Vsebi n a. Na strani Predgovor.VII 0 poslovnih sestavkih v obče. 1 I. Poslovna-naznanila . 3 L Napisi na trgovskih tablah. .... 3 2. Naslovni listki. 5 3. Javna naznanila. 6 II. Poslovno dopisovanje. 12 0 pismih v obče.12 0 zavitku in zunanjem naslovu. 15 Dopisnice in zalepke. 16 Čemu je treba hraniti pisma. 18 0 najvažnejših poslovnih pismih. 18 1. Okrožnice. 18 2. Ponudbe.. .... 20 3. Naročilna pisma. 25 4. Pisma, s katerimi sklepamo trgovske posle.28 5. Povpraševalna pisma pri netočnih naročilih. 30 6. Pisma z računi.32 7. Pisma pri plačilih. 36 8. Potrdilna pisma.39 9. Pozvedna pisma. 41 10. Priporočilna pisma.-.44 11. Prosilna pisma. 46 12. Zahvalna pisma. 48 13. Opominjevalna pisma.50 14. Opravičevalna pisma.52 15. Pritožbe. 54 16. Odpovedi .56 III. Telegrami.58 IV. Listine. 60 1. Prejemni listi.61 2. Spremni in nasprotni listi. 62 IV Na strani 3. Hranilni listi .. • ■ • • 64 4. Zastavni listi. 66 5. Dolžna pisma .68 6. Poroštveni listi . 71 7. Boni . 72 8. Pobotnice . 73 9. Umrtvilni listi . 78 10. Nakaznice . 79 11. Izpričevala .81 12. Vozni listi.83 13. Carinske deklaracije . . 80 14. Reverzi .87 15. Pogodbe .89 a) Učne pogodbe .89 b) Plačilne pogodbe 02 c) Najemne pogodbe.97 16. Pooblastila . 99 V. Vloge pri uradih .103 0 stanovskem razmerji obrtnikovem.105 1. Nastop samostojnega obrta .105 a) Kakšni so obrti. — b) Kakšni so pogoji za samostojno obrtovanje. — c) Kako je zglašati slobodne obrte. — d) Kako je zglašati rokodelske obrte. — e) Kako naj zglašajo srebrarji ali zlatarji svoj obrt. — f) Kako je prositi koncesije do¬ puščenim obrtom. — g) 0 obrtarini in dohodarini 2. 0 stanovskem razmerji za obrtovanja ... . 120 a) Kako je zglašati podružnice. — b) Kako je zglašati obrto- valnice. — c) O izložnih omarah in vratnih izlogah. — d) O poslovodnikih in zakupnikih. — e) Kako se uradnim potem odpovedujejo stanovanja i. t. d. — f) Kako je ravnati, kadar se opusti obrt. 3. Splošno osebno razmerje obrtnikovo .134 a) Kako je treba prositi vzprejema v občinsko zvezo. — b) Kako je prositi domovinskega lista. — c) Kako je prositi določila domovinske pravice Dodatek. I. Določila o zakonitem zavarovanji trgovske firme.141 II. Določila o protokolirani firmi . .... 141 III. 0 poštnih pošiljatvah . 143 A. 0 pismovni pošti.143 v Na 1. O navadnih pismih. — 2. O priporočenih pismih. — 3. 0 eks¬ presnih pismih. — 4. 0 odprtih pošiljatvah. — 5. 0 vzorcih blaga. — 6. 0 poštnih nakaznicah. — 7. 0 poštnih nalogih. B. 0 vozni pošti . 1. 0 odprtih denarnih pošiljatvah. — 2. 0 denarnih pošiljatvah z označeno vrednostjo. — 3 0 vrednostnih popirjih. — 4. 0 po¬ šiljanji voznega blaga. — 5. 0 pošiljatvah po poštnem povzetji. IV. Uradna določila o telegramih. V. O kolkovini. VI. Določila o delavskih knjižicah in izpričevalih. VII. Rokodelski in dopuščeni obrti. VIII. Naslovi... strani 149 155 157 159 160 163 Predgovor. V strokovni književnosti slovenski smo dosihdob popolnoma pogrešali knjige o obrtnem spisji, katera bi rabila i obrtnim našim učnim zavodom i potrebam obrtnega stanu. Raztreseni se nahajajo sicer po različnih šolskih in drugih knjigah posamični poslovni spisi, ali ti ne ustrezajo urejenemu pouku o obrtnem spisji, niti ne obrtnikom samim, ker se ne ozirajo dovolj na njih potrebe in ker tudi ne obravnavajo toli korenito zakonitih določil, na katerih sloni ali bi vsaj moralo sloneti vse obrtno dopisovanje, kakor bi bilo treba. Visoki deželni odbor je torej spoznal potrebo nove takšne knjige, katera bi se mogla uspešno rabiti po obrtnih in obrtno- nadaljevalnih šolah s slovenskim učnim jezikom, in mi je naročil sestaviti takšno knjigo. O nje notranjem ustroji v obče nečem trošiti besed, saj je razviden iz vsebine same; omenjam le toliko, da je sestavljena po danes veljavnih načelih in propisih, da sem mimo tega vanjo vzprejel vsa poglavitna določila o obrtnem poslovanji iz obrtnega reda, trgovskega zakonika in drugih za¬ konov, potem važnejše poštne in telegrafske propise. Vse to je navedeno ali pri posamičnih poglavjih, ali pa na konci