Izh^a vtaki četrtek in velja s poštumo vred in v Mariboru e pobijanjem ca dom na eilo leto . a fl. , pol k>tn . 1 il.iiOk. % . -fl.SOk. Brei pošiljanja na dom SS celo letu 'i fl. 50 k. „ pol lita . 1 fl.30k. Yt „ , _a. Ga k. Po«ftniextii listi s a dobijo pri knjigarn Novaku Bi rulikem trgtt ta G k, SLOVENSKI Naročnino «prejema vred-niaLvO V Mariboru. Rokopisi »o nt- vračajo, fitplaitmi liiti ne prijemajo. Podučivei list za slovensko ljudstvo. ^Poduk v gospodarstvu bogati deielo." Oznanila »e prijemajo, plača t.s vrstico je I i k. in sa kolek 30 k. Str. 4, V Mariboru 23, januarja 1868. Tečaj IL Gospodarske stvari. O Jiims(JH. Vrnimo se sedaj spet k nafccmu predmetu, k hrastju. Videli ste korist in lahkoto) s knjo se zemlja v vrednosti jako povzdigne, ktera za drugo ni, nego za gozd Kavcijo svojega primernega položaja in glohoke zemlje. Dostikrat pa tudi kraj potokov, jarkov iu v grapah želod ali hraetiei i dobrim VBpehom zasajujejo, kar spet veliko dobičku donaša. To gozdih. kjer je saj i k večemu do C «revij ev globoka zemlja se knj koristno želod sadi. ali saj gnjes med drugim gozdnim drevjem po praznotah in lebah, uko se gozd ni prestar. Navadno se sadi drevesce v rajdi 3 čevlje eno od drugega, rajde pa en seženj ena od druge: iako spravil nad 3000 raznih dreves na en oral. Tak mlad gozd. kojega si zasadil z izvzetimi mladimi eno do £ let starimi drevesi iz goščav svojega gozda zapuščenega, ker si iz semena gozdnih dreves ne veš izrejati mladih drevesie, ti čudovit o hitro raste, in 2e najmanj v desetem ali saj 13 ielu najdeš dovolj mladih dreves za razne potrebe. Posebno moraš tu uakazeno drevesa v ozir jemali, koja so krevljasta, od snega polomljena, v preveliki gošenvi, ali od zločinske tatinske črno roke presekana, jim venci, spodnje veje oklestenc kot smrekam, hojam jelkam; tako drevo si težko več kedaj opomore, iti to tem manj, ako se je to poleti zgodilo, ker je po debla preobilno ran, iz kOjih se smola ali sok cedi, in je tako oveni v viipešno visokost rasti, naj še na tako ugodnem torišču ali zemlji stoji : vrnitev le k:ikib i do -i palcev dolgih požene. — Od tega te lahko prepričam s svojimi tako od nesrečne krivične roke poškodovanimi drevesi goziliuimi. — Da hi strela razjasnila take zakajene črne možgane vt raglj i vega j avržka človeškega rodu — ki sc predrzne steguoti svojo omazano grdo roko na ptuje blago, kojega nikol ne misli niti ne more povruoti 1 — Ali ne veš, da za spondadom pride leto, za letom jesen, za jesenjo pa zima! ? — Skrbi toraj za potrebne reči na polteni način o svojem času, in ne bodi kot živina brez pameti, da V silo ne prideš, ker praviš: „Nisem imel, sem moril! vzeti Iu — ali pa celo svojo krivico izgovarjaš, kakor sem sam slišal: „Saj mešnikom in gospodom ni greh knj jemati!" — rtKra-siiu, hočeš reči- Zu Božjo voijoi Kteri hudifi ti je ta peklenski nauk prinesel in te tega nČilV k tem izmed deseterih zapovedi božjih to veleva? — To je porod iz pekla, kjer je vsa laž in krivica shranjena in doma. — O tatinski nesreč net! tebi gotovo tudi ni sveto ptuje blago niti kmetovo, niti želarjevo, niti blapčevo ali kake vboge toda redne skrbne in delavne dekle, — Grdoba! bodi skop po krčmah, sejmih v ošabnih nošah, in varnj se ko imate lenobe in smrdljive nečistosti, ter sc raje tiči lepih potrebnih roti za svo j sedaj ni in prihodnji stan f verjemi mi : vsega boš zadost imel! — Dokler bos ti razuzdanec prevzeten, v lenobi zaplesninjen /apravljcnik, vsem vetrovom enaki raztresaj en ec brc« sramote in značaja — in ti ošabna gizdeliuka se vrteča kot petelin na slrebi odkod kteri primaha — vaju oče pa zavošeni mastni klobuk nosi, da vsi psi sa njim dirjajo! — ue bose vam bolje godilo, — Alt kamo sem spet zabredel V Bog mi greh odpusti! vse blage nedolžne dušo pa mi naj prizanese, ako sem se zlagal. Tudi mladih hrastičev ne smeš klestiti, zakaj prehobato potem na vršičih rastejo, ki se k tlom nagnejo, iu potloj več ne zravnajo, ako jih h kolu ne prlvežel, Kadar pa že močna debla imajo, se jim za morejo veje odžagati tik debla, da tlaljSŠ gladko in lepše deblo dobijo: to mislim jim ne škoduje, kakor sem ua svojih hrastih zapazil. Inaee pa so razna plemena hrastov. Eui od narave gladka visoka debla storijo, drugi pa komaj seženj od zemljo že veje razprostirajo; tim malo koristi veje odžagati, ker jih spet Se obiluejŠe poženejo, česar se sam lahko prepričaš. Sa tak način je vedno iz mladega gozda drv «a kurjavo, za razno m nuj So rabo kot: ran te, kolje, raglje, obroče, vejevje itd., dokler ne stoji kakih 1 do 5u0 smrek, ho; a'i jel i a drugegn za kmetovanje potrebnega visokega drevja na en o tu oral ti vseh skupaj v litini razmeri do 200 let; in ako vsako drevo le po 10 for, ccnič, je oral takega gozda 4 do 5000 lor. vreden! • Kdor pa ima samo hrastje, kako so vidi na eni ravnini zimaj Lukavee, ko so k sv. Križu nad Ljutomerom pclja, dozdeva se mi v „LogarovcibM* ali inače navadno gozdno glohoke zemlje lego, in si tako oskrbi z majhnim trudom s sajenjem želoda na isti način kot je zgoraj rečeno hrastov gozd, ima za 100 do 20u let najmanj 300 hrastov. In ako en hrast le za 20 for. cenimo, znese en oral hrastovega gozda 6000 for! — Ker se pa sedaj tako hrastje po do 60 for. prodaja; bi bila vrednost takošuega gozda 12.000 do 18-000 for, V Ivajncib župnije Negovske je letos neki barnntač iz Trsta enemu kmetu za en hrnst 140 for. samo za golo deblo ponujal! pa ga ni dal. {Konec prihodnjič.) r—»"»Ti»-t- Vrtnarstvo. Jierodovito sadno drevo, koje Še tako črstvo rasle, da ga je škoda posekati, se tem prerodi, da se mu veje čez polovico porežejo, deblo z drevesnim mazilom dobro namaže, okrog debla zemlja do korenine, izkoplje in z živo rodovi to zemljo obsuje V sadovnjakih so seniee zato velike dobrotnice, ker gosenice in drugi mrčes marljivo pobirajo, Namesto da jjib mnogi kratkovidaeži lovijo in nevsmiljeno davijo, bi boljše bilo, če bi jih k sadnim drevesom s tem vabili iu privajali, da bi jim ¿Telo solčnice na drevesa vesiii, ktere te ptice zlo rade imajo. Kmto se od dretm lahko Iti celo odvrne vt.aii in i iiiaj. — Neki naj imeuitnejšiii vrtnarjev v Parizu ima zmiroru v sodih pripravljene vode, v kteri je malo luž a o soli (potaše) razto-Ijene; s to vodo pere marljivo drevesa, da na njih ne raste mah iu se ne vgnjezdijo mrčesi. — Pri takem ravnanju rasto drevesa urno, dobijo kot zrcalo gladko skorjo in tako rekoč železuo zdravje; prinašajo pa zatoraj tudi obilno sada. \avoili k narodnemu gospodarstvu. {Dalj? I del.) C. Po promenjivanju se roba, blago ali kanitnl množi; fa pomnožek je enak razločku med tem, kolikor je bilo blago vredno poprej ko se je v drago predelalo in kolikor zdaj velja. K, p. en fund volne velja 1 fl.; ta ae je spredla in ta preja velja 1 (1. 