KAMNIŠKI OBČAN / 29. oktober 1979
5
O
bvestila
za delegate in delegacije občine kamnik
29. oktober
1979
št. 8
Telesna kultura v prihodnosti
Smernice za pripravo srednjeročnega plana 1981-1985
Telesna kultura mora biti enakovreden sestavni del našega družbenega življenja, kar lahko pomembno vpliva k zdravju, delovnim in obrambnim sposobnostim, vzgoji, patriotizmu, smotrni uporabi prostega časa, osebnemu zadovoljstvu in oblikovanju človekove osebnosti.
Zato si bomo v planskem obdobju 1981-1985 prizadevali, da z aktivnim odnosom uporabnikov in izvajalcev Povečamo število aktivnih udeležencev v telesni kulturi. Skupno si bomo prizadevali, da bomo vsem delovnim ljudem in občanom občine Kamnik zagotavljali možnost aktivnega udej-stvpvanja v telesni kulturi, ne glede na socialni status, spol in starost.
Za kvalitetno izvajanje dogovorjenega programa tako množičnega rekreativnega kot vrhunskega športa pa so pred nami predvsem naslednje naloge:
- nadaljevati samoupravno preobrazbo telesne kulture in sprejeti nove oblike v telesni kulturi,
- poglabljati samoupravne odnose med udeleženci (uporabniki in izvajalci) v telesni kulturi,
- poglabljati sodelovanje, usklajevanje in dogovarjanje z drugimi družbenimi dejavniki v občini za enotno usmerjanje razvoja telesne kulture v celi občini,
- zagotoviti organizirano telesno-kulturno udejstvovanje vsem predšolskim otrokom, tudi tistim, ki niso redno vključeni v VVZ, kar bomo realizirali v okviru samoupravnega spora-
' zuma z SOV in IOS,
- skupno z občinsko izobraževalno skupnostjo bomo povečali število aktivnih udeležencev v SSD osnovnih šol ter izboljšali delo predvsem na podružničnih šolah, nadaljevali s testiranjem otrok osnovnih šol, analizirali rezultate in izdelali letne primer-jave.
- večjo pozornost bomo posvetili SŠD srednjih šol,
- skrbeli bomo za pridobivanje in usposabljanje strokovnih telesnokul-turnih kadrov za potrebe osnovnih te-lesnokulturnih organizacij (OTKO), šolskih športnih društev (ŠŠD), vzgoj-novarstvenih zavodov (VVZ), OZD in KS,
- prizadevali si bomo, da bo v vsa-
ki delovni organizaciji deloval organizator športne rekreacije, v večjih pa da bo zaposlen profesionalni organizator športne rekreacije,
- skupno s KS si bomo prizadevali, da bo KS postala mesto usklajevanja in izvajanja športne rekreacije, predvsem panog telesnokulturnega minimuma (hoja, tek, plavanje, smučanje, igre z žogo),
PREDLOG ODLOKA:
o podeljevanju priznavalnin udeležencem nov in drugih vojn ter njihovim družinskim Članom
prinaša pomemben prispevek k večji humanizaciji odnosov do borcev in njihovih svojcev z nizkimi dohodki.
Odlok nalaga komisiji za varstvo invalidov in borcev NOV občinske skupščine Kamnik, da obravnava položaj vsakega posameznega borca oziroma njegovih svojcev. Upoštevati mora njegovo premoženjsko stanje, starost, bolezen, okolje, v katerem živi, seveda pa tudi njegove zasluge za narodnoosvobodilni boj.
Odlok razširja nekatere pravice tudi na borce, ki imajo priznano posebno dobo le v enojnem štetju.
V bodoče bodo pri dodeljevanju občinske priznavalnine upoštevali samo dohodek upravičenca in njegovega zakonca (ne dohodek vseh družinskih članov, kot doslej), ki se deli po enakih delih med zakonca in družinske člane, ki so pridobitno nezmožni.
Pri ugotavljanju upravičenosti do občinske priznavalnine kmetov-borcev bodo upoštevali 40 odstotkov katasterskega dohodka iz prejšnjega leta.
Udeležencem NOV, ki jih oskrbujejo v domovih počitka, bodo povišali družbeno pomoč za osebne potrebe na 30 odstotkov vsakokratnega mejnega zneska najnižjih pokojnin.
Določila odloka bodo veljala od 1. januarja 1979 dalje, sredstva za njihovo uresničevanje pa bo zagotavljal občinski proračun.