knjige v dodatku, kjer so tudi natisnjeni uradni obrazci za poštne po- šiljatve, kakeršni ponajveč rabijo obrtniku. Zlasti dobro utegne rabiti poglavje o vlogah. Baš vloge delajo nevajenemu rokodelcu ali obrtniku veliko preglavico, in zato je bilo iz vestno živo potrebno sestaviti vzglede, po katerih se lahko ravna o vseh prilikah, kadar mu je pismeno občevati z oblastvi. V tem poglavji nahaja poleg drugega, kako je zglašati slobodne in rokodelske obrte, kako je prositi koncesije dopuščenim obrtom, kako je zglašati podružnice in obrtovalnice, kako je rav¬ nati, kadar se opusti obrt, kako je prositi vzprejema v občinsko zvezo, kako domovinskega lista — iz kratka: izpuščena ni menda VIII nobena prilika, o kateri mora obrtnik za poslovanja svojega na¬ pisati vlogo. To poglavje je blagovolil pregledati in v marsičem spopolniti tukajšnji magistratni tajnik in referent v obrtnih stvareh, g. Ivan Šešek, in zato mi je prijetna dolžnost, da ga javno zahvalim za njega prijaznost. — Takisto zahvaljam c. kr. pošt¬ nega oficijala, g. F. Tomažiča, da je izvolil pregledati poštne in telegrafne propise, natisnjene v „ Dodatku 11 . Zakonita obrtna določila, kolikor jih je navedeno v „Obrtnem spisji“, zajemal sem neposredno iz dotičnih zakonov samih ter jih izkušal po nekod povedati v glajši in umevnejši obliki, nego jo vidimo v Cigaletovih prevodih državnega zakonika, semtertja že močno zastarelih. Tujih besed nisem rabil, razven onih, kar jih je neizogibnih, vender sem pridržal „koncesijo“ namesto „dopustilo" in „telegraf, telegram, telegrafski", ker so ti izrazi že do dobrega udomačeni. Kar se dostaje drugih virov in pomočkov, omenjam sosebno izborne nemške knjige, katero je na poziv in s pomočjo visokega naučnega ministerstva izdal E. Ruprecht, učitelj na c. kr. državni obrtni šoli v Belskem, in potem Bulirove češke knjige, ki obravnava isto tvarino. Ker je visoko naučno ministerstvo pri drugi izdaji navedene češke knjige izrecno želelo, da se uravna po Ruprechtovi knjigi, urejena je tudi moja slovenska knjiga po istih načelih, vender se povsod ozira na naše razmerje in naše potrebe ter ima tudi več vzgledov in več nalog, kar ji izvestno ne bode na škodo. Hvaležen bodem za vsako stvarno opomnjo, da se knjiga izboljša, ako se kdaj iz nova natisne! V Ljubljani, meseca avgusta 1891. leta. Pisatelj. Tiskovni pogreški. Str. 12. 11. vrsta zgoraj „ 12. 9. „ spodaj „ 16. 12. „ zgoraj „ 30. 9. „ „ „ 31. 6. „ „ „ 43. 11. „ „ 66. 7. ,, spodaj „ 103. 11. „ zgoraj namesto Strelišče beri: Strel išče; „ vednolah ko „ : vedno lahko; „ iznova „ : iz nova; „ s odličnim ,, : z odličnim; „ ormaro ,, : omaro; „ v Novem mestu beri: v Novem Mestu; „ orobljenih beri: obrobljenih; ,, samostojnim statutom beri: samosvojim statutom. O poslovnih sestavkih v obče. Kakor pri spisih sploh, treba nam je tudi pri poslovnih sestavkih paziti na to, da so lahko umevni in lepi. Kdor bere to, kar pišemo, mora natančno razumeti vsako posamično misel našo, poleg tega mu mora zlog tudi ugajati. Zato piši vselej pravilno, čisto, točno in jasno; piši tudi kratko, blagoglasno in dostojno. Kadar se ravnaš po. teh pravilih, lahko rečemo, da pišeš dobro, kakor zahtevamo dandanes od izobraže¬ nega obrtnika. Pravilen pa je sestavek, kadar prav rabiš in postav¬ ljaš sleharno besedo. Vedeti moraš n. pr. tudi, kdaj pišemo veliko začetno črko, kdaj postavljamo vejico, podpičje, piko in druga ločila, iz kratka: ravnaj se po slovniških pravilih! Čist je sestavek, ako se skrbno izogiblješ vsega, kar bi bilo na kvar književnemu jeziku; ne piši torej izprijenih besed, kakor jih slišiš pri neizobraženih ljudeh, nego rabi take besede, kakeršnih nahajaš po dobrih knjigah slovenskih. Ako bi n. pr. pisal „žnidar“ namesto „krojač“, ali „tavžent“ na¬ mesto „tisoč“, ne pisal bi čiste slovenščine. Tudi ne rabi brez potrebe tujih besed, ako poznaš lepe domačinke; reci torej rajši „stroj, podoba 11 nego „mašina, figura 11 . Brez strahu pa smeš rabiti besede, katere so že popolnoma udomačene, ako- tudi niso