aK4
GLASILO SZDL OBČINE KAMNIK
ŠT. 17 LETO 18
Kamniški obča
29. OKTOBER 1979
CENA 3 DIN
Uresničevanje pobude tovariša Tita
WmMm........
Dan spomina na Sievo, na borce, ki so tukaj padli in se žrtvovali za svobodo, nikoli ne bo v naših srcih zagrnila noč pozabe. Čustvene rane in brazgotine so ostale in nikoli jih ne bo in ne more izbrisati čas. Spomenik, ki ga danes odkrivamo je in bo dostojen in trajen častni granitni spomin oddolžitve padlim za svobodo, je dejal ob odkrivanju spomenika na Slevem Tone Grašič-Savo. (Foto: J. T.)
Spomini na padle tovariše žive
V Slevem, zaselku pri Kamniški Bistrici so 14. oktobra v spomin na dogodek pred štiriintridesetimi leti, pripravili svečanost, ki so se je udeležili številni borci, predstavniki družbenopolitičnega življenja in delovnih organizacij občin Kamnik in Maribor, mladi brigadirji odreda Miloša Zidanška iz Maribora, lovci in številni občani. Spominsko obeležje padlim borcem XI. slovenske narodnoosvobodilne udarne brigade Miloša Zidanška v Slevem je odkril narodni heroj, general Andrej Cetinski-Lev, zbranim je v imenu družbenopolitičnih organizacij kamniške občine spregovoril sekretar občinskega komiteja zveze komunistov Daniel Artiček, v kulturnem programu pa so sodelovali kamniška godba "a pihala, moški zbor Solidarnosti in učenci osnovne šole Stranje.
Slavnostni govornik ob odkritju spomenika je bil Tone Grašič-Savo, udeleženec borbe v Slevem in komisar v Zi-danškovi brigadi. Povzemamo nekaj njegovih misli, ki ih je namenil padlim tovarišem in boju slovenskega naroda proti okupatorju.
Enajsta SNOUB M. Zidanška je začela svojo borbeno pot na Pohorju, točno leto dni po bitki, v kateri je padel prvi legendarni Pohorski bataljon. Pretežni del borcev je bil doma iz območja Pohorja, zato se je je oprijelo ime Pohorska brigada. Naj povem, da se je v njenih vrstah borilo tudi nekaj nad osemdeset borcev občine Kamnik in Domžale. Ti borci so prišli v Pohorsko večinoma iz Šlan-drove brigade. Borbena pot brigade je bila dolga okoli dvatisočpetsto kilometrov. Bojevala se je od Drave, Savinje, Save in Krke, od Ko-
čevja do kamniških planin, Maribora do Celovca.
Dovolite mi, da na kratko opišem našo bojno pot od Save do tukaj. Na božični večer 1944 je Šlandrova in Zidan-škova brigada skupaj prešla Savo iz Dolenjske na Štajersko. Ene in druge je hudo pestila utrujenost, pomanjkanje hrane, slaba obutev in obleka. Zima je bila vsako noč hujša in ostrejša in povrhu še snežne padavine. V tem času je nedavno osvobojene kraje y moravški, tuhinjski in savinjski dolini zopet zasedla močna vojska okupatorja. Ofenzivno-agresivni val sovražnika je bil iz dneva v dan in iz noči v noč vse močnejši. Ceste, mostove, vasi in večino hribov je sovražnik nadzoroval in v snegu zasledoval naše premike. Zjurišnimi na-padami smo si utirali pot čez trojansko cesto in hribe, čez tuhinjsko in dalje na Menino planino. Dnevi, noči, polni bojev, jurišev, visokega snega, mraza in lakote, izčrpanost, rane, zmrzal so sejali smrt med borce. Na položajih v s'negu smo imeli posvete in sklenili, da je nemogoče ostali skupaj; sovražnik je bil premočan in vse agresivnejši. Prvi bataljon je šel proti mo-zirski planini. Drugi in tretji pa naj bi šla proti Gorenjski,
oziroma na Koroško. Mimo Sv. Primoža, Županjih njiv smo se privlekli na Okroglo, kjer smo se nameravali odpo-čiti, nahraniti, posušiti in rešiti vsaj nekaj hudih spremljajočih težav. Zal je bila vasica požgana, razdejana in prazna. Odšli smo naprej v Slevo. Izdani smo bili in obkolitev v obliki podkve je sovražniku uspela. Tukaj je bilo ujetih približno petnajst do dvajset borcev in odpeljani!) na ge-stapo v Kamnik potem večinoma v Begunje. Deset naših soborcev je padlo. Z ujetimi partizani, med njimi je bilo par ranjenih, so postopali zelo surovo in nečloveško. Nekega težko ranjenega mladega partizana so v Kamniku zasliševali in potem krvavečega pustili zunaj pred postojanko, da je čez noč izkrvavel in zmrznil. Preživele nas je ta bojna nesreča zelo pretresla. Ostalo nas je malo, zelo malo. Izgubili «•»•*; bojih pre-'■ " .ovariše, ki so previ-harili številne boje od Pohorja do Kočevskih gora, vse do tukaj. Za zaključek naj omenim še, da na kamniškem borci Pohorske brigade niso bili prvič. Bili smo že koncem poletja 1944 in drzno pri belem dnevu demonstrativno napadli okupatorjev garni-zion v Kamniku.
V BOJU Z OKUPATORJEVIMI DOMOBRANCI JE 8.1. 1945 TUKAJ PADLO DESET BORCEV Z1DANŠKOVE (Pohorske) BRIGADE. ZNANI SO:
Jože BAMBIČ, 1921, Mala Račna Ivan HANČIČ-Janez, 1908, Trbovlje Viktor JENKOLE, 1922, Hraše Janez KAVTIČNIK, 1911 Zavodnje Ferdo VAŠL, 1926, Andraž Franc ZUPAN, 1903, Znojile, Zagorje Oto VRTOVŠEK, 1917, Plesko, Zagorje BORKA iz ZSSR
V TO ZELENO DEŽELO Z VENCEM BELIH GORA, SMO Z MLADO KR VJO
ZAPISALI OPOROKO SRCA: LJUBITE SVOBODO!
V.nu najpomembnejših nalog družbenopolitičnih organizacij je v tem času nedvomno uresničevanje pobude tovariša Tita o poglabljanju družbene vloge in uveljavljanju kolektivnega dela in odgovornosti.
Zaradi ustavne in zgodovinske vloge socialistične zveze in njene vpetosti v delegatski sistem, je potrebno nenehno razvijati, poglabljali in krepiti vsa lista načela ler konkretne oblike in metode tlela, ki odpirajo učinkovite možnosti uveljavljanja vseh samoupravnih interesov pri političnem in samoupravnem odločanju. V nepretrganem procesu demokratičnega dograjevanja in oblikovanja socialistične /veze je bilo vedno posebej poudarjeno prizadevanje, da se težišče pobud za delo in odločanje čim hitreje premika k temeljnim sredinam. Taka izhodišča so poslala tudi temeljno vodilo in usmeritev družbenopolitične aktivnosti in nepogrešljiv dejavnik v splošni demokratizaciji družbenopolitičnega in samoupravnega življenja. Žal se pogosto dogaja, da ostanejo lake akcije zgolj akcije posameznikov, ker še vedno he /namo v polni meri uveljavljati skupne odgovornosti. To in marsikje zapostavljeno delo med ljudmi zožuje aktivnost na forumsko odločanje in s tem zapira vrata pobudam in interesom temeljnih sredin.
Posebno pozornost moramo zato posvetiti procesu nadaljnje demokratizacije notranjih odnosov v socialistični zve/i, še posebej pa je treba upoštevati in razvijati njeno frontno komponento.
Simpozij o
zgodovini Kamnika
Leto, v katerem smo z vrsto prireditev obeležili 750 let pisane zgodovine našega mesta, se počasi izteka. Tako bomo počasi potegnili črto tudi pod vsa nova spoznanja, ki smo jih v tem letu tako s prireditvami kot z raziskovalnim delom doprinesli v zakladnico zgodovinskih virov o Kamniku.
Konec preteklega tedna se je zaključila ena od pomembnejših prireditev, ki bo pripomogla k bogatejši zgodovini mesta - simpozij Kamnik 1229-1979. Vrsta strokovnjakov s področja zgodovinopisja in drugih področij je v dvorani nad Kavarno Veronika, med razstavljenimi arhivskimi dokumenti o Kamniku, v dveh dneh spregovorila o bližnji in daljnji preteklosti. Vrstile so se razprave o Kamniku v prazgodovini, v antičnem obdobju, o Kamniku v srednjem veku. l/ostale niso razprave o umetnosti na območju občine o turizmu, trgovsko-prometnem položaju, razvoju industrije, o obdobju pred in med narodnoosvobodilno borbo, niti o današnjem družbenem in gospodarskem utripu Kamnika.
Simpozij, ki sta ga pripravila Kulturna skupnost Kamnik in sekcija za krajevno zgodovino Zgodovinskega društva za Slovenijo, je pripomogel k temu, da bonu) že pred novim letom dobili jubilejni zbornik, v katerem bodo objavljene razprave s simpozija. Zbornik bo pomembna osnov« za pripravo pisane zgodovine o našem mestu, ki si jo najbrž ob tako visokem jubileju res že zasluži.
Pri razumevanju in konkretnem uresničevanju pobude tovariš«! Tihi je nujno treba upoštevati tudi njen zgodovinski" nastanek in razvoj, kontinuiteto, tradicijo,
dosedanje izkušnje ler sedanje in prihodnje potrebe socialistične zveze kot podlage samoupravnega delegatskega sistema. Poleg konkretnih predlogov in sprememb moramo dopustiti tifdi fleksibilnost rešitev na različnih ravneh, saj bomo le lako lahko prispevali k nadaljnji demokratizacij) in podružhjjunju politične aktivnosti.
Krajevna organizacija SZDL / vsemi svojimi razvejanimi oblikami in metodami dela, opredeljena kol osnova najširšega in frontnega delovanja delovnih ljudi in občanov, mora še naprej razvijati in krepili svojo lako opredeljeno vlogo. Nujno je, da je stalno odprta za demokratično širjenje možnosti aktivnega delovanja krajanov. Zato se mora v njej jasno odražati frontni sestav, množičnost in vsa družbena širina. Potrebno je razvijali vse oblike političnega in samoupravnega organiziranja znotraj krajevne organizacije kot so: ulični sveti, hišni sveti in druge oblike.
Krajevna konferenca oziroma njeni organi, katerih mandat traja dve leti, morajo enkrat letno pregledati in oceniti svoje delo in na podlagi tega izdelati program dela.
Osnovna oblika dejavnosti krajevnih organizacij SZDL so sekcije, ki morajo omogočali demokratično izražanje in soočanje samoupravnih interesov delovnih ljudi in občanov. V okviru akcij in drugih oblik dela združeni in
usklajeni interesi, pobude in mnenja občanov morajo biti osnova /a delovanje krajevne organizacije SZDI in usmeritev za delo delegacij in delegatskih skupščin
Tudi v občinski konferenci socialistične zveze mora v prihodnje priti do večje veljave njena frontna vloga in odgovornost, še bolj kot dosedaj pa mora bili njena aktivnost obrnjena h krajevnim organizacijam SZDI. Občinska konferenca. \ kateri se je že uveljavil fleksibilni mandat, mora letno pregledovati in ocenjevati svoje delo in na osnovi teh oceh sprejemati programe dela. Treba je poudariti, da je občinska konferenca novega sklica na svoji prvi seji v juniju lak način dela že opredelil. Nekaj novosti pa je v zvezi z mandati. Mandat občinske konference je ostal nespremenjen, 4 leta, medlem ko je mandat predsednika in sekretarja skrajšan na 2 leti.
Čeprav so pobude in predlogi Republiške konference SZDI. za uresničevanje - pobude tovariša TITA v naši občini v praksi že uresničene, nas to ne sme uspavati. Formalna frontna organiziranost, fleksibilni mandati in druge predlagane spremembe so več ali manj formalnost, če si ob tem ne prizadevamo za resnično vsebinsko uresničevanje sprememb. Težnjo za iskanjem novih metod in oblik za doslednejše uveljavljanje moramo razumeti kot sestavni del trajnih prizadevanj za polno uveljavitev ustavnega položaja delovnih ljudi in občanov v naši socialistični samoupravni ureditvi,
JOŽEZAGORC
isoče drobnih lučk bo v teh dneh zatrepetalo ob svežem cvetju, ki ga bomo položili na grobove sorodnikov, prijateljev, znancev. Na grobove, grobnice, skrita mesta sredi gozdov ali ob spominska obeležja junakov, ki so padli pod streli sovražnikovega orožja ali so za vedno ostali v koncentracijskih taboriščih.
Cvetje in drobne lučke bodo izpričevali, da spomin na ljudi, s katerimi smo preživeli vrsto lepih in žalostnih trenutkov in smo jih imeli radi, še vedno živi. Kol živi hvaležnost in spomin na znane in neznane borce, ki so s puško v rokah ali v tesnih celicah zaporov kovali našo neodvisno socialistično samoupravno družbo, a je njihovo življenje ugasnilo, še preden je prišla svoboda.
Krajevne skupnosti so skromno trosile denar
Gospodarjenje v organizacijah združenega dela in v samoupravnih interesnih skupnostih v letošnjem prvem polletju smo vsaj z osnovnimi podatki predstavili že v preteklih številkah našega glasila. Danes se pomudimo še pri gospodarjenju v krajevnih skupnostih - podatki so sicer malce pozni, a še vseeno zanimivi, saj o njih v teh dneh razpravljajo zbori občinske skupščine.