- skrbeli bomo, da bodo vse osnovne telesnokulturnc organizacije občine Kamnik pripravljale, zagotavljale in izvajale program množičnosti,
- zavzemali sc bomo za take oblike tekmovanja, rekreacije in drugega športnega udejstvovanja, kjer se bodo sredstva za te namene v največji možni meri racionalno koristila,
- v vrhunskem športu bomo posebno podpirali razvoj prednostnih športnih panog, skrbeli za izboljšanje pogojev dela vrhunskih športnikov, pa tudi sproti preverjali uspešnost njihovega delovanja,
- poskrbeli bomo za družbeno vrednotenje dela delavcev v telesni kulturi in zagotovili njihovo socialno varnost,
- do leta 1985 bomo povečali tele-sriokulturne površine za potrebe OTKO, OZD in KS s ciljem, da bi se v tem obdobju približali jugoslovanskemu planskemu normativu 3 m3 tele-snokulturnih površin na prebivalca,
- predvsem si bomo prizadevali za izgradnjo cenenih objektov v KS, od-nosno v OZD, ki jih bomo s skupnim prizadevanjem gradili in vzdrževali za potrebe krajanov in delavcev v OZD v posamezni KS,
- skupno z OIS in SOV si bomo prizadevali, da bo tudi II. faza (telovadnica in bazen) v centru usmerjenega izobraževanja v Kamniku,
- sanirali bomo obstoječe športne objekte in s tem omogočili njihovo večjo izkoriščenost,
- poiskali lokacije in rezervirali zemljišča na prostih površinah za izgradnjo rekreacijskih centrov
starši. Prav gotovo pa bodo morale šole več pozornosti posvetiti prometni vzgoji in ponovno oživiti delo pionir-jev-prometnikov.
Na pripombo delegacije Živilske industrije Eta Kamnik pa je odgovoril, da predstavlja prehrana šolskih otrok velik problem, ki se bo zmanjšal z dokončno zgraditvijo kuhinje z zmogljivostjo 1500 obrokov dnevno v novo zgrajenem šolskem centru. S tem pa še vedno ni rešeno vprašanje
odgovor na vprašanje, oziroma predlog, da bi zbor združenega dela in zbor krajevnih skupnosti eno prihodnjih sej posvetila problematiki osnovnega šolstva in varstva v Kamniku.
Slavko RIBAŠ, predsednik skupščine je pojasnil, da bo predlog krajevne skupnosti realiziran že na oktobrski seji, ko bo problematika osnovnega šolstva in otroškega varstva glavna točka dnevnega reda.
4. Antona ŠUŠTARJA, delegata konference delegacij Usluga, Žito in
5 pozornosti otrokom
Tudi izvršni odbor skupnosti otroškega varstva je že obravnaval program razvoja otroškega varstva občine Kamnik za plansko obdobje 1981-1985 in varstvo in nego otroka neposredno ob in po rojstvu.
V vzgojnovarstvene zavode je sedaj v naši občini vključenih 19,9% otrok v starosti do 7 let (v SRS je povprečje 33,2%). Očitno zaostajanje naše občine pri vključevanju otrok v VVZ je predvsem v tem, da je od planiranih naložb za obdobje 76-80 izvršena le investicija v otroški vrtec v Komendi z zmogljivostjo 100 otrok. V Kamniku pa čaka na sprejem v vrtec od 200 do 300 otrok.
Za obdobje 1981-1985 načrtujemo naslednje investicije:
gradnja vrtca na Duplici za 150 otrok
gradnja vrtca v sklopu kulturnega doma v Šmarci za 50 otrok
gradnja vrtca v Nevljah za 80
otrok
- gradnja vrtca Kamnik - Perovo (pod bencinsko črpalko) za 120 otrok
- gradnja vrtca Kamnik - sever za 100 otrok
~ gradnja vrtca v Stranjah za 80 otrok
s predvidenimi gradnjami bi zago-Iovili, da bi bilo v otroških vrtcih 1200 mest oziroma okrog 40% vključenih o'rok do konca srednjeročnega obdobja.
Nadalje predvidevamo za 5-letne otr°ke, ki niso vključeni v vrtce, 150-Urni vzgojni program (sedaj 80-urni) ln za 6-letnc otroke malo šolo, ki bi traJala skozi vse leto po 3 ure dnevno, bomo vse načrtovano lahko
varstva smo dobili v obravnavo predlog za podaljšanje porodniškega dopusta. Možnosti so naslednje:
1. Porodniški dopust matere ali drugega upravičenca do dvanajstega meseca otrokove starosti (sedaj 8 mesecev). Višina nadomestil 100 odstotkov poprečnega OD v preteklem letu.