50 kr.; tn se je blago (ali jegova vrednost; za t kr. pomnožilo, kar je razloček med prejino in zdajno veljavo. Se ta preja stke iu sukno 2 (1. velja, je prilika drugi takšni razmeri. Pomuožek blaga ali kapitala je enak razločku med prejšno in novo veljavo; to hoče Izh^a vtaki četrtek in velja s poštumo rred in v Mariboru epoKljanjetu ca dom na celo leto . a fl. , pol leta . 1 il.iiOk. % . -fl.SOk. Brei pošiljanja na dom SS celo letu 'i fl. 50 k. „ pol leta . 1 fl.30k. Yt „ , _a. Ga k. Po«ftniextii listi se dobijo pri knjigarn Novaku Bi velikem irgtt ta G k, SLOVENSKI Naročnin o «prejema vrcd-niatvo v Mariboru. Rokopisi »o nt- vračajo, neplačani liiti ne prijemajo. Podučivei list za slovensko ljudstvo. „roduk v gospodarstvu bogati deielo." Oznanila »e prijemajo, plača t.s vrstico je k. in sa kolek SO k. Str. 4, V Mariboru 23, januarja 1868. Tečaj IL Gospodarske stvari. O Jiims(JH. Vrnimo se sedaj spet k nafccmu predmetu, k hrastju. Videli ste korist in lahkoto) s knjo se zemlja v vrednosti jako povzdigne, ktera za drugo ni, nego za gozd Kavcijo svojega primernega položaja in glohoke zemlje. Dostikrat pa tudi kraj potokov, jarkov iu v grapah želod ali iiraetiei i dobrim vspehom zasajujejo, kar spet veliko dobičku donaša. To gozdih. kjer je saj i k večemu do C «revij ev globoka zemlja se kaj koristno želod sadi, ali saj zmes med drugim gozdnim drevjem po praznotah in lehah, ako se gozd ni prestar. Navadno se sadi drevesce v rajdi 3 čevlje eno od drugega, rajde pa en seženj enn od druge: iako spravil nad 3000 raznih dreves na en oral. Tak mlad gozd. kojega si zasadil z izvzetimi mladimi eno do £ let starimi drevesi iz goščav svojega gozda zapuščenega, ker si iz semena gozdnih dreves ne veš izrejati mladih drevesie, ti čudovito hitro rasle, in že najmanj v desetem ali saj 13 letu najdeš dovolj mladih dreves za razne potrebe. Posebno moraš tu uakazeno drevesa v ozir jemali, koja so krevljasta, od snega polomljena, v preveliki gošenvi, ali od zločinske tatinske irno roke presekana, jim venci, spodnje veje oklestenc kot smrekam, hojam jelkam; tako drevo si težko več kedaj opomore, iti to tem manj, ako se je to poleti zgodilo, ker je po debla preobilno ran, iz kOjih se smola ali sok cedi, in je tako oveni v viipešno visokost rasti, naj še ua tako ugodnem torišču ali zemlji stoji : vr&tfiev le kakib i do -i palcev dolgih požene. — Od tega te lahko prepričam s svojimi tako od nesrečne krivične roke poškodovanimi drevesi goztlinimi. — Da hi strela razjasnila take zakajene črne možgane vt raglj i vega j avržka človeškega rodu — ki sc predrzne stegnoti svojo omazano grdo roko na ptuje blago, kojega nikol ne misli niti ne more povrnoti 1 — Ali ne veš, da za spondadom pride leto, za letom jesen, za jesenjo pa zima! ? — Skrbi toraj za potrebne reči na polteni način o svojem času, in ne bodi kot živina brez pameti, da V silo ne prideš, ker praviš: „Nisem imel, sem moril) vzeti Iu — ali pa celo svojo krivico izgovarjaš, kakor sem sam slišal: „Saj mešnikom in gospodom ni greh knj jemati!" — rtKra-sUu, hočeš reči- Zu Božjo voijo! Kteri hudič ti je ta peklenski nauk prinesel in te tega nČilV ktera izmed deseterih zapovedi božjih to veleva? — To je porod iz pekla, kjer je vsa laž in krivica shranjena in doma. — O tatinski nesrečnež! tebi gotovo tudi ni sveto ptuje blago niti kmetovo, niti želarjevo, niti blapčevo ali kake vboge toda redne skrbne in delavne dekle, — Grdoba! bodi skop po krčmah, sejmih v ošabnih nošah, in varaj se komate lenobe in smrdljive nečistosti, ter sc raje tiči lepih potrebnih roti za svo j sedaj ni in prihodnji stan f verjemi mi : vsega boš zadost imel! — Dokler bos ti razuzdanec prevzeten, v lenobi zaplesninjen /apravljcnik, vsem vetrovom enaki raztresaj en ec bre« sramote in značaja — in ti ošabna gizdeliuka se vrteča kot petelin na slrebi odkod kteri primaba — vaju oče pa zavošeni mastni klobuk nosi, da vsi psi sa njim dirjajo! — ue bose vam bolje godilo, — Alt kamo sem spet zabredel V Bog mi greh odpusti! vse blage nedolžne dušo pa mi naj prizanese, ako sem se zlagal. Tudi mladih hrastičev ne smeš klestiti, zakaj prehobato potem na vršičih rastejo, ki se k tlom nagnejo, iu potloj več ne zravnajo, ako jih h kolu ne prlvežeS, Kadar pa že močna debla imajo, se jim za morejo veje odžagati tik debla, da daljši gladko in lepše deblo dobijo: to mislim jim ne škoduje, kakor sem ua svojih hrastih zapazil. Inače pa so razna plemena hrastov. Eui od narave gladka visoka debla storijo, drugi pa komaj seženj od zemljo že veje razprostirajo; tim malo koristi veje odžagati, ker jih spet Se obiluejŠe poženejo, česar se sam lahko prepričaš. S a tak način je vedno iz mladega gozda drv za kurjavo, za razno m nuj So rabo kot: ran te, kolje, raglje, obroče, vejevje itd., dokler ne stoji kakih 1 do 5u0 smrek, ho; a'i jel i a drugegn za kmetovanje potrebnega visokega drevja na en o tu oral ti vseh skupaj v lični razmeri do 200 let; in ako vsako drevo le po 10 for, ccnič, je oral takega gozda 4 do 5000 lor. vreden! • Kdor pa ima samo hrastje, kako so vidi na eni ravnini zimaj Lukavee, ko so k sv. Križu nad Ljutomerom pclja, dozdeva se mi v „LogarovcibM* ali inače navadno gozdno glohoke zemlje lego, in si tako oskrbi z majhnim trudom s sajenjem želoda na isti način kot je zgoraj rečeno hrastov gozd, ima za 100 do 20u let najmanj 300 hrastov. In ako en hrast le za 20 for. cenimo, znese en oral hrastovega gozda 6000 for! — Ker se pa sedaj tako hrastje po do 60 for. prodaja; bi bila vrednost takošuega gozda 12.000 do 18-000 for, V Ivajncib župnije Negovske je letos neki barnntač iz Trsta enemu kmetu za en hrnst 140 for. samo za golo deblo ponujal! pa ga ni dal. {Konec prihodnjič.) r—»"»Ti»-t- Vrtnarstvo. Jierodovito sadno drevo, koje Še tako črstvo rasle, da ga je škoda posekati, se tem prerodi, da se mu veje čez polovico porežejo, deblo z drevesnim mazilom dobro namaže, okrog debla