Dohodki krajevnih skupnosti nekoliko presegajo načrtovano vsoto denarja, saj so v prvem polletju za uresničevanje svojih programov zbrale 78 odstotkov vseb letošnjih sredstev. Krajevni samoprispevek je bil kot največji vir dohodka uresničen 50,8 odstotno. Prispevek delovnih organizacij je že v prvem polletju za 11 odstotkov presegel načrtovana sredstva, kar znova potrjuje, da se delovne organizacije v naši občini zavedajo svoje vloge pri razvoju krajevnih skupnosti. Prispevki komunalne skupnosti /a vzdrževanje cest drugega reda so pritekali na lžlh> račune krajevnih skupnosti skladno z načrti, medtem ko je dotacija občinske skupščine za de^pvanje delegatskega sistema v krajevnih skupnostih nekoliko pod načrti. Prispevki občanov za gradnjo posameznih objektov v krajevnih skupnostih prav tako zaostajajo za načrti -uresničeni so le 8 odstotno, vendar predvsem zato, ker z načrtovanimi gradnjami še niso začeli.
Krajevne skupnosti so tako v prvem polletju
za uresničevanje svojih programov zbrale dobrih 1-8,5 milijonov dinarjev, od tega je 9,3 milijone dinarjev prenesenih iz. preteklega leta. Zbrani denar so krajevne skupnosti precej skromno trosile, saj so v prvi polovici leta porabili le 35,2 odstotka načrtovanih sredstev oziroma 8,3 milijona dinarjev; seveda predvsem za urejanje komunalnih objektov.
Tako je seveda razumljivo, da krajevnim skupnostim ostaja v prvenr- polletju kar 10,2 milijona neporabljenih sredstev. Vzroke za to lahko iščemo v zapletenih in dolgotrajnih postopkih za pridobivanje najrazličnejše dokumentacije in soglasij. Pa tudi temu, da nekatere krajevne skupnosti še vedno gospodarijo s skromnimi vsotami denarja in da morajo zaradi tega za večje naložbe zbirati denar tudi po več let skupaj, pa čeprav skoraj po pravilu zbrana sredstva oplemenitijo tudi s prostovoljnim delom.
O poročilu o gospodarjenju v krajevnih skupnostih je razpravljal tudi naš izvršni svet, ter sprejel priporočilo, da bi načrtovana sredstva za razvoj krajevnih skupnosti namensko uporabili. Pri tem bi bilo potrebno poiskati način za medsebojno kreditiranje krajevnih skupnosti, saj dosedanje tako sodelovanje krajevnih skupnosti pri uresničevanju programov na osnovi samoupravnih sporazumov ni več možno-.
J, T.
• Iz naših delovnih organizacij
Titan v svetu
V članku v prejšnji številki kamniškega občana, ki je govoril o Titanu, je bila med ostalim bežno omenjena tudi Titanova zunanjetrgovinska dejavnost. V osvetlitev nekaj več podatkov o naporih na področju, ki je trenutno družbeno zelo pomembno, o čemer nam govori tudi vsakodnevno angažiranje republiških in zveznih organov, združenega dela in javnih občil.
Titan ima zelo dolgo tradicijo v zunanjetrgovinskem poslovanju, saj prve povojne izvozne rezultate beleži že leta 1956. Od tedanjih izvoženih 93.000 dolarjev smo dosegli številko 3,000.000 dolarjev, kolikor načrtujemo za letošnje leto (in situacija kaže, da jih bomo tudi dosegli). Skupno smo v tem času izvozili preko 25.000 ton izdelkov, kar predstavlja vlakovno kompozicijo z okrog 1500 vagoni v dolžini preko 15 kilometrov.
Naši izdelki, kjer prednjači proizvodni program livarne, so obšli že praktično ves svet od Finske na severu do Kenije na
Skupini delegatov za republiško skupščino še osamljeni
Čeprav je občinska skupščina na svoji majski seji sprejela vrsto sklepov, ki naj bi izbojšali delo skupin delegatov za zbor združenega dela - področje gospodarstva in zbor občin SR Slovenije, se stanje še ni spremenilo.
Delegati skupin delegatov so na seji 2. oktobra menili, da gradiv še vedno ne prejemajo pravočasno. Zato ne morejo organizirati širših razprav v občini. Še vedno so zasičeni z materiali in sestanki. Od tod najbrže občutek delegatov, da niso dovolj povezani z bazo, kar jim pogosto jemlje voljo do dela.
Da bodo delegati v republiški skupščini resnično lahko uveljavljali interese svojih volilcev, se . bodo morali bolje organizirati znotraj skupin delegatov, nujno pa bo potrebno bolj vključevati v svoje delo občinsko skupščino in njene izvršilne organe, temeljne samoupravne skupnosti, družbenopolitične organizacije in druge dejavnike, ki jih zadeva določena problematika. Le tako bodo člani skupin delegatov lahko delovali strokovno in le tako bodo lahko
odgovorni za svoje delo.  ■-- • T. R.
Kako planiramo
Posvetovanje opozorilo na težave
Naloge in vloga socialistične zveze kot najširše fronte organiziranih socialističnih sil so v postopku družbenega planiranja nedvomno velike in odgovorne. Tega se je zavedal tudi koordinacijski odbor za spremljanje in koordiniranje družbenopolitične aktivnosti pri pripravi planov pri OK SZDL, ko je v dogovoru s svetom za družbenoekonomski razvoj pri izvršnem svetu občinske skupščine sklical posvet s predstavniki krajevnih skupnosti in samoupravnih interesnih skupnosti.
Na posvetu naj bi v široki razpravi ocenili in analizirali dosedanjo aktivnost v temeljnih sredinah na področju planiranja, evidentirali bistvene probleme, ki se ob tej aktivnosti pojavljajo in na osnovi tega nakazali izhodišča za načrtovanje nadaljnje družbenopolitične aktivnosti. Zaradi tako obširno zastavljenih nalog posvet ni v celoti izpolnil pričakovanj, nedvomno pa je do-
segel svoj namen. Pripomogel je k razrešitvi določenih vprašanj, ki so se pojavljala pri pripravi smernic, ter opozoril na odprta vprašanja, ki jih bo za celovito in kvalitetno pripravo planov potrebno čimprej rešiti.
Naloge pri pripravi planov potekajo skladno s terminskim razporedom, so ugotovili na posvetu ter hkrati opozorili na to, da morajo programi v vseh sredinah temeljiti na realnih možnostih, smernice samoupravnih interesnih skupnosti pa morajo biti deležne najširše razprave in usklajevanja v krajevnih skupnostih. Vse podatke, ki jih krajevne skupnosti potrebujejo pri izdelavi elementov in kazalcev, bodo morale zagotoviti ustrezne občinske strokovne službe ali službe samoupravnih interesnih skupnosti. Nosilcem planiranja, predvsem v krajevnih skupnostih, pa bo potrebno pri njihovem programiranju nuditi vso strokovno pomoč.
Ob izdelavi programov razvoja za naslednje srednjeročne obdobje bo potrebno opredeliti tudi prednostne naloge, kar bo ob velikih potrebah na vseh področjih družbenega razvoja težka naloga.
Na posvetu so poudarili, da je potrebno razviti tudi neposredne oblike svobodne menjave dela med krajevnimi skupnostmi in delovnimi organizacijami na njihovem področju. , Vsi udeleženci posveta so bili enotni, da so taki posveti potrebni in jih bo potrebno pripraviti tudi v prihodnje.
O pripravi planov so spregovorili tudi na sestanku predsednikov krajevnih organizacij socialistične zevze, na katerem bo opozoril tudi na vpliv sredstev samoprispevka na pripravo srednjeročnih planov. Enotni so bili, da je občinski samoprispevek nujno potreben za razreševanje problemov krajevnih skupnosti.
JOŽE ZAGORC
jugu, od Kolumbije na zahodu do Burme in Avstralije na vzhodu. Smo izraziti izvozniki na konvertibilno tržišče, saj v zadnjih letih tja izvozimo okrog 90 odstotkov celotnega izvoza, pretežno v zahodno Evropo in manj v dežele v razvoju. Dolgoletna tradicija našega izvoza v zahodno Evropo, kjer imamo znano in solidno poslovno ime, bo tudi vnaprej glavna deviza našega izvoza. Močneje pa se bomo angažirali tudi na obdelavah tržišč dežel v razvoju, zlasti za naš proizvodni program ključavnic in okovja. Prve, simbolične rezultate že beležimo, zlasti pri izvozu v Iran in nekatere druge bližnje - vzhodne države.
Dolgoletna tradicija in akumulirano znanje v kovinsko-prede-lovalni branži nam omogoča, da svetu nudimo tudi našo izvirno tehnologijo, saj trenutno delamo na projektu postavitve proizvodnje ključavnic v daljni Braziliji.
Ustvarjene devize Titan le delno koristi za svoje potrebe, saj lahko črpamo le 38 odstotkov, kar pomeni, da smo ena vodilnih slovenskih delovnih organizacij kar zadeva razmerje med uvozom in izvozom.
V izjemno ugodnih letih se je to razmerje gibalo tudi med 1:4 do 1:6 v korist izvoza.
Večji del materialov in surovin je domačega izvora (staro železo, črna in barvna metalurgija itd.), uvažamo pa le najnujnejše re-promateriale in delno visoko produktivno opremo.
V okviru naše občine je Titan
vsa leta ostajal pri izvozu na dru-
gem mestu (za Stolom), v zadnjil dve letih pa smo relativno nazadovali, saj sta nas prehitela Utok, v zadnjem letu pa tudi Svilai (O-
Razlog temu je, da smo zaradi zelo močne domače konjunkture v zadnjih dveh letih umetno omejevali izvoz, čeprav bi naffl tržišče omogočalo tudi do sto odstotkov večji plasman. Računamo, da se bo v prihajajočem letu 1980 položaj v tem pogledu bistveno spremenil in da bomo lahko zadovoljili velike potrebe konvertibilnih tržišč. Nekaj vel proizvodnje bo navrgla tudi nova livarniška oprema (višek livarske tehnike iz Danske), tako, da bomo morda le lahko sledili inten-cijam družbenih resolucij o povečevanju izvoza, hkrati pa s« bomo skušali vrniti na vodilno mesto v občinskem merilu.
Rezultat teh dolgoročnib izvoznih.naporov je tudi delegat' sko mesto v samoupravni interesni skupnosti za ekonomske odnose s tujino, ki ga zaseda nai predstavnik, vodja zunanje trgovine in sicer kot predstavnik ko-vinsko-predelovalne panoge-Hkrati je to tudi edino delegat' sko mesto, ki ga pokrivajo delovne organizacije iz naše. občine v SISEOT.
V Titanu se zavedamo, da ji. dolgoročna usmeritev v izvoz i« ne izvažanje tržnih viškov tisti deviza, ki nam lahko omogoČ trden in stabilen razvoj, varnosi in normalne osebne dohodke; tc pa so tudi glavni cilji za katerimi vsi zaposleni stremimo.
V. STROHMAIER
Sli
Kako bomo delali v prihodnjem srednjeročnem obdobju
Graditeljevih petindvajset let
Med kamniškimi delovnimi organizacijami, ki v letošnjem leti praznujejo pomembnejše jubileje, je tudi splošno gradbeno podjetje Graditelj - delovna organizacija, ki jo lahko v zadnjem času srečamo skoraj na vsakem koraku, saj gradijo v soseski na Rakovniku, novo proizvodno halo in poslovne prostore v Svilani-tu, večnamensko športno dvorano ob osnovni šoli Frana Albrehta, telovadnico ob šoli na Duplici, sodelujejo pri gradnji obvoznice, delajo kanalizacijo v Komendi in Podgorju, v Domžalah nadgrajujejo prostore Ljubljanske banke, dokončujejo telovadnico pri pedagoški gimnaziji v Ljubljani in gradijo novo šolo v Smledniku, za katero so sredstva zbirali s samoprispevkom. Tako obsežen program dela je 400-članski kolektiv Graditelja, ki praznuje v teh dneh 25-
letnico obstoja, prav gotovo velika naloga. Toda izkušnje iz preteklosti govorijo o tem, da pri Graditelju naloge uresničijo, pa naj so še tako zahtevne. Kako bi sicer uspešno preživeli krizna obdobja, ki so zdaj že preteklost.
V Graditelju pišejo svojo »uradno« zgodovino od leta 1956, ko so delovno organizacijo vpisali v register, zgodovina pa je malce daljša, saj je Graditelj naslednik remontnega gradbenega podjetja, ki je bilo osnovano v letu 1948. Kakorkoli, začetki Graditelja so bili težki, saj niso imeli mehanizacije in so vse od pridobivanja gramoza iz struge Kamniške Bistrice do gradnje objektov opravili ročno. Do leta 1962 so z uspešnim delom že uspeli nakupiti mešalec, kamion, postavili so manjšo separacijo ob Kamniški Bistrici in se tega leta tudi »odločili« za združitev s
SGP Novogradnje Tržič. Integracija ni dala pravih sadov in leta 1964 se je Graditelj spet osamosvojil ter tako za las ušel stečaju. Stroški osamosvojitve pa sploh niso bili skromni in tako je Graditelj v tem letu praktično spet začel vse od začetka, saj jim je ostal le kamion, nekaj strojev in poslovni prostori.