prvotno slovenske, recimo „pošta, lokomotiva 11 i. t. d. Točen je sestavek, ako poveš vsako misel z jasnimi, prikladnimi besedami. Ako zapišeš n. pr. „Umetnik je izdelal lepo podobo 11 , nisi se izrazil točno, ker ne vemo, ali je ta umetnik slikar ali kipar, in ali je podoba naslikana, izsekana od kamena ali izrezljana od lesa. l 2 Jasen je sestavek, ako pišeš takč , da bralec precej ve, kaj hočeš povedati. Ne rabi torej predolgih stavkov; piši samo to, kar je neizogibno treba; izpuščaj težkoumevne tuje besede; ne rabi visokoletečih besed ze navadno preprosto misel. Kar se ti zdi posebno važno, podčrtaj ; piši v odstavkih in napo¬ sled piši vsako črko razločno, da se spisek lahko bere. Kratek je sestavek, ako se izogiblješ vsega, česar ni treba pisati. Blagoglasen je sestavek, ako se zdi tebi in tudi dru¬ gim prijeten, kadar ga bereš na glas. Ne kopiči torej besed, ki se težko izgovarjajo, ali zgolj jednozložnic, ali besed, ki se glase podobno. Dostojen je sestavek, ako rabiš samo takšne besede, ki ne žalijo nikogar; zato piši spodobno. Kadar priporočaš blago, ne hvalisaj ga, saj se dobro blago samo hvali! Če go¬ voriš o izdelkih drugih obrtnikov, priznaj jim, kar so vredni; govori odločno, vender ne tako, kakor bi vedel jedino ti, koliko so vredni. Končno je tudi bezuvetno potrebno, da poznaš zako¬ nita določila o svojem obrtu. Nahajaš jih v „Obrtnem redu“, „ Trgovskem zakoniku “ in tudi po drugih propisih in ukazih. Obrtnik, ki jih ne pozna, utegnil bi imeti sitnosti pri sodišči; zakaj izgovor, da ni poznal zakona, ne opravičuje nikogar. V tej knjigi so pri posamičnih poslovnih sestavkih kakor tudi v „Dodatku“ navedena poglavitna zakonita določila o obrt¬ nem poslovanji. I. Poslovna naznanila. Poslovnim naznanilom prištevamo: 1. napise na trgovskih tablah; 2. naslovne listke (adresne karte) in 3. javna naznanila po časopisih in naznanila po uličnih oglih. 1. Napisi na trgovskih tablah. (Schilderaufschriften.) Kdorkoli ima delavnico ali prodajalnico, rabiti mora po § 44. „Obrtnega reda“ z dne 15. marca 1883. leta primerno zunanje oznamenilo na svojem obrtovališči ali stanišči. Ime, s katerim trži, imenuje se firma (tvrdka). Ta obsfeza po navadi ime obrtnikovo, namreč krstno in rodbinsko ime ter se mora popolnoma razločevati od firme drugih obrtnikov. Vsaka firma je zakonito zavarovana; kdaj zakrivi obrtnik vtem oziru prestopek, to določa § 49. „Obrtnega reda“. (Glej „Do- datek“ I.) Firmo podpisuje navadno gospodar sam. Vender se utegne zgoditi, zlasti pri večjem obrtu, da si najame koga, kateri v njega imeni opravlja trgovske ali obrtne posle. Takšen pro¬ kurist tudi podpisuje firmo, toda vselej z dostavkom „per procura“ („s pooblastilom“, ppa); n. pr. ppa Anton Kos (firma) Ivan Rak ( prokurist. ) Ako se združita dva obrtnika (ali tudi več), da- skupno opravljata obrt, nastane trgovska družba. Tedaj sme podpi- 4 sovati firmo vsak udeleženec, ako namreč tudi njegovo ime stoji na firmi. Kadar je obrt tolik, da preseza navadno rokodelstvo, ali kadar trži obrtnik tudi z blagom, katerega ne izdeluje sam, na¬ znaniti mora firmo svojo trgovskemu sodišču, katero jo zapiše v trgovski zapisnik (register). Takšna firma se imenuje proto- kolirana firma, in obrtnik ima vse tiste pravice in dolž¬ nosti, katere navaja »Trgovski zakonik 11 z dne 17. decembra 1862. leta. (Glej »Dodatek" II.) Firma se podpisuje: 1. na poslovnih pismih; 2. na tablah, katere imajo obrtniki nad prodajalnico, de¬ lavnico ali stanovanjem; 3. na javnih naznanilih, cenikih 'i. t. d. Kar se dostaje napisov nad prodajalnico, delavnico ali sta¬ novanjem, rabijo obrtniki večinoma preproste štirioglate table, na katerih stoji poleg njih imena zapisan stan; n. pr. JOŽEF HRAST, ključar. Časih vidimo tudi napise, kakeršne kažo nastopni obrazci: FRANČIŠEK GOLOB, prej Peter Rus. Zaloga pohištvenega orodja. Ml jun (Izgcvina z zclczcm. Mizar MARTIN BOLE ml.