zemlja do korenine, izkoplje in z živo rodovi to zemljo obsuje V sadovnjakih so seniee zato velike dobrotnice, ker gosenice in drugi mrčes marljivo pobirajo, Namesto da jjib mnogi kratkovidneži lovijo in nevsmiljeno davijo, bi boljše bilo, če bi jih k sadnim drevesom s tem vabili iu privajali, da bi jim ¿Telo solčnice na drevesa vesiii, ktere te ptice zlo rade imajo. Kmto se od dretm lahko iti cela odvrne vt.aii in i iiiaj. — Neki naj imeuitnejšib vrtnarjev v Parizu ima zmiroru v sodih pripravljene vode, v kteri je malo lažno soli (potaše) razto-Ijene; s to vodo pere marljivo drevesa, da na njih ne raste mah in se ne vgnjezdijo mrčesi. — Pri takem ravnanju rasto drevesa urno, dobijo kot zrcalo gladko skorjo in tako rekoč železuo zdravje; prinašajo pa zatoraj tudi obilno sada. \avmJi k narodnemu gospodarstvu. {Dalj? I del.) 0. Po promenjivanju se roba, blago ali kanitnl množi; fa pomnožek je enak razločku med tem, kolikor je bilo blago vredno poprej ko se je v drago predelalo in kolikor zdaj velja. K, p. en fuud volne velja 1 fl.; ta ae je spredla in ta preja velja 1 (1. 50 kr.; tn se je blago (ali jegova vrednost; za t kr. pomnožilo, kar je razloček med prejino in zdajno veljavo. Se ta preja stke iu sukno 2 (1. velja, je prilika drugi takšni razmeri. Pomnožek blaga ali kapitala je enak razločku med prejšno in novo veljavo; to hoče reči, da kedarkoli človek kaj prest vari a • veljav« prej sne st vari vniči in jegovo odškodovanje ali jegov dobiček je tolikosen, kolikor jc nova stvar več vredna. Tako kmet potroSi seme, gnoj, delo, živež, čas, da setvo pripravi; zamenjuje ena vrsto blaga ali kapitala za drugo in poleg se toliko vbogati, ali blago mu toliko nrirastc, k-ilikor je setva veče vejjave, da mu vse prejanc stroške naplaoa. 7, Blago ali kapital more biti po svoji naravi in veljavi dvojih vrst: ako mu po ptomenjivanju vrednost raste in po zamenjivanjn nam dohodke donaša, se imemijo živ kapital ali blago nad ob i če k, ako pa kakor mrtvo brez rabe leži in ntu veljava nlkako ne narašča, imenuje se mrtvo blago, mrtev kapital. 3. Imamo dalje razločevati kapital ali blago v krožno ali premakljivo En v blago sta In o ali nepromak-Ijivo. Boba, ki vlastniku koristi, kedar jo predela iu pre stvari, ali ketiar jo od enega mesta na drugo zameni, imenuje se krožno, premakljivo; tako n. p, so poljski pridelki, žito, seno; kmetovo, volna, kože, železo itd., obrtnikovo krožno blago. Itazheui pripomočki pa in orodje, z kterim se krožno blago pripravlja, vlaslnik mi iu svoj dobiček dobiva, imenuje se nepremakljivo J Stalno blago, kakor je u. p, kmetovo: zemljo, plugi, brana, vozi, delavna živina, hrami; obrt nikovo; delavnice, orodje, masine; trgovčevo: železnice, brodo v je, hrami. i). Gotovo znnmenje nnm more biti, da v vsaki družbi, srenji, deželi ali državi, ktera je dobro vredjena in v srečnih razmerah, je obči nagon iu želen je si stalen kapital ali blago pomnožiti. Kmet prodava svoje poljske pridelke, vinogradnik vino in zato si poleg drugih potreb nakupi več polja ali > zemljCj ktero v kupi si k temn „ w polahčuje, stavi si boljših kozolcev. skednjev in bromov, dr pridelano hI figo leži ohranjtyc, da si naeiniti boljših hlevov in prt tem fndi ua dobro svoje stanovanje ne pozabi. Artizan aii rokijdelce povckša svojo delavuieo ali talni ko in priskrbi si bol j Sega orodja in maši a, po kteriL se mu delo polahčuje in dohodki množijo. Trgovec da si napraviti 1 "'¿j lira m o v ali tnagazifiov, prodajainic ali šlacnn, slavi si hiše in tako V obče hulj ko obriojja na pre d nje več se napravlja cest, železnic, kanalov i fahrik in drugih koristnih napri.v. 10. To pa je ceh* naravno kakor vele koristno, da v dobrih zadevah je obča ležuja za stalen kapital- Krožno blago, hodi si denar ali druga roba, se po kakor ni bodi nezgodi, kteri smo si sami krivi ali nam drugi, za kar nič ne moremo, iebko zakroži in pogubi; stalen kapital ali blago pa se le po malem porabi. A ?ic več, po stalnem kajiit.ilu pripravljamo si krožnega, pridobivamo si dalje ž njim leto zaletom vet in več primoekov za naše mnogovrstne potrebe: po njem Dopisi. iffariltnr dne 10. prosinca. Pojasnilo eenitih(„Novicu, da ee je le namerilo, da je iz deželnega odbora kranjskega g. ilofbiLuer na slovensko vlogo nemški odgovoril, da pa so sicer deželni odbor drži pravila na slovenske vloge sloveusko odgovarjati, nas je pomirilo, če se tudi ne slaiemo s tim, da se coni tira „Novicam" ue zdi vredno preiskovati, kdo je bil kriv, pisarni ca ali referent. Ker pa nam jo šlo tukaj za načelo, nikakor pa samo za ta pripetlej, hi Se radi «vedeli, kako je to, da pisma deželnega odbora uosc pod kranjskim grbom n n p i s: „ Ln (ii/iiaat«a cAi/i s de» Ilarnag thuma Kra in." Kar pa je dalje brati v „Novicah", tega pa ne prim-Ijemo. lies, Ja jc Zagrebfcčki dopisnik ostro sodil o tako imenovanih prvakih, da vsi ¡Slovenci v Zagrebu tako sodijo, je prav veijetno. Ali da to sodbo pisavee „Novičin" zavija in uaslaoja na odbito prošnjo, ti-uft ia naii jwd-loga in Eddre^a, po tem kakina je v obče v Avstriji in v pojedinili SrjkiftjmaJi jenih, pronutriijinu Hri atsko, a po tej še Srbiju, Herocgovmo nlgfii ijo, kakian jfi tukaj iji t kakjpi rneiiieri jo slakn ka- pital itd. odpustil, da na tvojo osebo malo bolj natanko obzir jemljemo. Z osebami svojih poslancev se pečajo drugi narodi še vse drugače, uego mi premimi še prepatriarhalni Slovenci; vedel boš morebiti, dragi Luka, akoravno nisi politi kar „od kacib par fraz, ki jih Človek T kakem čaeuiku U — reči, da kedarkoli človek kaj prest vari a • veljav« prej sne st vari vniči in jcgovo odškodovanje ali jegov dobiček je tolikošen, kolikor jc nova stvar vež vredna. Tako kmet potroSi seme, gnoj, delo, živež, čas, da setvo pripravi; zamenjuje eno vrsto blaga ali kapitala za drugo in poleg se toliko vbogati, ali blago mu toliko mirastc, kolikor je setva veče vejjave, da mu vse prejšnc stroške naplaea. 7, Blago ali kapital more biti po svoji naravi in veljavi dvojih vrel: ako mu po ptomenjivanju vrednost raste in po zamenjivanjn nam dohodke donaša, se imemijo živ kapital ali blago nad ob i čt k, ako pa kakor mrtvo brez rabe leži in mu veljava nikako ne narašča, imenuje se mrtvo blago, mrtev kapital. 