Vendar so z zagrizenostjo v naslednjih letih izpopolnili mehanizacijo in danes lahko v njihovi gramoznici vsako leto pridobijo 40 tisoč kubičnih metrov gramoza, zmogljivosti separacije so za deset tisoč kubičnih metrov manjše, v betonarni lahko pridelajo 20 tisoč kubičnih metrov betona oziroma 300 kubičnih metrov vsak dan, v železokrivnici predelajo tisoč ton železa letno, zmogljivost njihovih kamionov znaša že 150 ton.
Sadovi Graditelja so seveda vi-
dni predvsem na objektih, ki so jih zgradili v teh letih: kar štiristo jih je že. Ob tem seveda ni neverjetna številka: tisoč stanovanj s 55 tisoč kvadratnimi metri površine v 25 letih delovanja, saj so zgradili vse večje stanovanjske soseske in bloke v naši občini. Gradili so vse pomembnejše industrijske objekte v občini (Rudnik kaolina, Svilanit, Eta, Utok, Zarja, Menina, KIK in Svk Tekstilni inštitut), mnoge pa tudi v sosednjih občinah (Mlinostroj Domžale, Semesadike Mengeš, KOP Kranj, Tekstilni inštitut Kranj, Slovenijales Radomlje).
Vrsto objektov, v katerih se danes veselo igrajo in nabirajo znanje najmlajši, je Graditelj zgradil v okviru ljubljanskega prvega samoprispevka, pa tudi v naši občini so zgradili vrsto družbenih objektov: šolo na Duplici, zavod   za   invalidno mladino,
srednješolski center, zdravstveni dom, glasbeno šolo, šolo v Stra--njah, dom upokojencev, vrtec na Bakovniku.
O uspešnem delu ptiča tudi podatek, da je brutto produkt v letošnjem prvem poletju porasel za 26 odstotkov, lani pa le za osemnajst. Najbrž je uspešno delo tudi sad naložb v mehanoopre-mo, saj so v letošnjem letu pretežni del sredstev namenili prav temu. Vendar bi radi še v tem srednjeročnem obdobju uresničili še nekaj naložb: dograditev separacije z ureditvijo kanalizacije in bazenov v Stranjah, da ne bodo več onesnaževali Kamniške Bistrice. Pripravljajo pa se tudi na gradnjo tesarskega obrata za industrijsko pripravo opažev. Hkrati s temi načrti pa dograjujejo projektivni biro, saj je gradnja »na ključ« za naročnike objektov vse bolj zanimiva in ko-
ristna.
Seveda tudi v Graditelju razmišljajo o prihodnjem srednjeročnem obdobju in smernice za pripravo planskih dokumentov so že pripravili. Konkretizirali jih bodo seveda hkrati s planskimi dokumenti v vseh samoupravnih sredinah naše občine. Že zdaj pa je jasno, da bodo tudi v prihodnje s svojimi zmogljivostmi gradili objekte v domači in v sosednjih občinah, v okviru sozda IMOS pa najbrž še kje (za začetek bodo sodelovali pri gradnji stanovanjske soseske Fužine v j Ljubljani,) doma in tudi na tu-. jem. Dovolj dobro so namreč opremljeni tudi za gradnje na tujem trgu - in upajo, da se jim ne bo zataknilo pri delavcih, saj je pomanjkanje slednjih tudi pri Graditelju že boleča rana.
JANA TAŠKAR
/
Naša mlada vojska
Zadnji kongres zveze komunistov Jugoslavije je dolgoročno začrtal krepitev splošnega ljudskega odpora in družbene samozaščite ter po-družbljanje vseh vojaških zadev; torej široko fronto prizadevanj za vključevanje čim večjega števila samoupravljalcev za povečevanje zavesti in samozaščite vseh delovnih ljudi in občanov.
Prve pomembnejše korake na tem področju smo že naredili, saj so nabori postali sestavni del načrtov družbenopolitičnih organizacij. V pripravljalnem obdobju so se vključile vse krajevne skupnosti, športna društva, mladinska organizacija in socialna služba, spisek vseh nabornikov pa so prejele družbenopolitične organizacije in se tako seznanile s številom nabornikov. S tem pa smo že povedali, da so letos opravila ob naboru opravile krajevne skupnosti, torej sredine, v katerih mladi živijo in se samoupravno udejstvujejo. Priznati je treba, da so zastavljene naloge dobro opravili in le nekaj krajevnih skupnosti je z zamudo pripravilo podatke o nabornikih. Z še večjo aktivnostjo zveze komunistov v krajevnih skupnostih in društvih ter s
krepkejšim sodelovanjem ostalih družbenopolitičnih organizacij in društev bo mogoče odpraviti drobne pomanjkljivosti.
Za mlade nabornike so 19. oktobra popoldne v mali dvorani kina Dom v Kamniku pripravili svečanost, na kateri so bodočim vojakom spregovorili Stane Zamik, sekretar OK ZSMS, Jože Zagorc, sekretar OK SZDL in Branko Poijan-šek, načelnik oddelka za ljudsko obrambo. V kulturnem programu so nastopili instrumentali-sti in študentski pevski zbor, za konec pa so si ogledali še zanimiv film o vojaških vajah.
O vojaških uniformah pa se v preteklih dneh niso pogovarjali le mladi naborniki, ampak tudi možje, ki so ognjeni vojaški krst že preživeli. Na območju občine so bile namreč pred dnevi vojaške vaje, katerih namen je bil krepitev pripravljenosti in urjenje enot v vojaških veščinah. V sončnem jutru so, čeprav sovražnika ni bilo, tiho zvenela povelja, možje v uniformah in z orožjem v rokah so se pomikali s položaja na položaj... do mostu, v zavetje jesensko obarvanih dreves...
Smučarske vezi iz Titana
Precej je že znanega o bodočem kooperacijskem sodelovanju, v proizvodnji smučarskih vezi med avstrijskim svetovnozna-nim proizvajalcem Tvroiio in našim Titanom. Ker pa je dogovor sedaj pogodbeno potrjen, še par pojasnil.
V Titanu smo v razmišljanjih in analizah poti svojega bodočega razvoja v ožji krog izdelkov, zanimivih za razširitev proizvodnje v tozdu »ključavnice«, vključili tudi smučarske vezi. Izhajali smo iz znanih dejstev, da se skokovito povečuje zanimanje za smučanje, predvsem v Sloveniji, in da se bo razmaknilo tudi v drugih republikah, zlasti ob in po sarajevski olimpiadi v letu 1984.
S Tvroiio smo navezali stike, ker je eden od treh svetovno najbolj znanih proizvajalcev, saj z njenimi vezmi vozijo vrhunske zvezde smučarskega cirkusa Walcher, Klammer, Gros in drugi. Kvaliteta in asortiman vezi sta znana in prilagojena našim razmeram, o čemer govore analize prodaje vezi različnih proizvajalcev v Sloveniji, kjer po povpraševanju daleč prednjačita ravno Tvrolija in Marker.
O devizni bilanci Jugoslavije in o deviznih izdatkih za ta izdelek, ki kljub vsemu življenjsko/ni tako pomemben, ne bi razpredali -v osvetlitev le podatek, da naše tržišče za sedaj letno absorbira vezi za preko 10 milijar starih dinarjev.
Ob odločitvi, v kakšno obliko poslovnega sodelovanja s Tvroiio bi se vključili, je prednjačila ideja o kooperaciji in dolgoročnem poslovno-tehničnem sodelovanju kot sodobni obliki gospodarskih stikov s tujino, ki jih podpirajo vse naše institucije in prizadevanja po izboljšanju zunanjetrgovinske in devizne bilance. Interes za tako sodelovanje je bil'oboje-stransko močan, saj si bo s tem tudi Tvrolia, pol^g ostalega, zagotovila velik del perspektivnega jugoslovanskega tržišča. Pogajanja o vsebini kooperacijskega odnosa, zlasti pa vsklajevanja elementov pogodbe z našim obstoječim pravnim redom in zako-
Poznate našo krajevno skupnost?
S šolo je zamrla tudi kultura
Špitalič je ena najmanjših krajevnih skupnosti v kamniški občini. Nima industrije, nima velikih obrtnikov, nima več niti svoje šole, pa tudi gostišča, v katerem bi se popotnik okrepčal, ni. Zaselki so raztreseni po obeh straneh ozke doline, večji strnjeni naselji sta le Jastroblje in Okrog. V krajevni skupnosti živi v petin-šetdesetih gospodinjstvih nekaj nad tristo prebivalcev, nekatere nižinske domačije v krajevni skupnosti pa so opuščene.
Uvodne misli o krajevni skupnosti Špitalič smo povzeli po drobni brošurici, ki je izšla avgusta letos v krajevni skupnosti. Takrat so namreč krajani z delovnimi uspehi - stolp pri gasilskem domu in 400 metrov asfaltirane ceste - proslavili častitljiv jubilej Špitaliča - 750-letnico kraja.
Že v rimski dobi je mimo Kamnika po obronkih Tuhinjske doline peljala stranska cesta do Ločice, kjer se je priključila na glavno cesto Emona-Celeia. V '2. stoletju, v času Andeških grofov, pa je postala Tuhinjska dolina glavna prometna povezava mpd Primorjem in Podonav-
jem. In ker vzdolž ceste ni bilo gostišča, ki bi sprejelo popotnika, je istrski mejni grof Henrik IV. Andechs-Meranski leta 1228 pod Kozjim hrbtom ustanovil hospic, v katerem so menihi oskrbovali popotnike in trgovce.
Prva ohranjena pisana listina o današnjem Špitaliču pa ima letnico 1229. Takrat je namreč Henrikov brat Oto posesti določil meje od Češnjic preko Menine planine, Šavnic in Farovških ravni do potoka Bele in pobočja Sipka poleg Trojan. S to listino so bile določene tudi dajatve, hkrati pa je v njej omenjeno tudi mesto Kamnik, ki na osnovi te listine letos praznuje 750-letnico obstoja.
Še celo vrsto zanimivosti bi lahko natresli o preteklosti Špitaliča, o dogodkih, ki so prav gotovo vplivali na sedanji utrip te krajevne skupnosti. Očitno je namreč, da je bilo življenje pred leti, ko so v Špitaliču še imeli svojo osnovno šolo, precej pestrejše, kar le potrjuje, da je šola v odročnejših krajevnih skupnostih resnično torišče življenja. Takrat je delovala tudi dramska sekcija, ki je s svojim delom bogatila življenje krajevne skupno-
sti, z gostovanji pa tudi sosednje kraje.
Šolo so torej pred leti zaprli zaradi premajhnega števila učencev - letos so jih v prvi razred šole v Motniku, kamor hodijo otroci do čertega razreda, vpisali le sedem. Tudi sicer je razvoj krajevne skupnosti nekaj časa spal svoje sanje. Ovirale so ga tudi slabe prometne povezave z občinskim središčem. Od preteklega leta, ko je skozi krajevno skupnost stekla asfaltirana cesta Kamnik-Ločica pa se življenje, kot pravijo krajani, že suče drugače. Če drugega ne, je vse več tistih, ki v tem prelepem delu kamniške občine iščejo prostor za gradnjo hiše.
Novih pridobitev v zadnjih letih pa kljub temu ne manjka, saj je v krajevni skupnosti ena sama domačija, do katere ni mogoče pripeljati s tovornjakom. Ceste resda niso asfaltirane, a krajani vedo, da so take želje v tako razdrobljeni krajevni skupnosti skoraj neuresničljive. Tudi čez ponudbo v Kočn.ini trgovini se ne pritožujejo. Želijo in že dolgo pa načrtujejo telefonsko povezavo. Sami bi skopali jame za drogove, tudi les bi dali, da bi le končno
imeli telefone, pravijo. Obetajo jim, da bodo njihovi načrti uresničeni, ko bo urejena nova telefonska centrala v Lazah.
S tem pa so načrti, ki jih snujejo v krajevni skupnosti - včasih je šlo lažje, saj so nam vse potrebno napisali učitelji, pravijo o pripravljanju smernic nadaljnega razvoja - že skoraj izčrpani. Radi bi le še napeljali vodovod v zaselek Okrog, pri čemer bodo, kot je že skoraj pravilo, s prostovoljnim delom, pa tudi z denarjem , sodelovali tudi krajani. Poleg Kočnine trgovine naj bi v bližnji prihodnosti dobili še bife, v prostorih nekdanje osnovne šole pa bi radi uredili tudi kulturno dvorano in prostore za delovanje krajevne skupnosti, ki jih zdaj nimajo. Tako bi pravijo, bolje delovala krajevna samouprava, znova pa bi bilo mogoče oživiti kulturni utrip kraja. Če bo ob pomoči kmetijsko zemljiške skupnosti zacvetelo tudi kmetijstvo - 40 odstotkov prebivalstva namreč živi od kmetijstva - in bodo znova obdelovali opuščene kmetije v nižini, pa bodo njihove želje sploh v celoti uresničene.
JANA TAŠKAR
nom o kooperaciji, so bila dolga, težka in zamudna, končno pa smo vendarle našli skupni jezik in razmerja, zanimiva in sprejemljiva za obe strani. Nekaj mesecev je bilo izgubljenih, ko je obojestransko podpisana pogodba romala v Beogradu po raznih komitejih in sekretariatih, končno pa je le na mizi, opremljena z vsemi soglasji, pečati in ostalim.
Priprave proizvodnje so že pred tem stekle in sedaj bomo pljunili v roke, da že za prihajajočo zimsko sezono založimo tržišče z iskano vezjo TYROLIA-TITAN, ki kvalitetno ne bo v ničemer zaostajala za originalom, saj bo podvržena natančnim kontrolnim postopkom, ki ga uporabljajo v Tyroliji.