*) 4 Sicbl. *) Da se loči od drugega mizarja Martina Boleta starejšega. o Napisi so tudi lahko pribiti na vratih ali na izlogah; ven- der rabijo samo zato, da vemo, s čim trži obrtnik, kaj pro¬ daja, i. t. d. — N. pr. Zaloga špecerijskega, materij alnega in barvarskega blaga, .špirita, žganja in deželnih pridelkov. Naloge. — 1. Kakšen napis na svoji tabli bi si priredil lončar, usnjar, klepar, krojač (ki izdeluje samo moško, obleko)? 2. Kako bi označil barvar nad vrati svoje prodajalnice, da ima v zalogi suhe in oljnate barve, lake in pokoste (firneže)? 3. Kako bi označil pek na svoji izlogi, da peče kruh trikrat na dan? 2. Naslovni listki. (Adresskarten.) Tako imenujemo majhna naznanila, natisnjena na močnem popirji, katera razpošiljajo trgovci in obrtniki trgovskim prija¬ teljem svojim ali sploh osebam, od katerih upajo dobiti naročil. Naslovni listki obsezajo ime obrtnikovo, njega obrt in bivališče. Zvršeni morajo biti kolikor moči preprosto, torej brez nepotreb¬ nih okraskov, vender ukusno. ■ — •• : -^Q I VALENTIN HREN ‘ -*-6 - —• / ' lu Mi;ma. Mestni trg, lž ' Pisni popir, zaloga šolskega orodja, poslovne knjige, risalne priprave. 6 Naloga. — Napiši naslovni listek ljubljanskega mizarja Andreja Ro¬ bina, kateri je bil za svoje izdelke na svetovni razstavi dunajski odlikovan s srebrno svetinjo. 3. Javna naznanila. (Offentliche Ankiindigungen oder Annoncen.) Dandanes, ko je obrtno življenje izredno živahno, treba je časih, da obrtnik po javnih časopisih naznanja vse važnejše do¬ godke v svojem obrtovanji, bodisi, da ustanovi' novo delavnico, ali da jo poveča, da se preseli, ali da v obče priporoča izdelke svoje. Oblike takim javnim naznanilom po časopisih ni določiti natanko, ker so dogodki v obrtnem ali trgovskem življenji jako različni; toliko pa vender lahko rečemo v obče, da morajo biti vselej pisana kolikor moči kratko in ne pretirano. Važnejše stvari se v takovih inseratih tiskajo z razprtimi ali večjimi črkami. V novejši dobi tudi raznovrstni koledarji razglašajo obrt¬ niške inserate. Časih — toda pri nas le redkokdaj — vidimo javna na¬ znanila posamičnih obrtnikov ali trgovcev pribita na uličnih oglih. Po vsebini in obliki so do cela podobna naznanilom po časopisih; vender se nabijajo na oglih le poročila o jako važ¬ nih trgovskih ali obrtnih stvareh; n. pr. o popolni razprodaji, preselitvi i. t. d. Vzgledi javnih naznanil po časopisih. 1. Krojač naznanja, da je otvoril delavnico. MARTIN GRUDEN, Slonove ulice štev. 12. uljudno naznanja, da je otvoril krojaški obrt in se priporoča za prijazna naročila. Nizke cene pri najboljšem delu. 7 2. Krčmar naznanja, da je prevzel gostilnico. Slavnemu občinstvu naznanjam, da sem prevzel gostilnico pri „Belem volku 11 , kjer se bodo dobivala pristna dolenjska, štajerska in hrvaška vina, kakor tudi ukusna mrzla in gorka jedila. Skrbel bodem vselej, da bodem točno in vsestranski ustrezal čestitim gostom svojim. Z odličnim spoštovanjem Simon Rome. 3. Barvar naznanja, da se je preselil. Preselitev. Podpisanec naznanja čestitim naročnikom svojim, da ima odslej svojo barvarnico na Marije Terezije cesti štev. 1. in se priporoča za nadaljna naročila. V Ljubljani, dne 1. novembra 1890. Martin Svetek, barvar. 4. Krojač naznanja, da je pomnožil zalogo storjenega blaga. 41PHJ KOLAR, - 3 * krojač v Ljubljani, Sv. Petra cesta štev. 18., -«-■ naznanja slavnemu občinstvu, da je izdatno pomnožil zalogo storjenega blaga, zvršenega po najlepših in najnovejših vzorcih. Trajno blago, najnižje cene. 8 5. Puškar priporoča svoje blago. V. 5|yjy|yigg|g ^ lillžl^ližllllil ' ~- ir ;:: m .e(Sj I TrH J Ji J|kx Za lovsko dobo priporočam bogato svojo zalo o o lovskih pušk in drugega strelnega orožja po jako nizki ceni. — Na zahtevo pošljem tudi cenik brezplačno. Matij a Vodfe, puškar v Ljubljani, Gledališke ulice št. 3. P [SP X.< vb* n" n" - n vfc vT? v7/ vfc -.T- \7/ vT^ vfc -7- v7^ '*■ 6. Železninar priporoča svojo zalogo stavbenega orodja. >-►7 ,e) rf # ►Vf ►>7 jP- 'P >.