3. Imamo dalje razločevati kapital ali blago v krožno ali premakljivo En v blago et« In o ali uepro mak-Ijivo. Boba, ki vlastniku koristi, kedar jo predela in prc stvari, al! ketior jo od enega mesta na drugo zameni, imenuje bc krožno, premakljivo; tako m p, so poljski pridelki, žito, seno; kmetovo, volna, kože, železo itd., obrtnikovo krožno blago. lEazluui pripomočki pa in orodje, z kterim se krožno blago pripravlja, vlastnik mi in svoj dobiček dobiva, imenuje se nepremakljivo J stalno blago, kakor je u. p. kmetovo: zemlja, plugi, brana, vozi, delavna živina, hrami; obrt nikovo; delavnice, orodje, masiue; trgovčevo: železnice, brodo v je, hrami. i). Gotovo znnmenje nnm more biti, da v vsaki družbi, srenji, deželi ali državi, ktern je dobro vledjena in v srečnih razmerah, je obči nagon in želenjesi stalen kapital ali blago pomnožiti. Kmet prodava svoje poljske pridelke, vinogradnik vino in zato si poleg drugih potreb nakupi več polja ali > zemljCj ktero v kupi si k temn „ w polahčuje, stavi si bolj* i h kozolcev. skedujov in brnraov, dr pridelano blago leži ohranjuje, da si naeiniti boljših hlevov in pri tem tudi na dobro svoje stanovanje ne pozabi. Arli-zan aii rokodelec povekša svojo delavnico ali fabriko in priskrbi si bol ] Sega orodja in maši H, po kterih se mu delo po-lahčuje in dohodki množijo. Trgovec da si napraviti 1 '' " hramov ali tnagaiifiov, prodajainic ali šlacuu, stavi si hiše in tako V obče bolj ko obrt ni j n napreduje več se napravlja cest, železnic, kanalov i fabrik in drugih koristnih naprav. 10. To pa ji' cehi naravno kakor vele koristno, da v dobrih zadevali je obča težnja za stalen kapital- Krožno blago, bodi si denar ali druga roba, se po kakor ni bodi nezgodi, kteri smo si sami Urivj ali nam drugi, za kar nič ne moremo, lehko zakroži in pogubi; stalen kapital ali blago pil se le po malem porabi. A se več, po stalnem kapitalu pripravljamo si krožnega, pridobivamo si dalje ž njim leto zaletom vei in več primočkov za naše mnogo vrstne potrebe: pO njem Dopisi. iffariltnr dne 10. prosinca. Pojasnilo eenitih(„Novicu, da se je le namerilo, da je iz deželnega odbora kranjskega g. llofhauer na slovensko vlogo nemški odgovoril, da pa so sicer deželni odhor drži pravila na slovenske vloge slovensko odgovarjati, nas je pomirilo, če se tudi ne slažcmo s tim, da se ceniiim „Novicam" ne zdi vredno preiskovati, kdo je bil kriv, pisarni ca ali referent, ter pa nam jo šlo tukaj za načelo, nikakor pa samo za ta pripetlej, hi še radi zvedeli, kako jc to, da pisma deželnega odbora uose pod kranjskim grb on i n n p i s: „ Ln (ii/iiaat«a cAi/i s de» litim «g thuma Kra in." Kar pa je dalje brati v „Novieah", tega pa ne prim-ljenm. lies, da jc Zagrebački dopisnik ostro sodil o tako imenovanih prvakih, da vsi Slovenci v Zagrebu tako sodijo, je prav veijetno. Ali da to sodbo pisavec „Novičin" zavija in uaslaoja na odbito prošnjo, ter odgovarja s šalivimi zhod-Jaji na dopisnika, naj v „Gospodarju/', konknrs razpiše na nove prvake, kaj bi k temu rekli V Žal nuni jo in vsakemu .Slovencu mora ¿al djati, če se v lastnem taboru prepiramo in vendar je do tega prišlo, da različnih misli biti moramo. Tega prepira pa mi krivi nismo. Predmet prepira je, kakor politika slovenskih državnih po- (udi „Novice' ' dobro vedo. nemSkega od- šla neev u ue on pripetiej slovenske vloge m govora. - V tem prepiru smo mi tukaj že dostikrat svoje »tališče izrekli in rečemo tudi zdaj, da smo protlvniki politike sh*-venakih državnih poslancev* Tedaj se slažemo z mnenjem Zagrebačkih Slovencev. To mnenje smo brali tudi v vseh Leskih iu Hrvatskih narodnih časnikih, smo brali v ..Pri. njive, travnike nli vinograde p«*delau more:! P0^"* trenje čdi tudi od rodoljubov iz Koroškega t mit ved in boljšega orodja, kar mu delo 10 l™.?^ 17' kranjskega ......' ° * i i ■ < . Itn ko jo bilo glasovanje o duahstiem ustavi, za ktero sta K lun iu Svetne glasovala, so to mnenje kakor se nanj ie zdelo zagovarjale tudI «Notice" Naprave na Ogerskeni, zgodbe na Ocskem in Hrvatskem, občen političen položaj vse to nas v tem mnenju vedno bolj in bolj potrjuje, Iu „No vi Čin", jii-savne za dobro spozna nekako lahkomiselno, in kakor v Službi teh državnih poslancev, se šaliti o tej reči, ki zadeva čast celega slovenskega naroda, rekoč naj se razpiše konkurn * „Gospodarju'*, na nove prvake. Kolikor je nam znano, so ti tako imenovani prvaki pri volitvah v deželni iu državni zbor dobili mandate kot fedevalisti. 0c So tedaj zdaj dtut-lisii ali dualistovski pomagači, je vrsta na njih, da svojo mandate položijo, našli se že bodo, ako Bog da in sreča junačka drugi poslnnd, ki bodo zraven naših pravih prvakov v zvezi s Čehi iu Hrvati proti dnnlizmu iu za federalizem delajoči. izroèuje zarod zarodu od let do let svoje bogastvo, premoženju in srefo. 11. Da pa kteri deželi ali državi elalen kapital res korist, bogastvo preatoženjc in srečo donaša ti more, mora la biti umnem0 oskrbljena z vsakovrstnim stalnim kapitalom ali blagom. Kaj pomaga kmet« mnogo lepe plodne zemlje, ako nima z čim prav jo obdelovati? Kaj bi mu koristilo naj več in naj boljših pridelkov, ako jih zapečati iu. prodati ne more '< Kdo se more tam z trgovino baviti, Lder ni eetd, železnic, plovnih rek in drugih stvari zata polrebnih? Tako naprej se zapletavajo vse dnige takošne razmere. *) 12, Zlo važna vrsta blaga ali kapitalu je d e n a r, kteri je v rabi pri vseli že le nekoliko izobraženih narodih ; a denar ni druga nego pripomoček ali sredstvo, z kteriin leži druge stvari ali pridelke zamenjujemo. Pa ta, kot takšen pripomoček alt sredstvo za Kamenjivanje, nikakor ni toliko-sen del bogastva t ti premoženja litere dežele, kakor se na-vadtiu misli: denarje le majhen del bogastva. To vidimo pri posameznih ljudeh, in kakor je pri teh, tako je tudi pri družbah, deželah in državah: vprašajmo n. p. koliko je takšnih kmetov, ki bi imeli toliko gotovega deiiara kakor je krepko in vestno zastopali narodno prepričanje, če pa pri volitvah narod propade v menšiuo, bodo vsaj nasprotniki pa ne na&nci pomagači dualistovski. Toliko za /.daj. da odlii jemo krivi naval od dopisnika, dopisniku iz Zagreba samemu prepustivši svoje stališče brauiti, V liarlnvnn, 20. januarja, X, l V. (Gosp, Luka Svit ca, tiubtja nalet nchotnči — vtč — biti j>rvuki i h tudi,, Tri-¡/lui " » „vodiiojofe kritiko'1 ponižno i,i tratiio&jivo nit-m i u u* krtclfa.) i5! i letu enkrat se je bil g. lj. Sveiee v toliko znižal, da