Kam naprej? Po zadovoljitvi potreb domačega tržišča, bolje rečeno - vzporedno z njimi, bomo samostojno obdelovali tržišča nekaterih evropskih (predvsem socialističnih držav), preko Tyro-lie pa se bomo z našimi sestavnimi deli in kompletom, tipom vezi
150, vključili na vsa svetovna tržišča - od Amerike, preko Evrope do Avstralije.
S pogodbo smo si zagotovili tudi takojšnjo pravico proizvodnje najnovejših tipov vezi in vpogled v Tyroliino razvojno dejavnost, tudi tja, kjer načrtujejo že nove modele za sezono 80/81 in naprej. S svojimi izkušnjami v tehnologiji predelave kovin, bomo tudi mi koristni Tyrliji, kar se je že pokazalo v dosedanjem sodelovanju, ko so za zanimive ocenili nekatere naše tehnične izboljšave.
Ne nazadnje, skupnosti bomo prihranili velik kos deviznega hlebca, ki ga potrebujemd za druge, življenjsko bolj pomemb-
ne uvoze.
Skratka, dogovor med sosednjo Tyrolio in Titanom izpolnjuje vse bistvene elemente za resno kooperacijsko sodelovanje in za-želimo mu uspeha!
V. STROHMAIER
NOVE OSNOVNE ORGANIZACIJE ZVEZE KOMUNISTOV V OBČINI KAMNIK
Občinska organizacija zveze komunistov je po sklepu 10. seje občinske konference ZKS Kamnik, ki je bila 25. septembra 1979, bogatejša za šest novih osnovnih organizacij zveze komunistov.
Osnovne organizacije zveze komunistov so bile s sklepom ustanovljene v: Šmarci, Križ-Moste, Motniku, Šmartnem, Srednji vasi in v Stanovanjsko komunalnem gospodarstvu Kamnik.
Tako imamo trenutno v Kamniku 61 osnovnih organizacij zveze komunistov.
O reorganizaciji odnosno o razdelitvi je 9. oktobra 1979 razpravljala tudi osnovna organizacija ZK Kamnik-sever, ki je številčno najmočnejša, saj šteje 57 matičnih članov zveze komunistov. Na sestanku so izoblikovali predlog, da osnovno organizacijo razdelijo na tri nove in sicer: Šutna, Mekinje in Kamnik-sever.
Predlog so podkrepili z utemeljitvijo, da bo na ta način moč doseči večjo povezavo s krajevnimi organizacijami SZDL in s krajevnimi skupnostmi, ki delujejo na tem območju.
Predlog osnovne organizacije ZK Kamnik-sever bodo obravnavali na 11. seji občinske konference ZKS Kamnik, ki bo predvidoma sredi novembra.
Jelka POUANŠEK
- W'H.'f
Ob 110-letnici pesnikove smrti
Simon Jenko v Kamniku
Pred kratkim je minilo 110 let od smrti vajevca Simona Jenka, katerega nekajletna postaja v življenju je bila tudi mesto Kamnik. Sem je prišel leta 1866 kot koncipient (odvetniški pripravnik) v pisarni advokata dr. Valentina Prevca in ostal od julija 1869. Zatem se je preselil v Kranj, vendar le za nekaj mesecev, saj je že 18. 10. 1869 umrl za možganskim vnetjem, star komaj 34 let.
Po razpadu Bachovega absolutizma (1859) so se sirom Slovenije rojevale čitalnice, ki so s svojim kulturnim utripom budile narodno zavest. Tudi v Kamniku je bila, na pbbudo advokata Prelca in  enka leta 1868 ustanovljena
narodna čitalnica. Jenko je bil celo perovodja (pisec zapisnika) na ustanovnem občnem zboru, ki je bil na vrtu takratnega rodoljuba Jerneja Graška. Jenko je bil tudi strastni zbiralec protestantskega tiska, pa mu je iskalna mrzlica večkrat usmerila korak do bolj ali manj oddaljenih kamniških kmetij. O teh njegovih sprehodih piše dolgoletni režiser in predsednik čitalniškega društva Rudolf Binter v reviji Življenje in svet leta 1928 takole:
Spotoma se je oglasil v posameznih kmetskih hišicah, ki se belijo med zelenjem po sončnih pobočjih tunjiškega gričevja. Pri starih očancih in babicah je o takih prilikah poizvedoval za sta-
—
Prisrčno srečanje brigadirjev
Mladi se na mladinskih delovnih akcijah navežejo drug na drugega, privzgojijo si občutek pripadnosti svoji sredini in širši slovenski in jugoslovanski družbi. To dokazujejo njihova srečanja, ki so pogosta in prisrčna. To je spoznalo tudi vodstvo mladinske organizacije v STOL. Seveda, saj je bil njihov predsednik tudi brigadir.
S tem namenom in namero, da brigadirji bolje spoznajo delovno organizacijo - pokrovitelja, ter njen delovni in samoupravni utrip, so mladi iz Stola 19. oktobra letos organizirali obisk brigadirjev obeh kamniških brigad v svoji delovni organizaciji. Da so bili brigadirji veseli tega srečanja, kaže tudi dejstvo, da so se skoraj vsi udeležili srečanja, pridružili pa so se jim Slavko Ribaš, predsednik SO Kamnik, Lado Podbevšek, predsednik ZZB NOV Kamnik, Vinko Gobec, generalni direktor Stola in ostali predstavniki delovne organizacije.
Najprej smo si ogledali TOZD Ploskovno pohištvo, ki je v de-
lovni organizaciji najmoderneje opremljen in tudi poslovno najbolj uspešen. Potem pa smo se zbrali v novi upravni stavbi. Vinko Gogec nam je predstavil delovno organizacijo, opisal razvojne možnosti in naložbe, samoupravno življenje v tovarni, njeno povezanost s krajevno skupnostjo. Zahvalil se je brigadirjem za res lepe delovne uspehe na akciji, za častno zastopanje Kamnika in Stola na deloviščih slovenskih mladinskih delovnih akcij. Komandanta obeh brigad sta podala kratki poročili o delu in uspehih obeh brigad. Oglasila sta se tudi Slavko Ribaš in Lado Podbevšek, čestitala brigadirjem in jim zaželela delovnih uspehov tudi na prihodnjih akcijah.
Po tem uvodnem delu srečanja smo se zbrali še v delavski restavraciji na Duplici in v tovariškem in na trenutke zelo zabavnem pogovoru obudili spomine na brigadirske dneve. Dogovorili pa smo se tudi za srečanje s pobratenimi brigadirji iz Velenja in Raven.
Bilo je zanimivo, predvsem pa prisrčno. IZTOK KURET
rimi slovenskimi knjigami. Pogosto se je na izprehodih po bližnjem Podgorju oglašal na Ogrin-čevem domu, kjer je gospodaril brat pokojnega pisatelja in dramatika Josipa Ogrinca. Šetajoč se po Podgorju je prijazno občeval z domačini in se spuščal v daljše razgovore s starejšimi možaki. - Rad se je tudi pošalil z mlajšimi Podgorci ter jim nekoč pripomnil, da so gotovo luterske-ga pokolenja, češ, njihovi predniki so gotovo kot verski pristaši z neobičajno vnemo poslušali pridige luteranskih predikantov v podružni cerkvici sv. Nikolaja, ki je bila v Trubarjevi dobi poleg zapriške in kriške graščine središče protestantskega gibanja v kamniškem okraju.
Pri tej priliki so podarili Podgorci Jenku večje število starih knjig, ki jih je z veseljem sprejel. Tudi za prekrščevalce, privržence protestantske verske sekte, ki so se okrog leta 1560 pojavili v kamniški okolici in katerim sta načelovala Jurij Kralj in Krištof Stobč, se je Jenko živo zanimal ter stikal po bližnjih gradovih za starimi listinami. Zbiral je gradivo za zgodovinsko igro, v kateri bi se predočili verski boji v reformacijski dobi med Slovenci. Njegov trud navadno ni ostal brezuspešen. Našel je več knjig iz protestantske dobe, med njimi dobro ohranjen izvod Dalmatinove biblije, ki mu ga je neki stari Podgorec drage volje izročil v last z besedami: Gospod doktor - kakor so ga običajno nazivali -poklanjam Vam knjigo v trajen spomin name in na mojo hišo in prosim, da napišete vanjo še moje ime. V zahvalo za dragoceni dar je Jenko dotičnemu kmetu nekaj dni kasneje poklonil izvod svojih leta 1865. izišlih pesmi z lastnoročnim podpisom. Navdušen nad najdbo protestantske biblije je pesnik ob neki priložnosti menda dejal odbornikom kamniške čitalnice: »Tudi kamniška podstrešja bi moral sam preiskati in prepričan sem, da ne bi odšel praznih rok!«
SONJA HRIBOVŠEK
Mladi astronomi
Trije mladi astronomi (člani astro-noms|egakrpžka osnovne šole Toma Brejca Kamnik) so se poleti udeležili II. mednarodnega astronomskega tabora na Javorniku, kjer so mladi opazovali Sonce, meteorje in iskali razne meglice, kopice itd. Tudi na družabnost niso pozabili in na taborni ogenj, pa še delovno akcijo so imeli na mestu, kjer bo nekoč stal astronomski abservatorij.
Glavni namen tabora je bil, da bi spoznali metode za opazovanje spremenljivk; to so zvezde, ki enkrat svetijo močno, drugič pa jih komaj opazimo, ker spreminjajo svoj sij. Želeli smo potrditi, da lahko že s prostim očesom zaznamo spremembo sija pri spremenljivkah. Ko doživi mlad raziskovalec to spremembo, se vpraša: zakaj? Išče odgovor na svoja spoznanja in v tem iskanju začne brskati po strokovni literaturi ter počasi odkriva, da se vesolje spreminja, da ni nič stalnega, da v vesolju vladajo naravni zakoni, da poznajo zvezde rojstvo, mladost, zrela leta, starost in smrt. Tako odkriva naravo in spozna, da je vesolje ogromen fizikalni laboratorij, v katerem odkrivamo najrazličnejše zanimivosti.
Z znanjem, ki ga astronom amater pridobi, lahko popularizira astronomijo in obenem posreduje drugim osnovne pojme. Ob poznavanju pojavov nastopa proti mistikam današnjega sveta: astrologiji in ufologiji. Pri svoji dejavnosti nikakor ne beži iz vsakdanjosti. Zanj sta Zemlja in vesolje celota. Hkrati pa ugotavlja, kako neznaten del vesolja sta sončni sistem in Zemlja.
Amaterska astronomija se je v svetu zelo razvila in je doživela velik razmah. Pri nas so amaterska društva v Zagrebu, Beogradu, Novem Sadu, Puli, Splitu, Sarajevu in v Ljubljani (Astronomsko društvo Javornik -Ljubljana). Amaterska dejavnost je tudi nekakšno dopolnilo profesionalni (devet desetin kometov izsledijo prav amaterji). Dobro organizirana amaterska opazovanja mlade navajajo k načrtnemu skupinskemu delu in v njih razvija za to dejavnost nujno potrebne lastnosti: natančnost, povezanost, vztrajnost, discipliniranost, iznajdljivost, vzdržljivost.
Med taborom so naši trije astronomi vprašali: »Kaj pa jeseni? Dva odhajava iz šole, ker greva na srednjo, a astronomija naju zanima.« Porodila se je misel, da bi v našem mestu vse mlade, ki se zanimajo za astronomijo, združili v klub, v katerem bi lahko imeli tudi sekcijo za izdelovanje modelov raket (raketarstvo) pa še kakšno (npr. sekcija za izgradnjo inštitutov, sekcija za opazovanje Sonca, sekcija za opazovanje spremenljivk). Nekaj klubov je že v Sloveniji. Lahko bi se povezale vse osnovne in srednje šole in skupaj dale mentorje za delo kluba, skupaj bi investirali v preprosto šolsko zvezdarno, kjer bi opravljali preproste meritve. Za zahtevnejše delo pa bi si »sposodili« bodoči observatorij na Javorniku. S tako dejavnostjo bi mlade zaposlili v prostem času in jim omogočili raziskovalno delo.
Klub bi se lahko povezal s podobnimi v Sloveniji, Jugoslaviji in tujini. Člani krožka so tudi predlagali, da
bi pripravili javni jesenski in pomladni zvezdni večer, ki bi se ga lahko udeležili tudi občani in skozi šolski teleskop pogledali najzanimivejše objekte na nebu in seveda tudi zastavljali vprašanja.
Za letošnje šolsko leto si je krožek že sestavil program. Pa si ga oglejmo. Osnova bo vsekakor opazovanje neba:
a) s prostim očesom: spoznavanje ozvezdij, preprosta merjenja
b) s teleskopom: iskanje meglic, kopic, dvojnih zvezd, opazovanje spremenljivk.
c) stalna razlaga pojavov: zakaj dvojne zvezde, fizika spremenljivk, življenje zvezd itd.
Za to pa bi morali urediti stalno preprosto šolsko zvezdarno. Z neprestanim prevažanjem se aparature poškodujejo, zato je nujno, da najdemo prostor, kjer bodo shranjene in kamor bomo hodili opazovat in merit preproste pojave.
Če želi kdo dodatne informacije, naj se oglasi v našem krožku, ali pa naj se obrne na Astronomsko društvo Javornik (p. p. 504, Ljubljana), v katerem je združeno veliko slovenskih amaterjev in so člani tudi diplomirani astronomi (npr. Marjan Prosen, dr. Fran Dominko) in kjer vam bodo z veseljem odgovorili, kajti društvo želi popularizirati astronomijo sirom po Sloveniji in združevati vse, ki jih veseli astronomija.