* Trgovina z železnino VALENTINA SVATA v Ljubljani, Mestni trg štev. 11.. ima vedno bogato zalogo stavbenega orodja: lopat, krampov, orodja za podzemeljska dela, obojev za vrata in okna, nakrstov in ključanic, žebljev od žice, vijakov, železa, pločevine, žice, medenine, bakra, kositarja, cinka, nakoval, pre¬ cepov z vijaki in vrtal za ključarje in kovače, svedrov, pil in dlet. IW~ Staro železo, medenina, baker, kositar in svinec se vedno kupuje po najvišjih cenah. -W 9 7. Jermenar išče učenca. T T -k' 1 /o { j i e Dotična pojasnila pri Ivanu Kmetu, malinarji e j e e v Borovnici. e e ;iiiiii;iiii”iiiiiiiiiiiiin 111 n 1 11 i“i iiii i™ -IIIIIIHIIlnilllllllllllllllllllMIIIIIIIHIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIHIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIII llllllllllllll 111*11111111 IIIIIIIIM MM MIH I- 7iiu7 iiihT 13. Ključar naznanja, da odda delavnico v najem. V najem se odda J It 1 o lafiiUtt na pripravnem kraji, blizu župne cerkve, z vso po¬ trebno pripravo, za delj časa. Lahko jo uporablja tudi kovač. Natančnejši pogoji se zvedo pri lastniku Mihaelu Končanu -I- v Kropi. -I* 14. Kovač naznanja, da odda zaradi preselitve kovačnico v najem. Kovačnica v najem. V večjem kraji na Dolenjskem, ob veliki oesti, odda se kovačnica zaradi preselitve lastnikove. — Natančnejše pogoje pove iz pri jaznosti upravništvo „Dolenjskih Novic.“ 15. Nekdo išče stanovanja. 1 Iščem stanovanja, sestoječega od dveh sob z vsemi drugimi potrebščinami. Dotične ponudbe se vzprejemajo na Dunajski cesti štev. 13., II. nadstropje. 16. Oddaja se mesečna soba v najem. * * * * * * * * * * I * * « Mesečna soba v najem. Na Mestnem trgu štev. 18., I. nadstropje, odda se prihodnjega meseca lepo opravljena mesečna soba -gg s posebnim vhodom. Cena nizka, Natančneje se zve pri hišnem oskrbniku. * * % * * >*• * I * I * * * I % % * 12 Naloge. — 1. Peter Smole, čevljar v Ljubljani, Sv. Jakopa nabrežje, naznanja, da je ustanovil svojo delavnico. 2. Strugar Frančišek Sila naznanja, da je razširil svojo delavnico. 3. Mizar Anton Belič naznanja, da se je z Brega štev. 5. preselil v Krojaške ulice štev. 2 . 4. Usnjar Matija Koren v Celji priporoča svojo zalogo usnja in različnih priprav za čevljarje. 5. Kamenar Jurij Ličan se priporoča za kamenarska dela. 6. Tapetnih Pavel Vrban priporoča žimnice, divane, stole, otomane, garniture in dekoracije. 7. Zlatar Lavrencij Strelišče jednega ali dveh učencev 8. Kleparski pomočnik Matevž Grm išče službe. 9. Posestnik Ivan Malič oddaja gostilno s prostornim vrtom in po¬ kritim kegljiščem. 10. Klobučar Andrej Slama prodaja svoj obrt zaradi bolehnosti. 11. Trgovec Gregorij Skale razprodaja zaradi preselitve svojo zalogo manufakturnega blaga. 12. Išče se prodajalnica mešanega blaga blizu železnice. 13. Vrtnar Valentin Pečar išče večjega vrta v najem. II. Poslovno dopisovanje. (Geschaftscorrespondenz.) O pismih v obče. Pisma ali listi so pismena poročila, katera pošiljamo nenavzočnim osebam. Pismo nadomešča ustni razgovor; zato je potrebno, da postavljaš in izbiraš besede tako ali še lepše nego v ustnem razgovoru. Kar namreč zapišeš, to ostane; poleg tega je često že iz pisma razvidno, kakšen si sam. Piši oprezno in jasno, zakaj odposlano pismo se vednolah ko bere iz nova; ako ni jasno, utegnilo bi se zgoditi, da bi bral kdo kaj drugega iz njega, nego si hotel pisati. Kakor ti bodi dostojen govor, bodi dostojno tudi pismo tvoje. Priporočati se mora samo in sicer že po zunanji obliki. Zato bodi njega popir lep, gladek, ob kraji lično obrezan in ne pretenak, da ne prepušča tinte. Tinta bodi črna, pisava raz¬ ločna; tudi črtati ali brisati ne smeš ničesar. To pa že zato ne, ker bi se morda pozneje ne vedelo, ali si popravljal in brisal 13 sam, ali kdo drug. Kadar rabiš sipo, otresi jo, predno zapreš pismo; pazi tudi, da ga ne zamažeš s tinto. Predno sploh jameš pisati, pomisli, kaj in komu pišeš, ali znancu ali višji osebi, kako ti je pisati, in ali bi to, kar hočeš napisati, lahko povedal tudi z besedami. To so pravila, po ka¬ terih se ravnaj strogo, sicer tvoje pismo ni umevno, mimo tega ne takovo, kakeršnega zahtevamo od izobraženega obrtnika. Vsako pismo obsezaj: 1. datum, to je dan, mesec in leto; 2. nagovor; 3. uvod; 4. pravo vsebino; 5. podpis. 