v gostilaiei g. Škerbca pri kupici žlahtnega vinca pogovarjali o marsikterih okrajaih ia narodaib zadevab, da ai maajkalo priličaih zdravic, se zastopi, veseli ia zadovoljni so se vraili volilci domov. Omeaiti še je, da je tukaj hirajoča liberalna straaka proti volitvi kaietske skapiae in še posebej proti dvema voljeaima osebama protest vložila, pa njeni protest je bil zavržea. j_ Laznice pri Mariboru. (Občinske volitve.) Naj sprejrae spoštovani ,,Slov. Gospodar" dopis iz naše rnale veaice, ia aazaani, da tudi tukaj zavedni Slovenci prebivamo. Komur še ai, aaj mu bo zaaao, da ste tukaj združeni dve mali vesi, namreč Bistrica in Lazaica v eno občiao. Toraj imata tadi obe en občinski zastop ia eaega žapaaa. Kakor 8ta pa za četrt ure druga od druge ločeai, tako se pa tadi v političaem oziru druga od druge ločita. Ravno zaradi tega pa hoče vsaka stranka v svoji vesi ia po svoji volji občiaskega predstojaika imeti. Ker pa to ni mogoče, prišlo je dosedaj skoraj vsakokrat do prepirov. To je pa koaservativne Lazničarje tako razdražilo, da se dvakrat zaporedom niao hoteli volitve adeležiti, se ve sebi na škodo, ker so potem Bistričani volili kakor so hoteli. Letos pa so Lazaičanje si premislili ia prišli v obilaem številit volit dne 18. prosinca ia so tudi sijajno zraagali. Ako je ravno bilo aa obeb. straaeh enako število volilcev, so vendar Lazaičarji, ker so bili bolje vredjeni ia složai, dobili 6 odboraikov, Bisterčaai pa 3. Za voljo tega je pa bila od one straai spet stara razburjeaost, pa ker je bilo vse mrmranje zastoja, so se pri drugi volitvi 25. jaauarja z Lazaičarji zediaili in složao volili. Ker se je dosedajai g. predstojaik odpovedal tega že šest let trajajocega težkega posla, je bil pa aamesto ajega izvoljea za občiaskega predstojaika Jakob Rataj, posestnik na Lazaici in za prvega avetovalca poprejšaji g. predatojaik ia posestnik na Bistrici ia Jožef Režmaa, posestaik n? Laznici za drugega svetovalca Ker se je vae v lepem redu godilo pri dragi volitvi, je bila tudi v dobri četrt ari dovršeaa. — Po dokončaai volitvi ae je izrekla občaa pobvala bivšeaiu g. predstojnika, kteri je več let za tako rnalo plačilo, vendar svojo službo zvesto opravjVjal in ni eaako ravnal, kakor aekteri, ki si vsako troho vse dobro zaračanijo in naposled pa še občini dolge zapustijo. Mocao je želeti, da bi tadi aovoizvoljeai v tej reči posaemal svojegaprednika, ker ravno s tem bi si aajbolje aaklonil sam sebi čast, srečo in blagor pa občiai. Ko je bilo vsega draga koaec, so se vršile še precej časa prav vesele ia pošteae zdravice. Vsa družba bila je prav dobre volje. Celo stari možaki so pravili, da tako veselo še ai bilo nikdar pri volitvi. Bog daj, da bi tudi zaaaprej ljubi mir, edinost ia ljubezen med nami prebivala. Zakaj, kder je mir ia ljubezen, tam je tudi sreča in veselje doma. Iz Šaleške doline. (Sloveasko uradovaaje — volitve.) Okrajni odbor je na podlagi okrajao-zaatopaiškega sklepa od dae 8. t. m. vaem višjirn uradom pa tudi vaempodložaim žapanstvom aaznaail, da se bode pri omeajeaem okrajaem zastopu počenši s prvim sašcem t. 1. le v sloveaščini uradovalo, torej ae bodo zanaprej pri tem uradu le sloveaake uloge pričakovale. Dobro! Ali ni več aarodaih okrajaih zastopov? Iz gotovih poročilje znaao, da je temu važaemu sklepa, pri splošaej aeji navzoči c. k. okrajai glavar g. Finetti naspro- toval, ia da se je obče zaaai Josip Rak izrazil, da sloveaski ae ume. Temu 8e tukaj moramo rea čuditi! Narodajake aašega okraja pa hočemo opozoriti aa bližaje volitve za okrajai zastop. Iz privataih poročil je zaaao, da ae bodo volitve za okrajai zastop vršile: iz velicega posestva dae 5., iz trgov Šoštaaja ia Veleaja dae 7. ia iz kmetskih občia dae 9. sašca. 0 važaosti teh volitev aam ai treba omeajati. Vsacemu aarodajaku je uže zaaao važao opravilo teh aradov. Okrajae zastopaike javao priporočevati se aam ae zdi aeobhodao potrebao, ker mora volilcem iz lastaega prepričaaja zaaao biti, da je sedajai okrajai odbor aarodea, torej Sloveacem celo prav. Iz lastaega opazovaaja so aam aasprotaiki aašega milega aaroda zadostao zaaai, torej ae volite zaaaih aaaprotaikov. Nekteri so rojeai Sloveaci pa sloveaščiae ae marajo ali pravijo, da aiso ae Nemci ae Sloveaci. Matasti pa tudi aiso ia kder le morejo z Nemci potegaejo zoper Sloveace. Ne volimo jih! Ne bilo bi pa odveč, ako bi se o tem važaem opravilu lepo porazumeli Sloveaci med seboj! Ne bodimo v sramoto svojearu aarodu! Rodoljubi.