Astronomski krožek na osnovni šoli Toma Brejca Kamnik Boris Kham
Mladi kamniški literati
Pred šestimi leti prvič organizirano srečanje mladih pesnikov in pisateljev začetnikov v Gradišču (Slovenske gorice) se je razširilo v široko literarno gibanje. Da bi zajeli čimveč mladih (ne samo po letih), je organizacijski odbor tega gibanja pričel tudi z organiziranjem območnih literarnih srečanj. Tako se je v oktobru zbralo v Škofji Loki osem izbranih avtorjev z Gorenjske. Med temi so bile tudi tri Kamničanke: Mateja, Mojca in Miranda.
Miranda Mrčcla je dijakinja 4. letnika Pedagoške gimnazije v Ljubljani in se ukvarja s poezijo že iz osnovnošolskih klopi:
»Priznati moram, da je literarno - kulturno življenje na gimnaziji v Ljubljani mnogo bolj živahno kot na kamniški. Poleg literarnih večerov in razgovorov izdajamo literarno glasilo Mladike, v katerem tudi objavljam. To jesen bom verjetno s pomočjo kulturnega krožka in šole izdala v samozaložbi svojo prvo pesniško zbirko. Izbor je že pripravljen, samo na denar še čakamo.« Mojca Kosirnik, študentka ekonomske fakultete, piše tako prozo kot poezijo:
»Vendar mi je pisanje bolj hobi in pišem le takrat, ko se mi da. Najprej sem se ukvarjala s prozo in šele veliko kasneje s poezijo. Ja, tudi objavljala sem. Spominjam se, da so mi prvo pesem objavili v zagrebški Tini, kasneje tudi v šolskih glasilih in v Mladih potih. Srečanje v Škofji Loki je bilo krasno, ker smo se tudi
pogovarjali o literarnih in kulturnih problemih v slovenskem prostoru, zato mislim, da bi lahko tudi v Kamniku organizirali podobno področno srečanje.«
Mateja Griljc je bila med najmlajšimi izbranci škofjeloškega srečanja, saj je dijakinja 2. letnika gimnazije Rudolfa Maistra:
»V glavnem pišem prozo. Sem pa tja tudi poezijo, ampak le zase, medtem ko prozo tudi objavljam v šolskih časopisih in v Zabavniku. Deloma se ukvarjam tudi z novinarskim pisanjem (Kamniški občan). Pišem kar dosti, najraje pa o planinah, saj grem tja skoraj vsako soboto in nedeljo.«
Po vsem sem torej ni strahu, da bi v Kamniku literarno snovanje popolnoma zamrlo. Škoda le, ker je dokaj neorganizirano in omejeno več ali manj na objavljanje v šolskih glasilih, ponekod tudi tovarniških ter od časa do časa v literarni prilogi mladinskega Viharnika.
Na koncu prispevka o kamniških mladih lite-ratih pa moramo omeniti še uspeh študenta Filozofske fakultete Matjaža Hribarja, ki je bil lansko leto na območnem srečanju v Kranju izbran za republiško srečanje v Gradišču (letos jeseni se je udeležil tudi literarne kolonije), kjer so podelili priznanja desetim najboljšim avtorjem začetnikom v Sloveniji.
SONJA HRIBOVŠEK
Kamnik v televizijski oddaji
Radiotelevizija Ljubljana je v okviru oddaj »Slovenski kraji med seboj« v peti oddaji 16. novembra sklenila televizijskim gledalcem predstaviti dve stari slovenski mesti: Škof jo Loko in Kamnik.
Oddaje skušajo v obliki tekmovanj, ki pa niso preveč tekmovalnega značaja, opisati in orisati življenski utrip mest, predstaviti gledalcem znamenitosti in obenem med mesti vzpostaviti prijateljske odnose.
V oddaji se bodo s svojo dejavnostjo predstavili kulturno društvo, radioamaterji, fotografi, v posameznih športnih disciplinah se bodo pomerili nekateri občani, kuharji bodo pokazali kulinarične posebnosti, skrita kamera bo skušala pokazati pomanjkljivosti, »črne« točke in podobno.
JOŽE ZAGORC
»Glas mladih 79«
Nič koliko mladih pevcev in pevk si želi zapeti pred občinstvom. Pogosto slišimo, da nimajo prave možnosti. Pa ne bo čisto držalo. Mladinska organizacija iz »Stola« letos organizira že 16. prireditev »Glas mladih«. Na tej prireditvi tekmujejo mladi amaterski pevci in pevke. Letošnja prireditev sovpada s praznovanjem 75-letnice DO »Stol« Kamnik, zato organizatorji zagotavljajo še posebna presenečenja za nastopajoče in goste.
Prireditev bo 17. novembra ob 19.00 uri v kino Domu na Duplici.
Seveda mlade zanima, kako lahko nastopijo na tej prireditvi. Čisto preprosto.
V petek, 9. novembra ob 16.00 uri bo v kino Domu na Duplici javna avdicija. Tam bo
Delovna skupnost uprave SO Kamnik razpisuje na podlagi sklepa 37. seje Izvršnega sveta SO Kamnik z dne 30. 7. 1979 ter sklepa sveta delovne skupnosti uprave z dne 21.9. 1979 ter na podlagi zakona o pogojih za prodajo stanovanjskih hiš in stanovanj v družbeni lastnini (Ur. 1. SRS, št. 13/74) in Pravilnika o nakupu in oddajanju najemnih stanovanj in razdeljevanju stanovanjskih posojil in pogojih za javno dražbo in pismene ponudbe za nakup stanovanjskih hiš in stanovanj družbene lastnine v upravi skupščine občine Kamnik naslednjo
JAVNO DRAŽBO
s pismenimi ponudbami zaradi prodaje zasedenega trosobnega stanovanja v II. nadstropju v stanovanjskem bloku na Kaju-hovi 10 v Kamniku, ki stoji na pare. št. 311/13 k. o. Kamnik pod naslednjimi pogoji:
- izklicna cena je 761.198,95 din
- interesenti morajo obvezno položiti kavcijo v višini 10% izklicne cene
- prednostno pravico do nakupa stanovanja ima dosedanji imetnik stanovanjske pravice
- v primeru, da na natečaju uspe delavec uprave SO Kamnik, se upošteva odplačilni rok, določen v 41. členu pravilnika.
Interesenti naj vložijo pismene ponudbe v 15 dneh od dneva objave v zaprtih kuvertah z oznako »prodaja trosobnega stanovanja« na naslov Svet delovne skupnosti uprave SO Kamnik, Kamnik, Titov trg 1.
Odpiranje ponudb bo 25. 10. 1979 ob 11. uri v sobi št. 34/11 SO Kamnik.
Ponudbe bo odpirala tričlanska komisija, imenovanj) na svetu delovne skupnosti.
Vsi interesenti se lahko udeležijo odpiranja ponudb.
posebna komisija vse kandidate preizkusila in izmed njih izbrala najboljše za udeležbo na tej prireditvi. Zaželeno je, da s seboj prinesete note ali plošče oziroma kaseto popevke, katero nameravate izvajati. Zato, pogum, in pridite na avdicijo.
Obiskovalcem prireditve pa že sedaj lahko zaupamo: po dosedanjih izkušnjah se nam obeta prijeten večer.
FRANC PESTOTNIK
Spretni prsti
kovinarjev
V prostorih delovne organizacije Titan je bila sredi oktobra odprta zanimiva razstava ročnih - del, na kateri je sodelovalo kar štirideset delavk in delavcev, med njimi tudi upokojenci te organizacije. Na Dan kovinarjev (10. 10) je razstavo pripravil odbor za kulturo. Pestre izdelke, med katerimi je bilo največ gobelinov, je aranžirala Stanka Pi-bernik iz osnovne šole Ko-menda-Moste.
Velik obisk razstave je dokaz zanimanja za ročno spretnost, za katero pravijo, da med mladimi zamira. In kdo bi si mislil, da so tudi moški prsti tako spretni! Na vprašanje, če bo delovna organizacija odkupila nekatere izdelke, so odgovorili, da verjetno zaradi pomanjkanja denarja ne, pa tudi nekateri razstavljalci svojih del nočejo prodati.
Delovna organizacija je ena redkih v Kamniku, ki letno pripravi določeno število razstav: Tako so si lahko delavci letos ogledali slikarske izdelke članov društva Petra Lobode iz Domžal, ekslibrise in skulpture učencev osnovne šole Moste-Komenda, do konca leta pa bodo odprli še razstavo fotografij Himalaje.
_S. H.
DOPISUJTE V
KAMNIŠKI OBČAN
Prispevke za naslednjo številko pošljite do S. novembra
KEMIJSKA INDUSTRIJA
»KAMNIK«, n. sol. o.
Kamnik, Fužine 9
OBJAVA
Komisija za delovna razmerja delovne skupnosti skupnih služb objavlja naslednja prosta dela in naloge:
1. MEDFAZNA KONTROLA TEHNOLOŠKEGA POSTOPKA IZDELAVE RAZSTRELIV (1 kandidat)
2. NABAVA TEHNIČNEGA IN INVESTICIJSKEGA MATERIALA IN PROIZVODNE OPREME (1 kandidat) Poleg tega pa še:
3. VEČ PROSTIH DEL IN NALOG V PROIZVODNIH OBRATIH
Kandidati morajo poleg splošnih pogojev izpolnjevati še naslednje pogoje: ! Pod i.i - da je kemijski tehnik
- da ima 3 leta delovnih izkušenj na enakih ali podobnih delih Pod 2.: - da je inženir strojništva
- da ima 3 leta delovnih izkušenj, od tega 1 leto na delih v komerciali
Pod 3.: - končana osemletka
Kandidatom je osebni dohodek določen s pravilnikom, o osnovah in merilih za razporejanje čistega dohodka in delitev sredstev za osebne dohodke ter merilih za vrednotenje dela, način izkazovanja, obračunavanja in izplačevanja osebnih dohodkov. Ostale pravice in dolžnosti so določene s pravilnikom o delovnih razmerjih.
Vsa navedena dela in naloge sklenemo za nedoločen čas, s poskusnim delom 3 mesecev. Kandidati naj predložijo pismene vloge z dokazili o izpolnjevanju pogojev v 15 dneh od dneva objave na naslov KEMIJSKA INDUSTRIJA »KAMNIK«, Kamnik, Fužine 9, n. sol. o. - Komisija za delovna razmerja delovne skupnosti skupnih služb. Kandidati bodo obveščeni o izbiri najkasneje v 30 dneh po odločitvi komisije za delovna razmerja.
RUDNIK KAOLINA ČRNA-KAMNIK
Medvedova 25, Kamnik
Komisija za delovna razmerja vabi k sodelovanju:
1. ključavničarje
2. elektrikarje
Delo se združuje za nedoločen čas s polnim delovnim časom in poskusnim delom, ki traja 2 meseca.
Osebhi dohodek določa pravilnik o osnovah in merilih delitve sredstev za osebne dohodke in skupno porabo in znaša: od 6630-7360 din *
Vsi interesenti naj prijave z ustreznimi dokazili pošljejo 1 15 dneh po objavi na naslov: Rudnik kaolina Črna-Kamnik, Medvedova 25, Kamnik. Prijavljene kandidate bomo o izbiri obvestili v 15 dneh po končanem sprejemu prijav.
TURISTIČNO
DRUŠTVO
KAMNIK
se iskreno zahvaljuje občinski skupščini Kamnik, KS Kamnik, vsem gospodarskim organizacijam, obrtnikom in ostalim za materialno pomoč pri organiziranju prireditve DAN NARODNE NOŠE dne 8. septembra. Zahvala vsem številnim narodnim nošam in folklornim skupinam za sodelovanje, posebno priznanje pa narodnim nošam iz Kamnika, saj smo jih našteli v sprevodu kar 140. Za prijazno pomoč se zahvaljujemo delavcem milice, pripadnikom narodne zaščite in mladim tabornikom. Menimo, da je prireditev uspela ter se dostojno vključila v slavje ob 750-letnici mesta.s
GOSTILNA »ZA TUNCO«
IVANKA BIZJAK TUNJIŠKA MLAKA KAMNIK
Cenjenim gostom postrežemo
z domačimi klobasami iz zaseke, domačo šunko in salamo, domačimi pečenicami in krvavicami s kislim zeljem in ajdovimi žganci, beluši na angleški ali poljski način, raznimi zrezki, beefsteak z jajcem, jedrni na žaru, ocvrtimi kalamari s tatarsko omako, postrvmi po tržaško, prekmursko gibanico, palačinkami z orehi, sadno kupo in sladoledom. Še posebej priporočamo naše posebnosti: toast Hawai, pleskavico s kajmakom in gobami, pečene telečje in prekajene svinjske krače ter kmečko pojedino po tunško, za ljubitelje domače slovenske kuhinje pa vsak petek in soboto orehove ali sirove štruklje. Vsak ponedeljek in torek zapito! Za obisk se priporočamo!
COLOR TV SERVIS
STANOVNIK-KAMNIK
Obveščamo cenjene stranke, da barvne TV sprejemnike tovarn Gorenje-Iskra popravljamo tudi na domu. Naročila na telefonski številki (061) 831-838 Andrej Stanovnik, Podgorje 55, Kamnik
Smrti
Razpotnik Urška, otrok, Kostanj št. 3, stara poldrugo leto
Sušnik Tilka, natakarica, R6-žično št. 2-A, stara 21 let
Berlic Terezija, upokojenka, Laze v Tuhinju št. 25, stara 85 let.