1. Datum. Dan, mesec in leto pišemo pri poslovnih pismih vselej zgoraj na desni strani in sicer jedno ali dve vrsti pod robom. Časih stoji sicer datum na konci pisma, vender mora stati na konci pisma samo tedaj, kadar pišeš odličnejši osebi in sicer o stvareh, ki se ne tičejo naravnost obrtnih poslov; recimo, da se komu priporočaš, ali koga česa prosiš i. t. d. 2. Nagovor. Nagovor je prav tako različen, kakor so različni stanovi. Za nagovor pusti dva ali tri prste pod vrhom prostora in potem zapiši na sredo vrste primeren naslov. Takšni naslovi so po¬ svetnim osebam: Ljubi prijatelj! — Dragi prijatelj! — Cenjeni prijatelj! — Blagorodni gospod! — Čestiti gospod! — Velecenjeni gospod! — Preblagorodni gospod baron! — Visokorodni gospod grof! — Prevzvišeni knez! — Čestita gospa! — Preblagorodna gospa! — Visokorodna gospa! — Duhovne osebe nagovarjamo tako-le: Čestiti gospod! — Prečestiti gospod! — Visokočestiti go¬ spod! — Premilostivi gospod škof! — Prevzvišeni gospod! — Natančneje o naslovih glej v „Dodatku“. Obrtnikom in trgovcem je v obče navada, da namesto vsakeršnega naslova postavljajo ime oziroma firmo obrtnikovo 14 ali trgovčevo in nekoliko niže na desno stran bivališče njegovo; n. pr. 3. Uvod. V uvodu po navadi omenjamo, čemu in o čem pišemo prav za prav. Uvod bodi kratek in se pričenjaj v pismih, s ka¬ terimi komu odgovarjamo, tako-le: „Cenjeno Vaše pismo z dne... sem prejel"; „Cenjeno poročilo Vaše z dne..., v katerem ome¬ njate..." ; „Prijazno pismo Vaše z dne..., s katerim mi nazna¬ njate, da..." „Na cenjeni Vaš list z dne.. Vam odgovarjam, da..." i. t.d. Kako se v obče pričenjajo pisma, to kažo poznejši vzgledi. 4. Vsebina. Vsebina, to je tisto, o čemer hočemo pisati, pričenja se pre¬ cej za uvodom. Ob levi strani puščamo (kakor že pri uvodu) navadno prostora za dva ali tri prste. Ako zajedno s pismom pošiljamo kaj denarja, pišemo vsoto na novo vrsto in jo tudi podčrtamo. Kadar pišeš o več stvareh, piši najprej o važnejši, potem o menj važni. 0 vsaki novi stvari poročaj v posebnem od¬ stavku. — Piši kolikor moči kratko, točno in jasno, zlasti v strogo poslovnih pismih. 5. Podpis. Predno se sploh podpišemo, rabimo nekatere obične be¬ sede ali stavke kakor: „ Pričakuj e daljnih Vaših naročil, pripo¬ ročam se Vam z odličnim spoštovanjem udani N. N." — „Na- dejem se, da sem Vam ustregel s poslanim blagom in ostajam Vaš pokorni N. N." — „Upam, da mi tudi odslej ohranite častno naklonjenost Svojo, Vaš N. N." — „Priporočuje se daljni pri¬ jaznosti Vaši, beležim se s posebnim spoštovanjem N. N." 15 Podpisujemo pa krstno in rodbinsko ime. Akopišemo tuji osebi, treba je zapisati tudi stan, rokodelstvo, službo i. t. d. Obrtniki rabijo iz večine za svoja pisma večji popir, tako- zvano četverko (Quart), ker je prikladnejša za daljša poročila nego manjša o smer k a (Octav). Priporočno je tudi, da pišeš višjim osebam, ali sploh njemu, komur hočeš izraziti spošto¬ vanje svoje, na večji popir. Odrezati ne smeš ničesar, akotudi bi bilo popisano morda samo pol pole. O zavitku in zunanjem naslovu. Pisma zavijamo v zavitke ali kuverte. Pregibljemo jih na polovico, časih tudi na tri ali štiri jednake dele. Obrtnikom ra¬ bijo za navadna poslovna pisma barvani zavitki od konoplje¬ nega popirja; kadar pa pišejo višjim osebam, treba je vsekakor močnejšega belega zavitka. Zunaj na zavitku stoji' naslov ali adresa. Ta obseza krstno in rodbinsko ime onega, komur je pismo namenjeno, vrhu tega njega stan in bivališče. Umeje se samo po sebi, da mora biti naslov razločen in natančen, sicer je naslovljenca (adresata) najti iz težka ali celo ne. Pomniti je treba o naslovu še to-le: 1. Ako pišeš v večje mesto, navedi tudi ulice in hišno šte¬ vilko; n. pr. Ljubljana, Mestni trg štev. 5.; 2 . ako je kraj, kamor pišeš, malo znan, pripiši mu tudi deželo; n. pr. Boleč — Primorsko; 3. kadar pišeš na kraj, ki ima isto ime, kakor drugi kraji, pripiši mu reko, gorovje, večji kraj ali zadnjo pošto; n. pr. Sv. Jurij pri Kranji, Sv. Jurij na južni železnici; Šent Vid nad Ljubljano, Sent Vid pri Zatičini; Smartin pod Šmarijino goro; Sv. Križ pri Litiji; Toplice pri Zagorji, zadnja pošta Zagorje ob Savi; 4. dobro in priporočno je tudi, da pristaviš slovenskemu krajevnemu imenu nemško ali italijansko krajevno ime, ako pišeš v deželo, kjer govore poleg slovenskega tudi nemški oziroma italijanski jezik; n.pr.Velikovec—Volkermarkt; Koper—• Capo d’Istria; ako pa pišeš v deželo, kjer govore samo nemški ali italijanski, bodi ves naslov nemški, oziroma italijanski. 