2. Porodniški dopust matere ali drugega upravičenca do šestnajstega meseca otrokove starosti, višina nadomestila 100 odstotkov poprečnega OD v preteklem letu.
Po prvi predlagani možnosti bi potrebovali 107 odstotkov po drugi 202 odstotka več sredstev za nadomestila od sedanjih 528.434 tisoč din letno. Med upravičenke do plačanega porodniškega dopusta bi bilo potrebno vključiti tudi kmečke matere in študentke, če upoštevamo, da je študij delo.
Izvršni odbor je menil, da je glede na probleme varstva otrok, predvsem otrok do prvega leta starosti, in visoko stopnjo obolevnosti otrok, predlog za podaljšanje porodniškega dopusta utemeljen. •
Pričakujemo, da bo v naslednjem srednjeročnem obdobju dana prednost razvoju družbenega varstva otrok in s tem večja neposredna zavzetost organizacij združenega dela in krajevnih skupnosti. (Bevc Marina)
*Ve<Hi. bo treb0.
mo samo za investicije podali letno okrog 18,000.000 din ln *a redno dejavnost 15,000.000 din. ^ republiške skupnosti otroškega
MNENJA IN PREDLOGI DELEGATOV O PRIPRAVI SREDNJEROČNEGA PLANA
1. Pri načrtovanju moramo jasno opredeliti, kaj želimo doseči, kaj dati otrokom, kako za njih čimbolje poskrbeti in opredeliti prednostne na-
loge.
Družbene skrbi za otroka ni mogoče omejiti samo na to, da dobijo me-
sto v vrtcih vsi otroci. Zato ima pri načrtovanju prav posebno vlogo krajevna skupnost, ki mora za vsakega otroka vedeti, kako živi. Le s takšnim pristopom bomo razvili raznovrstne oblike skrbi za otroka, za katere ni potrebno mnogo denarja, temveč dobra organizacija dela in mnogo ljubezni do otrok. Vsi programi bi torej morali "izhajati iz načrtov krajevnih skupnosti, saj otrok v njej živi.
Želimo in prav bi bilo, da pišejo o skrbi za otroke svojih delavcev tudi delovne organizacije v svojih razvojnih načrtih. Vsaka organizacija združenega dela, bi morala ugotoviti, koliko zaposlenih ima otroke v vrtcih in koliko ne, kaj lahko sami storijo, kakšna sredstva bi lahko združevali za urejanje vrtcev.
Za razvoj otroka so pomembna tudi otroška igrišča, smo ugotavljali že na prejšnji seji skupnosti. Igra je sestavni del vzgojnega procesa, za to pa potrebujejo otroci prostor. Otrokov prostor je tam, kjer so odrasli - v stanovanjskem okolju, zato naj bo primerno oblikovan tudi zanj.
Otroška igrišča niso vnesena v razvojne programe, zato bi bilo prav, če skupščina o tem razpravlja in jih dopolni, obenem pa opozorimo krajevne skupnosti, stanovanjsko skupnost, hišne svete in druge, da vključijo otroška igrišča tudi v svoje razvojne načrte.
2. Delegati krajevnih skupnosti iz Tuhinjske doline (Tuhinj, Šmartno, Loke) so poudarili problem otroškega varstva na svojem območju. Mnogo mladih družin zdaj, ko imajo dobro cestno povezavo s Kamnikom, gradi domove doma, na delo pa se vozijo v Kamnik. Sodobna kmetijska proizvodnja zahteva, da se ji kmečke ženske posvečajo v vse večji meri, zato bi bilo nujno urediti organizirano družbeno varstvo naših najmlajših tudi v manj razvitih območjih. Le tako jim bomo lahko zagotovili enako osnovo za vstop v šolo.
3. V krajevni skupnosti Nevlje s širjenjem naselja rastejo potrebe po otroškem vrtcu. Krajani, ki so z veliko požrtvovalnostjo pred nedavnim zgradili igrišče, bodo z vsemi silami pomagali tudi pri urejanju problemov otroškega varstva.
PESTRA RAZPRAVA NA SKUPŠČINI
V sredo, 17. oktobra je bila skupščina samoupravne interesne telesnokulturnc skupnosti občine Kamnik. Na dnevnem redu je bilo kar 17 točk, ki so jih delegati uspeli predelati v treh urah. Delegati so sprejeli analizo uresničevanja tega srednjeročnega plana za obdobje 1976-1978. Analiza je pokazala, da je bilo na področju telesne kulture v Kamniku precej storjenega. Doseženi so bili pomembni uspehi v posameznih športnih panogah (alpinizem, smučanje, strel-stvo, vaterpolo, odbojka...). Veliko je bilo storjenega za množičnost v športu, posebna skrb je bila namenjena športnim objektom. Toda, marsikaj je potrebno še urediti in dograditi.