Cementno strešno opeko oblike karo, (2200 kosov) prodam. Naslov v uredništvu Kamniškega občana, Japljeva 6, Kamnu
Vaščani Gradišča se iskreno zahvaljujemo Francu Hribar-ju-Lovru za denarno pomoč, ki jo je podaril za vzdrževanje občinske ceste II. reda Šmartno-Gradišče.
Vaščani Gradišča v Tuhinjski dolini
črna pika
Oglasne deske menda niso samo zato, da so, ampak je pomembno, kako in za kaj jih uporabljamo. Tejle na Kovinarski cesti je že pošteno razpokala barva, ostanki plakatov lepo cvetijo, na najbolj svežem je datum 18. oziroma 19. oktober 1977. Pa še tega so očitno obesili cirkusanti... S. H.
Takoj redno zaposlim kvalificiranega in polkvalif iciranega MIZARJA. Osebni dohodki od 8000 do 8500 dinarjev. Ing. Janez Grmek, notranja oprema,   Domžale, Savska 31, telefon (061) 721-304. Zamenjam centralno ogrevano  garsonjero  za starejše dvosobno stanovanje v sta-, rem delu Kamnika. Ponudbe na  uredništvo Kamniškega občana, Kamnik, Japljeva 6 pod »Zamenjava«.
ZAHVALA
ob boleči izgubi našega ljubega sina, brata in strica
MIHA KOŽELJA
roj. 17. 9. 1936
se iskreno zahvaljujemo vsem, ki so sočustvovali z nami: sosedom, sorodnikom, znancem, kolektivu Metalke Kamnik za podarjeno cvetje in vence ter za spremstvo na njegov grob. Prav tako se zahvaljujemo duhovščini za lep pogrebni obred. Vsem še enkrat lepa hvala.
Žalujoči: mama, bratje in sestre z družinami
Stahovica, 24. oktobra 1979
I
Ob tednu požarne varnosti
Skoraj vsak dan poročajo časopisi o požarih, ki povzročajo večjo ali manjšo škodo, ogrožajo človeška življenja in povzročajo smrt. Tako smo pred kratkim brali o požaru v dunajskem hotelu, ki je terjal kar 28 človeških življenj. Za hip nas take vesti pretresejo, žal pa kmalu nanje pozabimo.
Če primerjamo požare s potresom, povodnijo, plazovi in drugimi naravnimi nesrečami, ugotavljamo, da ničesar ne moremo preprečiti, razen požara. Za preprečevanje izbruha in naglega širjenja požara skrbi požarna preventiva. Za gašenje požarov pa gasilci.
V boju proti požaru je najpomembnejša SAMOZAŠČITA, v katero moramo vključiti vse občane. Že predšolskemu otroku je treba vcepiti zavest, da je ogenj nevaren, da se z vžigalicami, s plinskimi in električnimi napravami ne smejo igrati. Tudi odrasli bi morali poznati vsaj osnovna načela boja proti požaru. Osnovno je opuščanje vsega, kar lahko povzroči požar. Poznati moramo nevarne lastnosti vnetljivih in eksplozivnih snovi. To je zlasti plin v jeklenkah, ki ga naša gospodinjstva precej uporabljajo. Plinskih jeklenk ne smemo shranjevati v kleteh, vežah in prehodnih prostorih. Najidealnejši prostori za shranjevanje so balkoni, verande in dvorišča. Paziti pa moramo, da niso jeklenke izpostavljene vročini ali soncu. Tudi raznih čistil in kozmetičnih pripomočkov, ki so v posodah pod tlakom (spreji), ne smemo shranjevati na soncu ali na vročem (npr. ob peči ali toplih radiatorjih). Pri uporabi gorilnega plina moramo paziti, da vsg naprave, zlasti stiki cevi (prirobnice) dobro tesnijo. Če plin uhaja, se pomeša z zrakom, kar povzroča nevarne plinske mešanice. Že iskra električnega stikala ali tleča cigareta lahko povzročita eksplozijo te mešanice. Nevarni so tudi plinski gorilniki starejše izvedbe, ki nimajo vgrajene naprave (tipala) za zapiranje dovoda plina. Če namreč tekočina na gorilniku prekipi, plamen ugasne. Plin v tem primeru uhaja in se pomeša z zrakom. Gospodinja, ki hoče gorilnik ponovno prižgati, povzroči s tem eksplozijo.
Zelo nevarno je lahko, če vlivamo kurilno olje v neohlajeno peč. Če kurimo s trdim gorivom, moramo paziti, da se vratca peči dobro zapirajo, da so tla pred pečjo iž negorljive snovi in da dimnik na podstrešju nima razpok. Posebno pomembna so dimniška vratca, ki se morajo dobro zapirati in ne smejo biti prežgana. Železne peči se lahko močno razbelijo, zato moramo iz neposredne bližine odstraniti vse, kar bi se lahko vnelo. Nevarno je tudi obešati perilo nad močno segrete peči, če ni dobro pritrjeno. Mnogo požarov so povzročile tudi prežgane pločevinaste dimne cevi.
V naši občini imamo v primerjavi z drugimi malo požarov, vendar to ne pomeni, da ni potrebna previdnost. Največjo nevarnost tudi za človeška življenja bi povzročil v našem mestu požar v stolpnicah in v stavbah z več kot tremi nadstropji, ker bi gasilci s svojimi lestvami ne dosegli stanovalcev in jih ne bi mogli rešiti. Zato moramo v višjih stavbah še posebno paziti, da ne izbruhne požar. V visokih stavbah se ta zelo hitro širi po stopniščih in v jaških za dvigala, ki se najprej napolnijo 1 dimom in vročim plinom ter preprečijo prebivalcem izhod.
Drugo poglavje požarne samozaščite je gašenje začetnih požarov. Za vsako gorenje je potreben kisik, oziroma zrak in toplota. Zato gasimo ali s preprečevanjem dostopa zraka (dušenje) ali z ohlajanjem, da znižamo temperaturo pod vnetišče. Večinoma uporabljamo za gašenje vodo. Z vodo pa ne smemo gasiti naprav, ki so pod električno napetostjo, vnetljivih tekočin, ki se z vodo ne mešajo in žarečih kovin.
Za gašenje začetnih požarov so zelo učinkoviti gasilni aparati kot npr. »S« (s suhim prahom) ali »C02« (z ogljikovim dioksidom). Te aparate lahko uporabljamo tudi za gašenje gorečih tekočin, plina in električnih naprav.
Z aparati pa lahko uspešno gasimo le, če so brezhibni.
Pri izbruhu požara poskušajmo ohraniti mirno kri in vpli-vajmo pomirjevalno na druge. Požar skušamo zadušiti in gasiti z vodo, mokrimi krpami (z njimi ovijemo metlo in z njo udarjamo po gorečem predmetu) ali z gasilnim aparatom. V primeru, da se nam ne bi posrečilo zatreti požara, moramo čimpreje obvestiti gasilce, v mestu pa milico (telef. št. 92). Ko telefoniramo, razločno povejmo natančen naslov, kje gori, kaj gori, obseg požara in nevarnost za ljudi. Povedati moramo tudi svoje ime in telefonsko številko.
Pri požarih v zaprtih prostorih zapremo okna in vrata, da tako preprečimo hitro širjenje. Po možnosti izključimo električni tok (odvijemo varovalko), odnesemo na varno jeklenko s plinom in pričakamo gasilce ob vhodu v hišo.
SIS za varstvo pred požarom
Štirinajstdnevna kronika
Pogašen pretep
Po uspešno izvedeni akciji »Nič nas ne sme presenetiti« in presenetljivo mirnih zadnjih štirinajstih dneh septembra so nas spet neprijetno presenetili prvi dnevi oktobra, točneje, dogodki prvih petnajst dni v mesecu, v katerem so v vinorodnih krajih praznili brente in polnili sode. Kaže, da smo v Kamniku pridno skrbeli, da bi ostalo čim manj stare zaloge in čim več praznih sodov za novo zalogo.
Želja, zapisana v prejšnji številki, da bi mimo in varno preživeli do konca letošnjega leta, se žal ne uresničuje.
V prvih petnajstih dneh oktobra je bilo na kamniškem storjenih 20 prekrškov zoper javni red in mir, 18 kaznivih dejanj in 19 prometnih nesreč. Morda pa število zabeleženih primerov kaže na priprave za Martinovo nedeljo.
JAVNI RED IN MIR
Od 20 zabeleženih prekrškov zoper javni red in mir jih je bilo kar 12 storjenih v hramih, kjer točijo žlahtno kapljico. Jasno je, da je bilo glede na lokacijo kršitev temu primerno tudi stanje kršilcev. Med kršitvami so na prvem mestu pretepi, razbijanje in razgrajanje, sledijo pa nedostojno vedenje na javnem kraju in grožnje. Žal moramo ugotoviti, da so v nekaterih primerih peli tudi noži in drugo priročno orodje. Štirje so se ga nasekali do take mere, da so morali počivati ob cesti, saj so bili toliko trdi, da so imeli čisto mehke noge.
1. 10. so miličniki ob 13.30 uri odstranili iz zgradbe sodišča Štefana H. iz Žal, saj je motil stranke, pa tudi tistim, ki delijo pravico, je grozil. Kdor išče, najde.
4. 10. so nekaj čez polnoči našli na Polčevi poti Leopolda G. s Ceste treh talcev. Polde je bil precej okajen in poškodovan, da so ga morali odpeljati na klinični center v Ljubljano.
6. 10. je ob 13.05 uri Franci V. s Kolodvorske na Kolodvorski pretepel Marjeto R. s Kolodvorske. Pa ni šlo zaradi zamude vlaka. K sodniku za prekrške bo lahko prišel peš.
Tega dne je ob 19.10 uri uprizoril . dirke od Kamnika do Šmarce z osebnim avtomobilom Vojko C. iz Šmarce. Za miličnike, ki so ga sledili z modro lučjo, se ni zmenil. Našli so ga šele v disco klubu v Šmarci. Kamnik za marsikoga predstavlja Monco.
Istega dne je ob 22.50 uri prišel na PM Roman V. iz Šmarce in prijavil, da ga je nekdo udaril po obrazu v
disco klubu v Šmarci in ga telesno poškodoval. Tudi znanci se včasih ne poznajo, čeprav boli.
7. 10. je ob 23.45 uri okajen kolovratu po Duplici Jože D. iz Duplice. Korajžo si je dajal z močnim vpitjem. Koncert na prostem.
11. 10. je ob 21.05 uri v Planinki drobil kozarce in razstavljal stole Ha-sim M. s Cankarjeve. Da je bil pod »gasom«, ni treba posebej poudarjati. Račun za črepinje in trske mu bo napisal sodnik za prekrške.
13. 10. sta že ob 16.45 v gostilni pri Korlnu v Stahovici razbijala in se ne-
OJ vinček ti moj
V pavlihovi pratiki piše: »Pre-ša spreša grozdov sok, brente smo spraznili. Pihal ata je v balon, pa so ga zašili.«
Miličniki so v akcijo 13. oktobra šli sicer brez pavlihove prati-ke, vendar dobro založeni z alko-skopi in bloki za mandatno kaznovanje. V akciji »Vinjeni vozniki«, ki je trajala od 19. ure do 02. ure naslednjega dne, je petnajst voznikov motornih vozil zaradi pozelenelih balončkov preko dovoljene meje ostalo brez vozniških dovoljenj, nadaljnja vožnja pa jim je bila preprečena. Miličniki so napisali po akciji tudi devet predlogov sodniku za prekrške zaradi voženj brez vozniškega izpita, voženj z neregistriranim vozilom idr: Z mandatno kaznijo so kaznovali sedem voznikov motornih vozil, precej voznikov pa so samo opozorili. Za nekatere je bil trinajsti res nesrečen dan.
MAJ
dostojno vedla Franc L. iz Mengeške Loke in Edo P. iz Mengša. Medobčinsko sodelovanje pod kamniškimi planinami.
14. 10. je ob 19.30 uri pričel razbijati kozarec in izzivati k pretepu Ibro S. s Klavčičeve. Nadaljevanje je sledilo ob 22.10 uri. Tretje nadaljevanje bo pri sodniku za prekrške vendar
Uspel avto
rally
Triindvajset članov AMD Kamnik se je v soboto, 6. oktobra pomerilo med seboj na društvenem raUyu, ki ga je AMD organiziralo v počastitev 750-letnice mesta Kamnik. Skromni udeležbi je bilo krivo slabo vreme, pa tudi »parna« sobota. Tekmovalci so morali najprej prevoziti progo s tremi časovnimi kontrolami od Kamnika preko Stranj, Tunjic, Kornendske Dobrave in Zaloga do Komende, kjer je bil cilj in spretnostna vožnja ter streljanje z zračno puško. Precej zahtevna spretnostmi vožnja je marsikomu zagrenila ta dan in mu pokvarila uvrstitev.
V kategoriji žensk sta tekmovali le dve predstavnici nežnega spola. Prva je bila Ela Perko s 95 kazenskimi točkami, Fani Po-'janšek pa si je prislužila 368 kazenskih točk.
V kategoriji do 850 cem je 'akmovalo pet tekmovalcev:
1. Branko Sedušak, 51 kazenskih točk, 2. Lado Spruk, 55, 3. Franc Orehek, 313 itd. Franc Orehek je bil tudi najstarejši tekmovalec.