se je z nekolikimi vrsticami v „Novicah" oglasil, pozneje je pa hladna jesen iu mrzla zima nastala in vsled tega se jc popolnoma kakor raj hkratni medved v Beustovi brlog zarit, da bi svnje rimsko spanje v redu dovršil. A'i mi „tako slrašansko površni in nepremišljeni" časnikarski dopisniki, kakor nas s svojega rajnsratski -— ni ¿d vedskega prestola blagovoli imenovati, ~smo ga vendar le toliko časa pikali In bockali, da smo ga iz zimskega spanja v toliko predramili, da v zadnjih „Novicah" zareiiči, da mu jc to uače ptkanje „nekdanjemu prvaku", kakor sam sebe v ravno tistih „Novicah" ,,brez dekreta" imenuje, jako neugodno in da ui inu veliko ljubše bilo, da bi ga mi v miru pustili. Dragi Luka! To Ti jaz na brado rad verjamem inbodtpre« nričau, da ako bi hi i ti lepo ponižno naslonjeni adjuukl na jiltovo kmetijstvo vredno? Koliko je drugih ljudi, ki bi ga Brdu nli pa mealni komesar v Ljubljani ostal, nihče od nas imeli toliko, kakor drugega blaga?'**) «o bi bil nikdar ne „premišljeno" iu ne „nepremišljeno" --za Te peresa omočil. Tako pa ker To je že nesrečna osotla med tisti ,,Corps" znnesla, ki ima zastopati naj svetej še pravice naroda, I a ki so državno po slanah'o imenuje, bodel že *} Opazka, Daljo »i lo razmere vsakdo lohi:o raiiaišljnjo iu E&i pri Itui le nekoliko rtpnuuja kaJcšfm tu n n;«adeve Ud SloiciriBkfTn, tuj so nam n«Ai predniki pripravili in aspnsUli, knln-iift ia d aii Md-loga in Eddre^a, po tem kakina je v obte v Avstriji in v pojedinili SrjkiftjmaJi jenih, proTnutrujmu Ilnutsko, a po tej še Srbiju, llerecgovjno nlgfn ijo, kaki2ii jfi taliaj in t kakjpi raenieri jo siakn ka- pil al itd. **) Opaiks, Vel o denara pri oddelku o lamenjivanju. odpustil, da na tvojo osebo malo bolj natanko obzir jemljemo. Z osebami svojih poslancev se pečajo drugi narodi še vse druga i o, uego mi |iremirni še prepatriarhalni Slovenci; vedel boš morebiti, dragi Luka, akoravno nisi politi kar „od kacib par fraz, ki jih človek T kakem Časniku v j n m e", kakor tui reveži dopisniki, da je na Angležkem navada, da se po vsakem zasedanju, posebno ako je le količkaj nesporazum!j enja med poslancem in njegovimi volilni nastalo, poslanec pred svojimi volilci natanko oproda in račun o svojem delovanja položi. Ako noče sam od sebe, priti, ga volita 3 krat v velikih meetin^ih pozove jo in ako še ne bi hotel priti, ga potem s svojimi zaključki moralno pri morajo, da mandat položi. — Tega pravila se je držal vedno tudi Lord Palmerslon, ki je bil kot „premier" tako rekoč vladar velike Britanije. Vsako leto vsaj enkrat se je predstavil svojim volilccm v malem trgu Tiverton-u, (Unijo prihodnjič.) Z KuNnia v doljiijftin Miajcru. *) (Ulatljm Golob,) Po noči med 7, in 8. j an. t. 1. oh 3. uri z j u truma so ulovili Ža 11 da t; j i glasovi tega tata i požigavca Goloba pri koč ar a llrvaiič-n Valendmi, ki je sosed g. župniku. — Ta Golob — strah vsi m poštenim ljudem — bil je lani v jesen v tukajšni (ari ulovi jen pri kočam Zekarn. Odegnall so ga do Šmarja, potem do Celja. Tam jc bil zaprt. — Ali eto ti ptička goloba! Ušel jo jk voze v sredi naj hujše zime, t- naj večem snegu! V samih ga&di jc ti bežal meseca decembra pr. I. Noge. so mu bile pre vso ozehene. Misjil si je noge pri Hrvnliču zaceliti, — ali eto ti nesreče! Kaši I so ga in odpeljali: pravijo, da pride v Gradec, — Hvala, Bogu, zdaj mulo bolj mirno s pa v a mu; kajti bili smo v bridkem strahu pred tatovi. Zato jo pa ljudstvo pričakovalo od državnih poslancev, da bojo tatom še več železja obesili na njih pregrešne noge ia roke. Ali strašno smo se prevari H. Zato je pa ljudstvo jako nezadovoljno, ker lati brez železja lahko uhajajo, ter se strašno meščujiv nad njimi, ki polagajo take potepu! io. grabeže loviti. — Kradejo pa tukaj vse, kar jc le moč dobiti: kravo, tele, svinjo k hlevu, obleko, žito, meso, vino itd. Tu sem le bi naj prišli naši liberalni državni po slanc-i, tu hi naj skušali, v kakošnem strahu mi živimo; bogme hi »c jim ne hotelo, železje snemati takim grahežem, tatom, ki nam take etra bo delajo, da Bog pomagaj! Od l*lii.jsKc sore; Oc jo človek krene iz Ptuja proti južne; strani, prispe v poldrugi uri na Goro; na pri inznem griču, ki meji Haloze pa ptujsko polji* gn pozdravlja lepa, sicer že malo zanemarjena crkcv sv. Marije; sem pri romajo vsako leto nad tiioče pobožnih slovanskih in hrvat-Bkili kmetov. V njenem [iirnu visi hoje pet zvonov, cilju se jih pa le troje, dva, kakor mi je nekdo šepnol na uho, ne-mnta vrri. (!' Poslopij pri orkvi no stoji veliko, več jih jc sicer v grabi pod ijo, vendar pa ne toliko, da hi ilovek sodil na trg, pa Se mora hiti, ker naši ljudje trdijo, Ce dve imeni n uši 11 gospodarjev od&ieješ, so vsa druga izvirno slovenska, človek bi tedaj sodii, da veje pri nas čisto naroden duh. Ali tej reči tri tako; če u-iš suknjo, ko k mim prideš, gotovo te pozdravimo v uomškem jeziku; sc ve da se boš pri nnšem žlohudranju za obe uhi prijel. Pa kaj? Nemški vendar govorimo, čei, da šoto izobraženci. (!) Ce ti je tvojo zdravje ljubo, ne idi k županu, Se v kmečke j suknji ue; kajti nekaka čudna zmes, ne slovenščina ne nemščina, ki mu iz ust pride, to lahko ogluši. V nobene j hiši ne najdeš slovenske knjige, k večemu naletiš na kake molitvene buk-vice. Ml sicer ni česa ne prebiramo , k večerna še sežemn p<> tetki ,,Tagc«pi>šfi". Tako ie pri nas na Gori, tako po sosednjih ¿upali- Gosp. Rttič kara v lanskem „Ulov. Oospo-darju" s t. Lovrenc, da nima nobenega udu prt „Društvu sv. Mohorja11, Pa kdo je temu kriv? Ce nas dobro poznam, nihče drugi nego naši du*ui pastirje in učitelji. Saj jtui mi vse zaupamo; kar nam svetujejo, mi kmetje radi storimo, če je le mogoče. V prejšnjih letih so nam vrli gospod kaplan V- pri sv. Lovrencu svetovali, da naj v „D ruš Iv o s v..Mohorja11 stopimo; blizo 30 nas se je dalo vpisali in kako smo jim bili hvaležni potem za jih nas vel! Kako radi smo brali „večernioe" I Ko so pa vrli gospod un Ptuj preselc in mesto njih gosn. F, pridejo, vse propade; hudo pogrešamo berila, pa kaj, ko ne vemo, kam se naj obrnemo V Ker se stari gospod vrlo malo z nami pečajo, si jih ne upamo prositi, da bi nas v drušlvo vpisali; jim še ta stvar na misel ne pride; Sicer včasi prav „debele" od ryih dobimo, zakaj da smo lako razuzdani! Ne vem, pa dozdeva ec mi, da je tega le krivo, ker imamo, vztaeti py zimi, preveč ¿asa; knjig nimamo, da je beremo, potem pa gremo v krčmo, zapravljamo denar; včasi se še naši fantje iz 1 "j|~l nočevanja Se ne omenim, in omikanje mar, opomnite nas včasi, da si naj dobrih domačih knjig, ki nas uče, čas bolje rabiti, priskrbimo in, pristavljam prav pohlevno, dajte nam v tem dober izgled; sezite tudi vi po domači knjigi, ker svet pravi, kar je pa gotovo laž, da jc redko slovenska knjiga v vaših rokah; pil nekih gospodih jc sicer vsa podoba, da je resnica, kar svet govori, nam se zdi pa to nemogoča stvar, zato še za zdaj molčimo 1 Ivan Tkalfiev. Iz slov. Iti s trie«.», 17. jam Kako aelo nevšeč je slovenščina še z mirom nafoj gosposki, dokazuje ta-le prigod-bica, ki ae je te dni pripetila v tukajšnem okrajnem ur.idu, Pri naficm gosp. notarju opisalo se ji. ¿enitumsko pismo po üreieni želji ženina v ülovoirtkem iaziku. Ko to sloven^ ii k o pismo v roke dobi nas g. okrajni predstojnik, nui nn: ni bilo po volji, Pred se zakliče ženina in gn ojstro ¡Kprašoje, ali je zares on sam ¿aliteiul slovensko pisanje. Ženin pritrdi. , Pa žaknj Zato, ker ne ra/urnim nemila in bi ven* dar ¡ud wdel, na kaj da svoje ime podpišem. „Pn nastopit kaj v tem pismu stoji?" .Seveda! „Tale mi ga pa pro beri," in gospod predstojnik poda nejevoljen ženim i pogodbo, da jo prebere. Ta jo Inez obotavljanja prebere od konca do kiaja in zagotavlja g. predstojnika,, da mu je ruzumljiva vss&a besedica. Po tej nenavadni šolski skttšmi v uradniško) dvorani izreče gosp. predstojnik, da slovenskega ptsinA rie bo pustil intabulirnti, ampak da hoče priloženo imoti nemško prestavo, — To je ti-t o v dualističnej ustavi izrečeno /.ago to v Ij ciije vsakoj narodnosti, torej tudi slovenske. To je tista ra\ nop ravnost, ktera smo v živali že pod Bachom in Šmerling-nm, in ktero nam še v oMhiejšej meri poželi in podari nemško srce bar. BettSt-a. Zakaj niiš g. prcdttujnik šr nikoli ni p;;-tiI neni>k:L pisma prebirati od kmetov in jih še nikoli ni popra šal, ali razumejo vse te ur tie, cuts widrige, vorlad nge itd. Pt tu k o postopanje ni samo čudno, jc tudi proti postavi, če- se res misli z ft braniti vknjiženhc slovenske pogodbe. Nini jamo -e, dn -e hO nu-dn viš;i iihlji-i. ki ho v postavne meje zjjgr.tdila tako ; aviianjc, — 1'mli pri nas začenjajo spoznavati občine, da jim bo k'iriatno, se složiti ^ WOe, ker zdaj rt-. skoz premajhine, Vse štiri občine tinske fare- so i- pred tremi meseci is rekle voljo, so šložiti v eno občino in zato niso na novo voliti svojih iupanov, ki-r so juislili, da tu j.m bo koj dalo dovoljenje, pa ga še. doz daj niso dobili. Pravi .1 i nek cela in stvar Ježi pri okrajnem zastopništvi in da je ■-ploh dnzihij ya šhi i tiri roke. Od tukajinega okru-j nega itradfl romala ji v Gradec k deželni vladi, od nje k deželnemu odboru, ki jo jc spet poslal okrajnemu zastopa, Ce bo spet po tem potu nazaj stopala, ho že v kakih 3—1 mesecih piiromala na Pohoiju. Naši samoupravni organi sij -e nasrlfflli ¿t prav nbilna bii-okratiškega duha. — Mor-bili, d;i skorr-j jieknj veselega v/ našega mcstica naznanjati vem. Ne v dajmo sel i M idegorc. J. K, V graSkem gospoditrskem listu je več poddruiuie na vprašanje: .Kaj jc vzrok, da si ljudstvo na deželi tako malo vdeležujegrnške gospodarske družite V odgovorila: „da jo ljudstvo premalo izobraženo, omikano sploh, i zlasti ju za to reč." — Na to naj se dovoli vprašanje do unili, ki so tak odgovor skovali: ,,AIl ste vi radosti izobraženi ?u S tem, da sto si rteduik štirnajstdanski- (!) držah, še ni nobeno i-zobrafcerijc dokazano. Dokler ne bo[e sami z 3 q > 3 i; -i s ■ —* pretekli teden. > K. fl. k. il.l k. |i!lt.' d. k. Picnico vagfln (drevenka) , a SO « r» i' 70 t>B0 Hii .... -t — 4 10 4 tO BS0 Je&netiB „ .... — S 30 7 — Ovsa , .... l ao - 80 1 SO ]'m-»ic£ (koruze) vagini 3 — Í1 20 a lo aso Ajdo , a _ i 10 *J 70 — Prosa ,, 'J 80 BO _ -- ____ Kronijiiij* „ t «D 1 80 i 15 1Ü0 Cuvcrliiie funt .... ia _ 24 _ sts _ Sb Teletite „ .... „ _ —^ ï G — 26 Svinj eti ne i rit ve funt . Dfv S S" trdih aeienj (iiUrtor) 2 gozdih iti itd. Po razbijanju, ee ve, vse v kratkem in kazanju na tabli skozi tri ure. Po dokončanem kmetijskem uku se mi poltrctji mož zahvaljuje: dva temeljito iz srca, a tretji ni bil uo mrzel ne topel; zato: pol mož. — Nekteri so pa djali: Mi smo menili, da nam bodo kaj iz sv. pisma pokazali. Prost človek hoče gledati in z rokami prejemati; on ljubi: kratki nauk, pa dolgo klobaso. Glejte, tako se je meni godilo. Vendar moram dostaviti: ne brez vsega vspeha : zakaj kjer so pleve, je tudi pšenica : pšenica me je pa zapopadla, kakor sem potlej t lastnimi očmi glodal. Totla jaz sem v čisti slovenščini učil. Ako bi pa se predrznih ti kniluronosei s svojo neuuišSiuo nase ljudstvo izobraževati, jih zagotovim že za naprej, da še poltretjega moža ne bo, koji bi se takemu Fehlpredig'erju zahvalil — zakaj mi sami bi o zdravi pameti tekega neumškega Fcldpredigerju zdvomili. Kar se pa tiče šok da mladina ni tudi v gospodarstvenik reci vajena, je spet gospoda s svojimi postavami in narobe kujtgami kriva. To isto velja v drugih prestopkih, Tako naprdiko: Sosed ima na mojem zemljišču košenino, na koji je nektera drevesca zasadil in jih cepil spomladi Jeseni jib omota na debelo z tižoluvo slamo. Neki dan zapazi, da en paglavec zažiga slamo in vse požge — Sosed ga nekoliko natnmplja — deček se dere, in mati soseda toži — ki mora zato 24 ur v ječi sedeli 1 — Heklo sojo : „Sosed bi bil moral dečka tožiti." Tedaj letati sem in lam, čas zgubljati, novce tratiti, in k zadnjemn še večo škodo trpeti, kojo je tako trpel skozi Ï4 nr. Mati dečkova si soli najnč ne more kupiti, tem manj pa drevesea aH škodo povrnotil — Za take ljudi je tedaj naj boljše, ker v glavi nič ni, da zunaj rogove dobijo — dolga ušesa tako imajo — a ne toliko neprillk za malenkosti voljo. Vse te in več enakih reči se naj popravi, in bolje bo* Poskusite ! Franjo Jančar, kaplan. \o virar. Narodni deželni poslanci so stopili v Zagreba iz zhura po tem, ko so položili protest, v k tere m pravijo, da je vez-dajni krvaški deželni zbor nevaljaven, ker je po oktrojevanem volilnem redu sklican, — Kako lepo bi bilo, če bi se t tul i mi Slovenci mogti s takimi poslanci ponašati! — V časnikih se že dalno zmirom piše, da Se bo to leto shod Slovanov na Dunaju, pri kterem bi Se naj pogovorile skupne zadevo