16 Na zavitka prednjo stran pritisni v desnem kotu poštno znamko ali marko; prilepiti znamko zadaj, kjer se pismo zapira, po poštnih propisih ni dovoljeno. Nekateri obrtniki in trgovci imajo na zavitka naslovni strani zgoraj natisnjeno svojo firmo; časih pa rabijo tudi pe¬ čatne znamke, na katerih stoji njih firma, da ž njimi zapi¬ rajo svoja pisma. Zaprto pismo lahko oddaš tako, da ga ne zapečatiš; lahko ga pa tudi zapreš s pečatnim voskom, na katerega pritisneš pečat z začetnicama svojega imena. Da bi pečatil z novcem, to ni spodobno in tudi ne varno, ker bi utegnil kdo pismo od¬ preti, prebrati in iznova zapečatiti z jednakim novcem. Kadar oddaš pismo, po katero pride dotičnik sam na pošto, zapiši zunaj nanaslovni strani besedi „poste restante 11 . Tak¬ isto postavljamo na zavitek besedo „priporočeno“ ali „re- komandirano", kadar je pismo priporočeno. — Ako pošlješ v pismu denar, rabi uradni zavitek, kakeršnih dobivaš na sle- harni pošti; ondu je treba zunaj natanko označiti, koliko in kakšnih bankovcev pošiljaš. Nekatera glavna določila o poštnih pošiljatvah glej v „Dodatku“ III. Dopisnice in zalepke. (Correspondenzkarten und Kartenbriefe.) Ce nimaš pisati obilo, rabiš s pridom tudi dopisnice ali korespondenčne karte in zalepke. Dopisnice se dobivajo po 2 kr., zalepke po 5 kr. Spredaj zapišeš na dopisnico naslov, zadaj pa, kar hočeš poročati. Poštne zalepke so podobne pismom. Ob kraji imajo gumi¬ ran zobčast rob, katerega je treba samo zmočiti, da zalepko za¬ preš; znotraj je prostor za pisanje, zunaj napišeš naslov. 17 Vzgled, kako je pisati naslove. Jožef Greben, ključar v Ljubljani. . ■'s/j/r/j/rifif/t// 2 - 18 - Čemu je treba hraniti pisma. Trgovski zakonik z dne 17. decembra 1862. leta, ki ob- seza vsa določila o trgovskem poslovanji, izrecno veli, da je treba prejeta pisma hraniti vsaj deset let in si pridržavati tudi prepise (kopije) odposlanih pisem. Ako bi nastal prepir v trgovskih stvareh, tedaj so poslovna pisma popoln dokaz, zato je izvestno dobro za obrtnika samega, da hrani pisma in sicer po redu, kakor prihajajo in odhajajo. Zamudno bi bilo prepisovati vsa odposlana pisma, in zato rabijo dandanes obrtniki in trgovci posebno kopirno tinto, s ka¬ tero prepisujejo odposlana pisma v posebno knjigo, takozvani pismo v ni prepisnih (Briefcopierbuch.) O najvažnejših poslovnih pismih. Poslovnim pismom pripadajo zlasti: 1. okrožnice ali cirkulari; 2. ponudbe ali oferti; 3. naročilna pisma; 4. pisma, s katerimi sklepamo trgovske posle; 5. povpraševalna pisma pri netočnih naročilih; 6. pisma z računi; 7. pisma pri plačilih; 8. potrdilna pisma; 9. pozvedna pisma: 10. priporočilna pisma; 11. prosilna pisma; 12. zahvalna pisma; 13. opominjevalna pisma; 14. opravičevalna pisma; 14. pritožbe; 16. odpovedi. 1. Okrožnice ali cirkulari. (Rundschreiben oder Circulare.) Tako imenujemo natisnjene liste, katere razpošiljajo obrt¬ niki različnim osebam, bodisi, da priporočajo svoje izdelke, ali da naznanjajo važnejše izpremembe v obrtu svojem. Okrožnicam — 19 je oblika prav tista,kakor pismom sploh, samo namesto naslova se navadno postavljata črki „P. n.