V kategoriji do 1200 cem je vozilo 10 voznikov:
1. Janko Brinovec, 63 kazenskih točk, 2. Franc Sitar, 66. 3. Alfonz Kern, 80 kazenskih točk itd.
V kategoriji nad 1200 cem se je pomerilo 6 voznikov:
1. Darko Jordan, 50 kazenskih točk, 2-3 Ivan Sodnik in Zvone Bogataj, 79 itd.
V generalni uvrstitvi je bil vrstni red tekmovalcev naslednji:
1. Darko Jordan, 50, 2. Branko Sedušak, 51, 3. Lado Spruk, 55, 4. Janko Brinovec, 63, 5. Franc Sitar, 66, 6-7. Ivan Sodnik in Zvone Bogataj, 79, 8. Alfonz Kern, 80, 9. Franc Sršen, 82, 10. Marjan Cestnik, 86, 11. Ela Perko, 95, 12. Miro Miklič 10O itd.
MAJ
brez kozarcev, pa tudi sodniku ni nič kaj za pretep.
15. 10. je bilo ob 19. uri zelo pestro v bifeju na Bakovniku, kamor je vstopil Bečir M. iz Domžal in pozval goste, ki so sedeli za mizo: »Da se kockamo!« Radovan M. s Steletove je hotel o tem obvestiti miličnike, pa mu je Bečir zapodil nož v roko, nakar je prišlo do splošnega pretepa. Jože M. z Exlerjeve je za ohladitev razgretih uporabil vsebino gasilnega aparata, kar je udeležence v pretepu, bele kot mlinarje, umirilo. Radovan in Bečir sta bila poškodovana in sta iskala zdravniško pomoč. Večnamembnost gasilnih aparatov praktično preizkušena!
VLOMI IN TATVINE
Zanimanje za kolesa se še ni poleglo, čeprav so trim akcije »Vsi na kolo za zdravo telo« za letos končano, saj je bilo od 18 kaznivih dejanj v obravnavanem obdobju šest tatvin koles. Za svoje so zmikavti jemali ventile za radiatorje, orodje, zeljnate glave, vloženo povrtnino, luči z avtomobilov, zmanjkala pa je tudi zajklja iz zajčni-ka. Ukradena zajkla pa menda ni v zvezi z ukradenimi zeljnatimi glavami.
1. 10. je bilo skozi okno vlomljeno v skladišče gradbišča na Bakovniku. Storilec je odnesel dvajset ventilov za radiatorje. Že naslednjega dne je bilo iz bloka v gradnji na Bakovniku med 9.30 in 11. uro prav tako odneseno več ventilov, ki so bili že montirani na radiatorjih. Poleg energetske še ven-tilska kriza! Kljub dopoldanskemu času nihče ni ničesar videl. Kaže, da so nekaterim odnesli tudi samozaščito.
5. 10. so ob 23.55 uri miličniki prijeli težko »ribo« o čemer pišemo posebej.
8. 10. je bil ukraden iz delavnice separacije »Graditelja« komplet orodja, vreden 6000 din. Če rabiš, vzemi tam, kjer je. Kaže, da lahko.
9. 10. si je ob 7.25 uri Marija P. z Gradišč nabrala v trgovini Emona na Trgu talcev materiala za 174,20 din. Nič ne bi bilo narobe, če bi ga nabirala v košarico, ne pa mimo nje. Poskus ji ni uspel.
PROMETNE NESREČE
V devetnajstih prometnih nesrečah je bilo sedem oseb telesno poškodovanih od tega tri težje, štiri pa lažje. V dvanajstih primerih je nastala le materialna škoda. Med najpogostejšimi
vzroki prometnih nesreč je bila neprimerna hitrost, sledi pa vinjenost voznikov in izsiljevanje prednosti. Poleg voznikov motornih vozil zasledimo med udeleženci prometnih nesreč kar pet pešcev in enega kolesarja. Največ prometnih nesreč se je pripetilo med 18. in 22. uro. V tem času se je pripetilo šest prometnih nesreč, v katerih so bili udeleženi štirje pešci!!
Titov trg je bil prizorišče treh prometnih nesreč, na ostalih odsekih kamniških cest pa se je zgodila po ena prometna nesreča.
1. 10. je ob 18.10 uri voznik osebnega avtomobila Roman Z. z Nevelj-ske poti na Medvedovi ulici zadel pe-šakinjo Heleno P. s Trga talcev, ki je dobila težje telesne poškodbe. Kaže, da je po sredi neprimerna hitrost in vinjenost voznika.
5. 10. se je ob 16.45 uri na Kidričevi ulici v zadnji del službenega vozila PM zaletel Jože U. z Župančičeve. Tudi ta primer kaže na neprimerno hitrost in vinjenost.
Istega dne je ob 19.00 uri na Titovem trgu tovornjak na prehodu za pešce zadel pešakinjo. K sreči se je nesreča končala brez telesnih poškodb.
8. 10. je ob 13.55 uri na Titovem trgu voznik osebnega avtomobila Milan B. iz Domžal na prehodu za pešce zadel pešca Antona K. s Cankarjeve. Pešec je bil težje poškodovan.
12. 10. je ob 19.15 uri hodil po sredini cestišča iz smeri Kamnika proti Vrhpolju Ivan P. iz Žubejevega. Pri gostilni Pod skalco ga je s tovornjakom dohitel Zdravko H. iz Golic. Kljub močnemu zaviranju je tovornjak zadel pešca, ki je dobil težje
telesne poškodbe. V tovornjak se je z zadnje strani zaletel še voznik osebnega avtomobila Viljem D. iz Ljubljane, pa je nastala materialna škoda na vozilih za okoli 35.000 din.
Jesensko vreme in neosvetljena vozišča, neprimerne hitrosti in vinjenost voznikov motornih vozil bodo vedno večja nevarnost za pešce in kolesarje. Dogodki terjajo od vseh udeležencev v cestnem prometu, da se ob številkah zamislimo in ukrepamo vsak po svojih močeh, da ne bo prepozno; krvni davek na cesti pa vse večji.
POHVALNO
V petnajstih dneh oktobra so našli in izročili na PM denarnice z dokumenti in skupno 3563,10 dinarji, hranilne knjižice in kolesa naslednji! pošteni najditelji: Anton Klemene s Trga talcev, Mihela VrhoVnlk izjTu-njic, Avgust Hribar s Tomšičeve, (Avgust Štele iz Kamnika, Miran Us s ceste Ireh talcev, Franc Škornik z Duplice, Peter Sever iz Šmarce, Nurja Kronosič s Klavčičeve, Cveto Strehar s Kamnika in Ivo Stražar iz Podgorja.
MAJ
Na cesti Črna-Stahovica se je prevrnil tovornjak, polno naložen s kalcitom. K sreči ni bilo telesnih poškodb, materialne škode pa kar precej.
Akcija kamniških miličnikov
Nočna ptica ujeta
Graditeljem zasebnih stanovanjskih hiš v Komendi, Mostah Suhadolah in Križu je že v lanskem letu pričel z gradbišč in z nedograjenih hiš zginjati najrazličnejši material. Na spisku ukradenih stvari se je znašlo marsikaj: gorilci za centralno kurjavo, izolacijski material, elektro in vodovodno instalacijski material, keramične ploščice, svetlobna telesa, motorne žage, perlit, siporex, samokolnice, vrtalni stroji in še in še bi lahko naštevali. Vrednost ukradenega materiala je bila vedno večja, kar velja tudi za nejevoljo graditeljev. Pomanjkljivo shranjevanja nevgrajenega materiala je omogočalo nepoklicanim, da so z malo truda, pa toliko več predrznosti, odnašali. Precej se je govorilo, pa kaj malo storilo za zaščito zasebnega premoženja, saj so graditelji stanovali izven kraja gradnje stanovanjskih hiš.
so nekateri take oglede in akcije celo opazovali. V vseh letih njegovega delovanja pa nikomur ni prišlo na um, da bi si zapisal registrsko številko njegovega avtomobila. Nikomur ni bil sumljiv polto-vornjak, parkiran in pripravljen za prevoz, pred nedograjenimi hišami v sila neprikla-dnih urah. Kaj nismo zares preveč brezbrižni? Morda bo ta primer izučil sedanje in bodoče graditelje, da bodo bo-
lje zavarovali in zaščitili svojo lastnino, saj včasih ni potrebno sneti niti ključavnice, da prideš do materiala precejšnje vrednosti.
Tako se ena izmed uspešnih akcij miličnikov in kriminalistov bliža koncu. Sodišče bo reklo zadnjo besedo. Na koncu nam ne preostane drugega, kot da čestitamo miličnikom za eno najuspešnejših akcij zadnjih let na področju zatiranja kriminalitete, občane in delovne ljudi pa ponovno opozorimo na to, da nam družbena samozaščita na papirju še ne zagotavlja varnosti in mirnega življenja.
MAJ
Zmagovalec v kategoriji do 1300 cem na tej oviri ni zaslužil kazen-skih točk; stojalo in žoga sta ostala na svojem mestu.
Klobčič se je odvil v petek, 5. oktobra pet minut pred polnočjo, ko so kamniški miličniki zalotili na Križu zasebnega avtoprevoznika Srečka S. iz Šenčurja pri nalaganju siporex opeke, last Franca O., ki na Križu gradi hišo, na svoje tovorno motorno vozilo. Nočne ptice ordinirajo ponoči in tudi lovijo jih ponoči. Srečka je sreča zapustila in njegovi pohodi so za nekaj časa končani. Pri hišni preiskavi v soboto so miličniki odkrili marsikaj. Poleg zgoraj naštetega so na seznam prišli tudi radiatorji, okna, vrata, zidarsko orodje, betonsko železo, električni kabel, avtora-dio aparati, vodovodne pipe vseh vrst, leseni opaž, pa s tem seznam še ni zaključen. Ugotovljeno je, da je bi teren Srečkovih operacij precej širok, saj njegovo delovanje sega nekaj let nazaj na območja občin Kranj, Domžal, Vrhnike in morda še kam. Število izvršenih kaznivih de-
janj je precejšnje. Velika večina oškodovancev je že dobila ukradene stvari nazaj, za precej predmetov pa lastniki sploh še niso znani. Vrednost ukradenih stvari gre v precejšnje milijone in danes je težko zapisati natančno številko. Kriva pota enega izmed iztirjenih posameznikov so tako prekinjena.
Postavlja se vprašanje, če ne bi bilo mogoče že prej prekiniti Srečkovih in njemu podobnih nočnih avantur. Veliko pišemo in govorimo o po-družbljanju družbene samozaščite, o njenem pomenu za varovanje družbenega in zasebnega premoženja. Trdimo, da je družbena samozaščita stvar slehernega in vseh. Srečko pa se je veselo, prevažal podnevi in ponoči s svojim poltovornjakom po naseljenih krajih in gradbiščih, menda se je celo pogovarjal z nekaterimi oškodovanci. Ponoči je po nedograjenih stavbah svetil z baterijo in menda
Del na nočnem »lovu« nabranega materiala.
t—— "Ti-rrm
• IV. športne igre upokojencev Slovenije
Kamničani so dobro odrezali
Z otvoritvijo, na kateri so v uvodu zaigrale tudi kamniške fanfare, so se slovesno začele IV. športne igre upokojencev Slovenije. Organizacijo srečanja je prevzelo Društvo upokojencev Kamnik, pokrovitelj pa je bila OK SZDL Kamnik.
Prvi del športnih iger je potekal v Postojni, kjer so se pomerili balinarji in reševalci križank. Obakrat so bili najboljši člani Društva upokojencev Ljubljana Šiška. V Senovem je bilo tekmovanje v športnem ribolovu. Na tekmovanju v Kamniku so nastopili v zaključnem boju tekmovalci, ki so si pravico nastopa priborili na področnih tekmovanjih. V zaključnem delu je nastopilo 16 najboljših društev iz Slovenije. Kegljanje je potekalo na kegljišču Planinke, šah in streljanje pa
so priredili na Duplici, kjer je avtomatsko strelišče. Lahko rečemo, da so se Kamničani solidno uvrstili, nastopili pa so v vseh panogah. Najboljši posameznik je bil Humar, ki je v kegljanju posamezno osvojil 3. mesto.
Rezultati:
Kegljanje ekipno: - borbene igre 6 x 12 x 3 lučajev: 1. Koper 437, 2. Trbovlje 421, 3. Kranj 417, 4. Cerknica 403, 5. Maribor 398, 6. Kamnik 392, 7. Kočevje 390, 8. Murska Sobota 360 in 9. Ravne 338.
Moški posamezno: - 4 X 25 lučajev mešano: 1. Žibert - Trbovlje 419, 2. Kranjc - Cerknica 384, 3. Humar - Kamnik 382, 4. Zerbo - Koper 381, 5. Cimper-man - Maribor 379, 6. Kožar -Murska Sobota 364 (116), 7.
Krapež - Kočevje 364 (105), 8. Stare - Kranj 364 (95) in 9. Samec - Ravne 351
Streljanje - ekipno 4 x 200 krogov:
1. Nova Gorica 650 krogov, 2. Ljubljana - Šiška 616 krogov, 3. Murska Sobota 615 krogov, 4. Kamnik 589 krogoV, 5. Ruše 576 krogov, 6. Kočevje 540 krogov, 7. Zagorje 480 krogov, 8. Laško 387 krogov
Streljanje - posamezno: 1. Zlobec - Nova Gorica 172 krogov,
2. Žnidaršič - Nova Gorica 170 krogov, 3. Maček - Ruše 170 krogov, 4.,Macele - Ljubljana Šiška 166 krogov, 5. Regali -Kočevje 164 krogov
Šah - ekipno:
1. Maribor - Tabor 18,5, 2. Ljubljana - Šiška 16,5, 3. Trbov-
• Državno prvenstvo v militari ju v Komendi
Uspeh domačih tekmovalcev
Na izredno težkih, zaradi dežja razmočenih progah, je od petka do nedelje (od 12. do 14. oktobra) potekalo v Komendi peto državno prvenstvo v militariju, ki ga je pripravil domači konjeniški klub. V petek so se tekmovalci pomerili v dresuri, v kateri je bil s konjem Japanom najboljši Novosadčan Rajko Dokič, sirom Jugoslavije znan tekmovalec in večkratni državni prvak v militariju.