vseh. — Napoleon govori vedno o miru. da pa tudi Loče mir, je naj lepši dokaz to, da so mora vsak dan poslati 1100 novih, tako imenovanih Šaseportnib pušek k vojaškemu mi-nistcrstvH in 150000 vojakov je že s takimi puškauio obro-ženo. — Iz Polske se piše, da je v vseh krajih naVisli polno ruskih vojakov pešcev in ko nji kov — i u da med njihovimi stajališči grejo noč in dan patrolc. Vojaki, kteri so celo na meji. imajo oBtre patrone in so poprek popolnoma zc vsem oskrbljeni za vojsko. — Vse evropske države govorijo o mirn, vse so vendar pripravljeno na vojsko ali se marljivo na njo pripravljajo. Kako se to zlagal? Moramo reči, da nam vsa znamenja zndost jasno kažejo, da ho mir v Evropi ti a skorem pri koneu, če se vendar vneti ogenj, bode strafiovit, ker gradiva za njega je na vseh straneh zadost pripravljeno. Nadloga bode neizrekljiva; to nas vendar naj tolaži, da ne bo dolgo trajala, — V Trsti) sn o vaj o Lahi sokolsko društvo, „ Pri morečL nagovarja silno Slovence, da tudi ne bi zaostali, temoč ko naj bitrej sokolsko društvo napravili, ktero bi slovenski stvari mnogo koristiti moglo. — Zakonit" piše, da se je v Pruski osnovalo neko društvo, ktero hoče vsakemu Prusu denar posoditi, kteri si k u p i v C e s k i posestvo. — Kamo to namerjav a, Slovani vst dobro vemo m zatoraj i udi upamo, da bratje Cehi ne bodo mirno gledali, kako Nemci nameravajo jim v srce zadeti. V Gorici se snova društvo za „deželoznanstvo" in so v ta namen že razposlana pravila. — G, ž. John je stopil iz ministerstva iu mesto njega je imenovan Ž, Kubo za držnvnega ministra vojaštva. — Državni zbor bo 10. februarja spet sklican. — „Novi Pozor" piše, da preuzvišcni blškup S t ros fini ayer-je — brez vštetih drugih velikih darov — samo za crkvenc, znanstvene in milodarne naprave od leta HsO., kar je vladika v Dijakovn, daroval G54.050 gld. iu to brez odškodovanju svoje g raj Sine. — „Novi Pozor" piše : Jfadjaroni ni&o v narodu, ker jih nič ne veže na njega, ker nimajo domoljubja. Resnično je, da med madjaroni ui nobeno osebe, ktera bi bila za hrvaški narod, bodi si v kakem koli obziri kaj dobrega, u a p r e-dovavnega, veličastnega ali h asno vitega stori 1 a. Tržna ccna ■ > 3 q > 3 i; -i s ¿I ■ pretekli teden. > a i fl. k. il,l k. |tl!k.' d. k. Menico vagan (drevenka) , a SO 0 r» i' 70 &B0 Itii .... -t — 4 10 4 tO BS0 JedmetiB „ .... — S 20 7 — Ovsa , .... l ao - 80 1 SO Tm-iica (koruze) ragan 3 — Í1 2 0 a 10 aso Ajdo , a _ i 10 a To — Prosa ,, 2 so 00 _ -- ____ Krompiiju „ . . . t tiO 1 so i 15 120 Cuvcrliiie funt .... ia _ 24 _ 25 _ 25 Telfltite „ .... „ _ —, 2 G — 26 Svinj eti ne i rit ve fant Dfv Si" trdih aeienj (iiUftor) 2 gozdih iti itd. Po razbijanju, ee ve, vse v kratkem in kazanju na tabli skozi tri ure. Po dokončanem kmetijskem uku se mi poltrctji mož zahvaljuje: dva temeljito iz srca, a tretji ni bil uo mrzel ne topel; zato: pol mož. — Nekteri so pa djali: Mi smo menili, da nam bodo kaj iz sv. pisma pokazali. Prost človek hoče gledati in z rokami prejemati; on ljubi: kratki nauk, pa dolgo klobaso. Glejte, tako se je meni godilo. Vendar moram dostaviti: ne brez vsega vspeha : zakaj kjer so pleve, je tudi pšenica : pšenica me je pa zapopadla, kakor sem potlej t lastnimi očmi glodal. Totla jaz sem v čisti slovenščini učil. Ako bi pa se predrznih ti kniluronosei s svojo neuuišSiuo nase ljudstvo izobraževati, jih zagotovim že za naprej, da še poltretjega moža ne bo, koji bi se takemu Fehlpredig'erju zahvalil — zakaj mi sami bi o zdravi pameti tekega neumškega Fcldpredigerju zdvomili. Kar se pa tiče šok da mladina ni tudi v gospodarstvenik reci vajena, je spet gospoda s svojimi postavami in narobe kujtgami kriva. To isto velja v drugih prestopkih, Tako naprdiko: Sosed ima na mojem zemljišču košenino, na koji je nektera drevesca zasadil in jih cepil spomladi Jeseni jib omota na debelo z tižoluvo slamo. Neki dan zapazi, da en paglavec zažiga slamo in vse požge — Sosed ga nekoliko natnmplja — deček se dere, in mati soseda toži — ki mora zato 24 ur v ječi sedeli 1 — Heklo sojo : „Sosed bi bil moral dečka tožiti." Tedaj letati sem in lam, čas zgubljati, novce tratiti, in k zadnjemn še večo škodo trpeti, kojo je tako trpel skozi Ï4 nr. Mati dečkova si soli najnč ne more kupiti, tem manj pa drevesea aH škodo povrnotil — Za take ljudi je tedaj naj boljše, ker v glavi nič ni, da zunaj rogove dobijo — dolga ušesa tako imajo — a ne toliko neprillk za malenkosti voljo. Vse te in več enakih reči se naj popravi, in bolje bo* Poskusite ! Franjo Jančar, kaplan. \o virar. Narodni deželni poslanci so stopili v Zagreba iz zhura po tem, ko so položili protest, v k tere m pravijo, da je vez-dajni krvaški deželni zbor nevaljaven, ker je po oktrojevanem volilnem redu sklican, — Kako lepo bi bilo, če bi se t tul i mi Slovenci mogti s takimi poslanci ponašati! — V časnikih se že dalno zmirom piše, da Se bo to leto shod Slovanov na Dunaju, pri kterem bi Se naj pogovorile skupne zadevo vseh. — Napoleon govori vedno o miru. da pa tudi Loče mir, je naj lepši dokaz to, da so mora vsak dan poslati 1100 novih, tako imenovanih Šaseportnib pušek k vojaškemu mi-nistcrstvH in 150000 vojakov je že s takimi puškauio obro-ženo. — Iz Polske se piše, da je v vseh krajih naVisli polno ruskih vojakov pešcev in ko nji kov — i u da med njihovimi stajališči grejo noč in dan patrolc. Vojaki, kteri so celo na meji. imajo oBtre patrone in so poprek popolnoma zc vsem oskrbljeni za vojsko. — Vse evropske države govorijo o mirn, vse so vendar pripravljeno na vojsko ali se marljivo na njo pripravljajo. Kako se to zlagal? Moramo reči, da nam vsa znamenja zndost jasno kažejo, da ho mir v Evropi ti a skorem pri koneu, če se vendar vneti ogenj, bode strafiovit, ker gradiva za njega je na vseh straneh zadost pripravljeno. Nadloga bode neizrekljiva; to nas vendar naj tolaži, da ne bo dolgo trajala, — V Trsti) sn o vaj o Lahi sokolsko društvo, „ Pri morečL nagovarja silno Slovence, da tudi ne bi zaostali, temoč ko naj bitrej sokolsko društvo napravili, ktero bi slovenski stvari mnogo koristiti moglo. — Zakonit" piše, da se je v Pruski osnovalo neko društvo, ktero hoče vsakemu Prusu denar posoditi, kteri si k u p i v C e s k i posestvo. — Kamo to namerjav a, Slovani vst dobro vemo m zatoraj i udi upamo, da bratje Cehi ne bodo mirno gledali, kako Nemci nameravajo