Po sprejeti analizi so sledila poročila: finančno za leto 1978, poročilo samoupravne kontrole, ki je bilo precej kritično in je nakazalo še precej nerešenih problemov, finančno poročilo za prvih šest mesecev letošnjega leta in pa poročilo predsednika odbora za objekte, ter finančni plan za leto 1979.
V razpravi so se izkristalizirali nekateri sklepi: da mora biti v bodoče informiranost v OTKO boljša; da bodo v bodoče ustavili izplačilo dotacij vsem OTKO, ki ne bodo redno dostavljale ZTKO naslednjih dokumentov: program dela, letno finančno poročilo, statistični list in vsakih pet let srednjeročni plan dela; in da naj čimprej odkupijo zemljišča za športne objekte.
Delegati so sprejeli tudi družbeni dogovor o izgradnji, vzdrževanju, upravljanju in uporabi telesnokultur-nih objektov v občini Kamnik in sklep o pripravi srednjeročnega in dolgoročnega plana SITKS, ter hkrati izvolili delovne skupine za pripravo teh planov.
Več hude krvi je povzročila točka, v kateri so se delegati odločali o prednostni športni panogi v občini Kamnik. Po daljši razpravi in pojasnjevanju je bil končno sprejet sklep, da velja v Kamniku v naslednjem obdobju za prednostno športno panogo smučanje.
Sprejeli so tudi smernice razvoja telesne kulture za obdobje 1981 do 1985, spremenjen in dopolnjen statut SITKS, formirali so odbor za SLO in družbeno samozaščito in sprejeli pravilnik o varovanju tajnosti SITKS občine Kamnik. Po sprejetju samoupravnega sporazuma o izvajanju programa tekmovanja za športno značko za predšolske otroke od 5. do 7. leta starosti za leto 1979 so sledila še delegatska vprašanja. Opozorili so na problem hišniških stanovanj pri športnih objektih. Hišniki, ki brezplačno stanujejo v teh stanovanjih, ne opravljajo svojih dolžnosti in zato naj bi posebna komisija poskušala ta problem čimprej rešiti. Ob koncu skupščine je predsednik podelil najbolj prizadevnim in uspešnim telesnokul-turnim delavcem občine Kamnik v letu 1978 Bloudkove značke in športna priznanja.
Delegatska vprašanja skupnega zasedanja zbora združenega dela in zbora krajevnih skupnosti SO Kamnik, 26. 9. 1979
Delegatska vprašanja konference delegacij Borovo, Peko, Zmaga in drugi se glasijo:
1. Pedagogi šolskega centra naj učence opozorijo, naj se na cesti obnašajo disciplinirano, saj nemalokrat zavzemajo celo cestišče.
Adoif PRAŠNIKAR, predstavnik Izobraževalne skupnosti Kamnik, je na prvo pripombo konference delegacij odgovoril, da vzgoje otrok ni mogoče prenašati samo na učitelje, ampak so za to v prvi vrsti odgovorni
PROGRAM DELA ZBOROV SKUPŠČINE OBČINE KAMNIK ZA NOVEMBER IN DECEMBER 1979
November
1. Analiza uresničevanja družbenega plana za obdobje 1976-1980 v letih 1976, 1977, 1978 in 1979
2. Osnutek resolucije o politiki izvajanja družbenega plana občine Kamnik za obdobje 1976 do 1980 v letu 1980
3. Odlok o organizaciji, ureditvi in poslovanju veterinursko-higienske službe v občini Kamnik
4. Problematika stanja in smernic za nadaljnji razvoj gostinstva in turizma na območju občine Kamnik
5. Odlok o upravljanju in vzdrževanju otroških igrišč, parkov in nasadov ter drugih javnih površin na območju občine Kamnik
6. Predlog sprememb in dopolnitev SS na področju komunalnega in stanovanjskega gospodarstva v občini Kamnik
7. Odlok o spremembah in dopolnitvah odlokov na področju stanovanjskega in komunalnega gospodarstva
8. Osnutek odloka o spremembi odloka o proračunu občine Kamnik za leto 1979
9. Osnutek odloka o proračunu občine Kamnik za leto 1980
10. Osnutek Dogovora o usklajevanju davčne politike v SR Sloveniji v letu 1980
11. Odlok o organizaciji in delovanju Štaba enot civilne občine Kamnik ter o usklajevanju dela Občinskega štaba za civilno zaščito občine Kamnik
December