V soboto so se tekmovalci podali na najzanimivejšo preizkušnjo - 22 kilometrov dolgo progo s petnajstimi pričvrščenimi zaprekami, ki je vodila po komendskih gozdovih in poljih. Dokič je moral priznati premoč domačina Andreja Čerčka s kobilo Malo. Tretja je bila domačinka Maja Čerček s konjem Tri-stanom, četrti Miha Tabernik s kobilo Hani, prav tako član konjeniškega kluba Komenda in peti Pavle Džukič s Ka-štelom, član Graničarja iz Novega Sada.
Nedeljska preizkušnja ovir na hipodromu je odločila o končnem zmagovalcu. Rajko Dokič je ponovil uspeh izpred šestih let, ko je bilo na sporedu zadnje državno prvenstvo. Za njim je na zmagovalni oder stopila Maja Čerček, tretji je bil Novosadčan Pavle Džukič, na četrto mesto se je uvrstil Miha Tabernik, peti je bil Mariborčan Jože Štiftar. Ekipno so bili prvi Novosadčani, drugi pa Komendčani.
V okviru državnega prvenstva so Komendčani pripravili tudi letošnjo zadnjo kasaško preizkušnjo - maraton na 400 metrov dolgi progi. Navdušenje domačinov je bilo ob zmagi Tineta Jagodica nepopisno, saj je Disa, ž mladim Markom Slavičem iz Ljutomera, ki je letos zmagala kar
litariju odlično pripravili. Pohvalo predsednika konjeniške zveze Jugoslavije so res zaslužili, saj so prijeli za delo vsi člani kluba s predsednikom Lojzetom Lahom na čelu. Tako ima tudi Komenda vse možnosti, da skupaj z Ljutomerom in Lipico kandidira za Balkansko prvenstvo.
Najboljši tekmovalci S. državnega prvenstva: (z leve proti desni) Rajko Dokič, Maja Čerček, Pavle D j ti kit
sedemkrat, ostala daleč za Primo III.
Zadnja tekma v letošnji sezoni je bila revija kasačev za pokal Gorenjske, v kateri so se pomerili trije tekmovalci iz konjeniškega kluba Brdo. Lepena z Angelo Škofic je bila prepričljivo prvajn morda bo že prihodnje leto zmagovala na kasaških stezah.
Komendčani so po šestletnem premoru, ki mu je botrovalo pomanjkanje dobrih konj, pa tudi organizatorjev, peto državno prvenstvo v mi-
diha Tabernik ni"bil le uspešen tekmovalec, ampak tudi organizator državnega prvenstva
Končni vrstni red militari-ja: posamezno - 1. Dokič (Japan, Graničar Novi Sad) 79,4 točke, 2. M. Čerček (Tristan, Komenda) 151,3 3. Džukič (Kaštel, Graničar, N. Sad) 151,4. Tabernik (Hani, Komenda) 187. 5. Štiftar (Vilma, Maribor) 324, ekipno: 1. Graničar (Novi Sad) 230,4, in 2. Komenda 338.
Rezultati: časovni handicap za 3-12 letne kasače, 1600 m, temelj 1.32 1. Neni (Novak, Bled) 1.30, 2. Prima II (Napast, Šempeter) 132, 3. Pandor (Werbole, Ljubljana) 1.32.
Časovni handicap za 3 do 5-letne kasače, 2100 m temelj 1.38: 1. Karena (Vavpotič, Ljubljana) 1:37,4, 2. Lavena (Boc, Ljubljana) 1:39,5, 3. Forda (Sos, Ljubljana) 1:42,0.
2. tek časovnega handicapa za 3-12 letne kasače: 1 Neni 1:29,4, 2. Prima ii 1:31,8, 3. Roksi (Jagodic, Komenda) 1:34,4, skupno: 1. Neni, 2. Prima ii, 3. Roksi iii (Jagodic, Komenda) 1:28,0, 2. Disa (Slavič ml. Ljutomer) 1:27,8, 3. Kima (Kolar, Ljubljana) 1:28,1.
JANEZ KIMOVEC
lje 14,5, 4. Jesenice 13,5, 5. Novo mesto 10,5, 6. Kamnik 6,5 in 7. Ljutomer 4.
v vseh treh športnih disciplinah je sodelovalo skoraj 200 upokojencev športnikov in gostov, ki so spremljali igre. Tekmovanje je potekalo v prijateljskem in tovariškem vzdušju na Duplici in v Kamniku. Celotno organizacijo je bilo mogoče tako uspešno izpeljati, ker so pri tem moralno in materilano sodelovale delovne organizacije iz Kamnika in bližnje okolice.
Kamniški upokojenci so že v začetku leta obljubili, da bodo praznovanje 750-letnice popestrili s svojim deležem. To nalogo so v celoti izpolnili in presegli.
Takih in podobnih srečanj se veselimo in nam ni žal truda. Upokojenci se po svojih močeh še vedno tvorno vključujejo v vse aktivnosti družbenega in političnega življenja kraja.
Naše geslo »ZA ZDRAVO IN
dolgo Življenje«, nas bo
spremljalo tudi v bodočem delu in bomo sodelovali povsod, kjer bo to mogoče.
Vsem, ki so sodelovali ali kakor koli pomagali k uspešni izpolnitvi zahtevne naloge in vsem tekmovalcem se društvo upokojencev Kamnik toplo zahvaljuje. ANDREJ PERČIČ, STANE SIMŠIČ
Rokometno merjenje moči -
Rokometna sekcija Stol Kamnik je v okviru 75-letnice delovne organizacije razpisala tekmovanje moških ekip v rokometu, ki je bilo 1. oktobra v športnem parku pri kulturnem domu na Duplici.
Prijavilo se je pet ekip, vendar se ekipa Svilanita tekmovanja ni udeležila.
Rezultati: Alprem:Stol (3:6)
6:17, TitamAlprem (6:2) 16:9,
Zarja:Titan (4:2) ¿-.7, StohZarja
(7:6) 15:14.
FRANCI OMERZU
Keglji so padali
Kegljaški klub Kamnik je dostojno proslavil 750-letnico mesta Kamnik. v preteklem mesecu (od 21. do 23. 9.) je priredil športno srečanje kegljaških ekip, ki so se borile za prehodni pokal Kamnika, za pokal za najboljšo moško ekipo in za najboljšo žensko ekipo.
Pri športnem merjenju moči so sodelovali kegljaški klubi: Gradiš Ljubljana, z moško in žensko ekipo;
Rudar Trbovlje, z moško in žensko ekipo;
Tekstina Ajdovščina, z moško in žensko ekipo;
Medvode, z moško in žensko ekipo;
Kamnik, z 2 moškima in 1 žensko ekipo;
Hidro Medvode, z moško ekipo; Čarda Murska Sobota, z Moško ekipo;
Kočevje z moško ekipo in Domžale z moško ekipo. Najboljše uvriščeni so prejeli:
1. prehodni pokal mesta Kamnik: KK Gradiš Ljubljana (skupaj za moško in žensko ekipo);
2. pokal v trajno last: najboljša moška ekipa Hidro Medvode;
3. pokal v trajno last: najboljša ženska ekipa Gradiš Ljubljana.
Tekmovanje je bilo na prenovljenem plastičnem kegljišču, ki so ga ob tej priliki odprli. To je pravzaprav začetek novih aktivnosti, ki jih KK Kamnik načrtuje v svojem programu dela.
Pokroviteljstvo in prehodni pokal dela je zagotovila občinska skupščina Kamnik, pokala za moško in žensko ekipo pa je prispeval občinski sindikalni svet Kamnik. v imenu KK Kamnik, lepa hvala.
Posebna zahvala velja tudi Planiki iz Kamnika, ki je uresničila večletno željo KK Kamnik; kegljišče so obnovili s plastičnimi stezami in s tem omogočili KK Kamnik nove perspektive.
STANE SIMŠIČ
NOGOMETNA TEKMA NA KOROŠICI
Za spremembo pišemo tokrat v »Planinskem kotičku« o nogometu. In kakšno povezavo imeta nogomet in planinstvo? Seveda jo imata.
V soboto, 20. oktobra je bila namreč na Korošici odigrana zanimiva nogometna tekma. Pome-
VZPONI V SEPTEMBRU
Jesen je navadno čas, ko so vs plezalci na vrhuncu kondicije, k so si jo pridno nabirali vse polet je. To nam kaže tudi mesečni pregled vzponov, ki je zelo zani miv. Pa ne zato, ker je bilo v tem mesecu opravljeno veliko vzponov, saj 45 ni visoka številka Zanimivo je, da je največ vzpo nov najvišje težavnostne stopnje kar 18 vzponov je ocenjenih : vi. Ostala kvaliteta pa je taka: 7 vzponov v. stopnje 9 vzponov iv. stopnje 6 vzponov iii. stopnje 5 vzponov ii. stopnje Poglejmo le najtežje vzpone (vsi z oceno vi):
Dolgi hrbet: Trikot (plezala Janez Benkovič, Dušan Orehek) Triglav: Ljubljanska (plezala Janez Benkovič, Milan Gladek)
rili sta se izbrani moštvi iz Kranjske in Štajerske, ki so ju sestavljali alpinisti iz Celja na eni strani
in alpinisti ter člani planinskega društva iz Mengša, Kamnika in Rašice na drugi strani.
Po prvotnem dogovoru naj bi tekmo, v kateri bi se »spopadli« celjski in kamniški alpinisti, oziroma alpinistke, odigrali v nedeljo, 21. oktobra. Toda na željo Kamničanov so jo prestavili na soboto. Pa še tega dne najboljši kamniški plezalci niso prišli igrat, tako da so namesto manjkajočih Kamničanov igrali drugi. Tekma je bila odigrana v sončnem, toda vetrovnem in hladnem vremenu. Rezultat je bil 3:2 za Kranjce. No, izid tekme sploh ni pomemben. Pomembnejše je, da je bila to nedeljo v Jugoslaviji nogometna tekma na najvišji ravni - 1800 m nad morjem!
ZIMSKE SOBE
Poletne sezone je konec in planinska društva so zaprla svoje visokogorske postojanke. Tako je, PD Kamnik 14. oktobra zaprlo Cojzovo kočo na Kokrškem sedlu, 21. oktobra pa še Kamniško kočo na Kamniškem sedlu. Ti dve koči do prihodnjega junija ne bosta odprti, niti oskrbovani. Za silo bo mogoče prespati le v zimskih sobah, kjer so žimnice in nekaj odej.
Planinsko društvo Celje je tudi že zaprlo Kocbekov dom na Korošici in sicer 14. oktobra. Tudi ta koča ima zimsko sobo, vendar je Celjani tokrat, za razliko od prejšnjih let, niso opremili niti z najnujnejšim. Vsak, ki bo hotel prespati v njej, bo moral ležati na golih deskah in se pokriti z mrzlim zrakom, če ne bo prinesel spalne opreme s seboj.
Kako vsako leto, tudi letos pozivamo vse obiskovalce zimskih sob, da spoštujejo ustaljene navade. To pomeni, naj pospravijo za seboj, zložijo odeje, smeti in odpadke naj vzamejo s seboj v dolino, varčujejo naj z drvmi in dobro zapro vrata, da v notranjost ne bo nametlo snega.
BOJAN POLLAK
KAMNIŠKI OBČAN glasilo-SZDL občine KAMNIK -Ureja uredniški odbor — glavna in odgovorna urednica Jana Taškar-tehnični urednik Franc Mihevc -Izhaja dvakrat mesečno -Uredništvo in uprava - Kamnik, Japljeva 6, telefon 831-124 - tekoči račun 50140-678-57156 - Rokopisov in fotografij ne vračamo - Tiska ČGP Delo v Ljubljani.
Vežica: Akademska (plezali Mira Ahlin, Tatjana Golob, Marjan Kregar, Bojan Pollak)
Vršiči: Kamniška (plezali Mira Ahlin, Tatjana Golob, Marjan Kregar)
PO IZLETU DELOVNA AKCIJA
Planinsko društvo je 16. septembra organiziralo izlet v Italijo, v dolino Zajezera, za vse aktivne člane društva, zlasti izvršnega odbora. Vsi udeleženci izleta so se razdelili na več skupin, ker so imeli različne interese. Nekateri so se odpravili na Vi-šarje, drugi na Viš, nekateri so si privoščili celo plezanje. Vreme je bilo kot naročeno in lepa skupina zahodnih Julijskih Alp, ki je bila mnogim udeležencem manj znana, bo ostala vsem v prijetnem spominu.
Naslednji konec tedna pa je bilo pravo nasprotje prejšnjemu: treba je bilo krepko pljuniti v roke. Bila je delovna akcija. Tudi vreme je bilo nenaklonjeno, saj je pošteno lilo. Toda delo ni zaostalo! Na spodnji postaji tovorne žičnice na Kokrško sedlo je skupina dvajsetih ljudi neutrudno zbirala, žagala in vlačila drva, ki jih je nato žičnica dostavila na sedlo.
Delovnih  akcij  pri  nas ne manjka. Nekaj pa pošteno po- j grešamo: več pridnih rok!
IRENA MARKUŠ
KAMNIŠKI OBČAN
■