jim v srce zadeti. V Gorici se snova društvo za „deželoznanstvo" in so v ta namen že razposlana pravila. — G, ž. John je stopil iz ministerstva iu mesto njega je imenovan Ž, Kubo za držnvnega ministra vojaštva. — Državni zbor bo 10. februarja spet sklican. — „Novi Pozor" piše, da preuzvišcni blškup S t ros fini ayer-je — brez vštetih drugih velikih darov — samo za crkvenc, znanstvene in milodarne naprave od leta HsO., kar je vladika v Dijakovn, daroval G54.050 gld. iu to brez odškodovanju svoje g raj Sine. — „Novi Pozor" piše : Jfadjaroni ni&o v narodu, ker jih nič ne veže na njega, ker nimajo domoljubja. Resnično je, da med madjaroni ui nobeno osebe, ktera bi bila za hrvaški narod, bodi si v kakem koli obziri kaj dobrega, u a p r e-dovavnega, veličastnega ali h asno vitega stori 1 a. Tržna ccna ■ > 3 q > 3 i; -i s ¿I ■ pretekli teden. > a i fl. k. il,l k. |tl!k.' d. k. Menico vagan (drevenka) , a SO 0 r» i' 70 &B0 Itii .... -t — 4 10 4 tO BS0 JedmetiB „ .... — S 20 7 — Ovsa , .... l ao - 80 1 SO Tm-iica (koruze) ragan 3 — Í1 2 0 a 10 aso Ajdo , a _ i 10 a To — Prosa ,, 2 so 00 _ -- ____ Krompiiju „ . . . t tiO 1 so i 15 120 Cuvcrliiie funt .... ia _ 24 _ 25 _ 25 Telfltite „ .... „ _ —, 2 G — 26 Svinj eti ne i rit ve fant Dfv Si" trdih aeienj (iiUftor) 2 gozdih itd. itd, Po razlaganju, se ve, vse v kratko m in kazanju na tabli skozi tri ure. Po dokončanem kmetijskem ukti se mi poltrctji mož zahvaljuje: dva temeljito iz srca, a tretji ni bil ue mrzel ne topel; zato: pol mož. — Mekteri so pa djali: Mi smo menili, da nam bodo kaj iz sv. pisma pokazali. Prost človek hoče gledali in z rokami prejemati ; on ljubi: kratki iiank, pa dolgo klobaso, Glejte, tako se je metri godilo. Vendar moram dostaviti: ne brez vsega vspelia : zakaj kjer so pleve, je tudi pšeuica : pšenica me je pa zapopadla, kakor sem potlej z lastnimi očmi gledal. Toda jaz sem v ¿■isti slovenščini učil, Ako bi pa se predrznih ti knlturonosci s svojo neumščiuo nase ljudstvo izobraževati, jih zagotovim že za naprej, da še poltretjega moža ne bo, koji bi se iakemit Fcldpretiigwju zahvalil — zakaj mi sami bi o zdravi pameti tekega neumškega Fcidpredigerju ztlvomili. Kar se pa tiče šok da mladina ni tudi v gospodarstvenih reči vajena, je spet gospoda s svojimi postavami in narobe knjigami kriva. To isto velja v drugih prestopkih. Tako uapriliko: Sosed ima na moieni zemljišču košenino, na koji je nektera drevesca zasadil in jih cepil spomladi Jeseni jih omota na debelo z tižolovo slamo. Neki dan zapazi, da en paglavec zažiga slamo in vse požge — Sosed ga nekoliko natnmplja — deček se dere, in mati soseda toži — ki mora zato 24 ur v ječi sedeli 1 — ikklo seje : „Sosed bi bil moral dečka tožiti," Tedaj letati sem in lam, čas zgubljati, novce tratiti, in k zadnjemn še večo ikodo trpeti, kojo je tako trpel skozi Ï4 nr. Mati dečkova si soli najnfi ne more kupiti, tem manj pa drevesca ali škodo povrnotil — Za take ljudi je tedaj naj boljše, ker v glavi nič ni, da zunaj rogove dolnjo — dolga ušesa tako imajo — a ue toliko neprilik za malenkosti voljo. Vse te in več enakih reči se naj popravi, in bolje ho* Poskusite 1 Franjo Jančar, kaplan. \o virar. Narodni deželni poslanci so stopili v Zagreba iz zbura po tem, ko so položili protest, v k tere m pravijo, da je vez-dajni krvaški deželni zbor nevaljaven, ker je po oktrojevanem volilnem redu sklican, — Kako lepo bi bilo, ce bi se t tul i mi Slovenci mogli s takimi poslanci pouašati! — V časnikih se že dalno zrnirom piše, da še bo to leto shod Slovanov na Dunaju, pri k tereni bi se naj pogovorile skupne zadeve vseh. — Napoleon govori vedno o miru. da pa tudi hoče mir, je unj lepši dokaz to, da so mora vsak dnn poslati 1100 novih, tfikú imenovanih Šaseporlnih pnšek k vojaškemu mi-nisterstvu in 150000 vojakov je že s takimi puškatno obro-ženo. — Iz Polske se piše, da je v vseh krajih naVisli polno ruskih vojakov pešcev in ko nji kov — i u da med njihovimi stajališči greje noč in dan patrolc. Vojaki, kteri so celo na meji, imajo oBtre patrone in so poprek popolnoma zc vsem oskrbljeni za vojsko. — Vse evropske države govorijo o mirn, vse so vendar pripravljene na vojsko ali se marljivo na njo pripravljajo. Kako se to zlagal? Moramo reči, da nam vsa znamenja zndost jasno kažejo, da ho mir v Evropi ti a skorem pri koncu, če se vendar vneti ogenj, hode strahovit, ker gradiva za njega je na vseh straneh zndost pripravljeno. Nadloga bode neizrekljiva; (o nas vendar naj tolaži, da ne bo dolgo trajala, — V Trsti) sn o vaj o Lahi sokolsko društvo, „ Pri morečL nagovarja silno Slovence, da tudi ne bi zaostali, temoč ko naj bitrej sokolsko društvo napravili, ktero bi slovenski stvari mnogo koristiti moglo. — Zakonit" piše, da se je v Pruski osnovalo neko društvo, ktero hoče vsakemu Prusu denar posoditi, kteri si k n p i v C e s k i posestvo. — Kamo to n umerjava, Slovani vst dobro vemo m zatoni j i udi upamo, da bratje Cehi ne borb mirno gledali, kako Nemci nameravajo jim v srce zadeti. V Gorici se suova društvo za „deželoznanstvo" in so v ta namen že razposlana pravila, — G. ž. John je stopil iz ministerslva iu mesto njega je imenovan Ž, Kubo za državnega ministra vojaštva, — Državni zbor bo 10. februarja spet sklican. — „Novi Pozor" piše, da preuzvišcni blškup S t ros fini ayer-je — brez vštetih drugih velikih darov — satnoza crkvenc. znanstvene in milodarnc naprave od leta HSO., kar je vladika v Dijakovn, daroval G 54.050 g I d. in to brez odškodovanja svoje g raj šine. — „Novi Pozor" piSe: Madjaroni niso v narod rt, ker jih nič ne veže na njega, ker nimajo domoljubja. Resnično je, da med madjaroni ui nobene osebe, ktera bi bila za hrvaški narod, bodi si v kakem koli obziri kaj dobrega, n a p r e-dovavnega, veličastnega ali h asno vitega stori 1 a. Tržna ccna ■ r|4 > 3 q > 3 i; -i s ¿I ■ —* pretekli teden. > * i fl. k. il,| k. itl!k.' d. k. Menico vagfln (¿lrevenka) , a SO 0 r» i' 70 ftBO Itii .... ■t — 4 10 4 to BB0 Je&nenB „ .... — S 30 7 — Ovsa , .... l ao - 80 1 so 1'm-iice (koruze) vagan 3 — i! 3 0 a lo Ajdo , a _ i 10 *2 70 „ Prosa ,, 'J so BO _ -- ____ Kromjiiiju „ t 1 ¡50 1 15 120 Govedine funt .... ia _ 24 _ sts _ 25 Teletine „ „ 24 _ —, ï G — 26 Svinj eti ne č rit ve funt . Dfv Sfl" trdih seienj (iiUrtor) 2 «¡I il S 53 Prihodnje ireikanje je !9, januarja J&SB, liistiilcA irc