1. Predlog Resolucije o politiki izvajanja družbenega plana občine Kamnik za obdobje 1981 do 1985
2. Odlok o podaljšanju veljavnosti ter o spremembi odloka o poprečni gradbeni ceni in poprečnih stroških komunalnega urejanja stavbnega zemljišča v občini Kamnik
3. Odloki o spremembah in dopolnitvah odlokov na področju stanovanjskega in komunalnega gospodarstva
4. Predlog dogovora o usklajevanju davčne politike v SRS v letu 1980
5. Predlog odloka o spremembi odloka o proračunu občine Kamnik za leto 1979
6. Predlog odloka o proračunu občine Kamnik za leto 1980
7. Odlok o nadomestilu za uporabo stavbnega zemljišča na območju občine Kamnik
8. Predlog družbenega dogovora o osnovah in merilih za oblikovanje sredstev za delo državnih organov in dohodka delavcev delovnih skupnosti ter organov v SRS
9. Predlog družbenega dogovora o osnovah in merilih za določanje osebnih dohodkov in drugih osebnih prejemkov delegatom in voljenim ali imenovanim funkcionarjem družbenopolitičnih skupnosti
10. Odlok o območjih krajevnih skupnosti v občini Kamnik
11. Odlok o preživninskem varstvu kmetov
12. Predlog odloka o temeljih družbenega plana občine Kamnik za obdobje 1981 do 1985.
Zbori občinske skupščine bodo obravnavali tudi pomembne zadeve iz programa zborov Skupščine SR Slovenije in Zveznega zbora Skupščine SFRJ.
.lit B
jedilnega prostora, še posebno za Osnovno šolo Toma Brejca.
Na Osnovni šoli Frana Albrehta so nižji razredi prešli na enoizmenski pouk in sicer zaradi tega, ker so se oddelki gimnazije preselili v novi srednješolski center. Občinska izobraževalna skupnost je poskušala doseči dogovor o razporeditvi nekaterih učencev iz OŠ Toma Brejca na OŠ Frana Albrehta, vendar je bilo prošenj preveč in vseh ni bilo mogoče upoštevati. Za izboljšanje stanja na tem področju pa bo potrebno v naslednjem srednjeročnem obdobju planirati izgradnjo nove osnovne šole.
2. Kdaj bo urejen parkirni prostor na Kidričevi cesti? Delegacija predlaga postavitev parkirnih ur.
Janez MALEŠ, načelnik oddelka za notranje zadeve, je na delegatsko vprašanje odgovoril, da sta svet za preventivo in vzgojo v cestnem prometu in prometna komisija razpravljala o predlogu prepovedi parkiranja na Kidričevi ulici, vendar je prometna komisija pri svetu zavzela stališče, da to zaradi pomanjkanja parkirnih prostorov v Kamniku ni mogoče. Ko bodo označena vsa križišča in bodo na Kidričevi ulici označeni parkirni prostori, bo na le-teh postavljen ustrezen prometni znak, ki bo dovoljeval parkiranje le določen čas.
3. Matjaž VERBOLE, delegat KS Kamnik, je vprašal, ali bo delegacija krajevne skupnosti Kamnik prejela
eni' mi;/) jnboistibam îovslfine
->no2 ilr.
drugi, je zanimalo, kako se bo v prihodnje razvijala telefonija na območju občine Kamnik, glede na to, da je bil sprejet predlog odloka o odpravi odloka o plačevanju posebnega prispevka za financiranje razvoja PTT prometa v območni SIS za PTT promet Ljubljana na območju občine Kamnik.
Slavko RIBAŠ, predsednik skupščine, je odgovoril, da je vprašanje razvoja PTT prometa še odprto, vendar se pripravlja osnutek zakona, ki bo to vprašanje rešil tudi pravno-for-malno in bo verjetno sprejet do konca letošnjega leta.
Delegatsko vprašanje na seji družbenopolitičnega zbora, 24. 9. 79
Nedeljko SLADIC, delegat DPZ, je menil, da družbenopolitični zbor ne bi smel obravnavati zadev, katerih ne prejme z gradivom za sejo in jih predlagatelj predlaga v obravnavo šele na seji.
S pripombo se je strinjal tudi predsednik zbora in predlagal sprejem sklepa.
Družbenopolitični zbor je soglasno sprejel naslednji
sklep:
Družbenopolitični zbor v prihodnje ne bo obravnaval zadev, ki ne bodo na dnevnem redu'in jih bo predlagatelj predlagal v obravnavo na seji.