“, to je „polnonaslovni“; važnejše stvari se tiskajo z razprtimi ali večjimi črkami. Okrož¬ nice so, kolikor se da, kratke, in se razpošiljajo ponajveč v odprtih pismih, na katerih je prilepljena poštna znamka za 2 kr. Vzgledi. — 1. Ključar Jakob Zavrl v Ljubljani naznanja, da je usta¬ novil svojo delavnico. V Ljubljani, meseca maja 1890. P. n. Podpisanec si usojam naznanjati, da sem na Dunajski cesti štev. 8. ustanovil klin (* a r s k o dola vii i(*o. Trudil se bodem, vsekdar ustrezati čestitim naročnikom svojim z ukusnimi in cenenimi izdelki, kakor tudi kar najtočneje izvr¬ ševati vsakovrstne poprave, spadajoče v moj obrt; zategadelj upam, da me skoro počastite z naročilom Svojim. Z odličnim spoštovanjem Jakob Zavrl, ključarski mojster. 2. Krojač Peter Režek v Celji naznanja, da je izročil svojo delav¬ nico sinu Antonu. P. n. Usojam si naznanjati, da sem z denašnjim dnem izročil svoj krojaški obrt v Kovaških ulicah štev. 2. svojemu sinu Antonu in se pri tej priliki zahvaljam za obilo zaupanje, katero sem užival za desetletnega poslovanja. Za- jedno prosim, da ohranite to zaupanje tudi mojemu nasledniku, ki se bode vselej trudil, da bode točno in ukusno izvrševal na¬ ročena dela. S posebnim spoštovanjem Peter Režek, krojaški mojster. V Celji, dne 1. oktobra 1889. 2 * — 20 3, Mizar Jurij Koren v Ljubljani naznanja, da se je preselil. V Ljubljani, meseca novembra 1890. P. n. Podpisani mizarski mojster naznanjam, da sem se dne 1. t. m. iz dosedanjega bivališča v Poljskih ulicah štev. 5. preselil na Marije Terezije cesto štev. 19. in ondu odprl do cela preosno- vano in bogato urejeno mizarsko delavnico. Prva skrb mi bode, kakor doslej vestno ustrezati čestitim naročnikom svojim, kar mi bode tem lože, ker sem najel no¬ vih spretnih pomočnikov. Zato se udano priporočam za vsakeršna dela, spadajoča v mojo'stroko. Z visokim spoštovanjem Jurij Koren, mizarski mojster. Naloge. —- 1. Krčmar Andrej Potokar naznanja, da je dne 1. julija 1885. leta prevzel popolnoma prenovljeno gostilnico „Pri zlatem jelenu 11 . Stregel bode z mrzlimi in gorkimi jedili, pristnimi dolenjskimi in štajer¬ skimi vini in graškim pivom. 2. Strugar Gregorij Obreza naznanja, da bode nadaljeval obrt raj¬ nega očeta. 3. Pek Jernej Strnad naznanja, da bode odslej prodajal tudi moko. 4. Kamenar Frančišek Radej se priporoča za cerkvena kamenarska dela, kakor: oltarje, tabernakeljne, leče, obhajilne mize, kropilne kamene, cerkveni tlak i. t. d. ter naznanja, da ima vedno v zalogi nagrobne spome¬ nike po izbranih vzorcih ali po svojem načrtu. 2. Ponudbe ali oferti. (Anerbietungsschreiben oder Offerte.) Ponudbe imenujemo pisma, s katerimi se priporočamo za delo ali ponujamo blago. Ponudbe so dvojne: pošiljamo jih lahko več osebam, katerim zajedno prilagamo zapisnik svojega blaga 21 s pridejano ceno (cenik), vzorce ali vzglede, ali pa jih pošiljamo naravnost posamičnikom. Prve ponudbe so iz večine tiskane, po¬ dobne okrožnicam, druge pa so kaj različne in se ravnajo po tem, kar ponujamo. Vzgledi. A. Ponudbe, namenjene več osebam. 1. Vinko Božic, čevljar v Gorici, priporoča svoje blago. V Gorici, dne 1. julija 1889. P. n. Ker sem izdatno razširil svojo delavnico in bogato pomno¬ žil svojo zalogo storjenega blaga, ustrezati mi bode moči tudi obsežnejšim naročilom in sicer po jako nizki ceni. V prilogi Vam torej pošiljam najnovejši svoj cenik, iz katerega blagoizvolite posneti ceno čevljarskih mojih izdelkov. Nadejem se, da me skoro počastite z naročilom Svojim, s posebnim spoštovanjem Vinko Božič, čevljarski mojster. 2. Steklar Pavel Sovič v Ljubljani pošilja cenik steklenega in belo- prstenega blaga. V Ljubljani, dne 1. marca 1891. P. n. Dovoljujem si Vam poslati spodaj natisnjeni cenik svojega steklenega in beloprstnega blaga, katero imam vedno v zalogi in ga prodajam po najnižji ceni. Z odličnim spoštovanjem Pavel Sovič, steklar. 22 Cenik Pavla Soviča, steklarja v Ljubljani, Slonove ulice 8. Naloge. 1. Krojač Valentin Sokol priporoča s cenikom zalogo stor¬ jenega blaga za gospode in dečke. (Zimski paletoti od gl. 20.— do gl. 55. — , zimske suknje od gl. 20. — do gl. 50. — , plašči od gl. 24.— do gl. 45.—, ogrtači od gl. 12 do gl. 45.— , menčikovi od gl. 20 do gl. 50 —, jesenske in pomladanske obleke od gl. 14,— do gl. 26. — , poletne obleke od gl. 11. — do gl. 18.—, ogrtači za dečke od gl. 6,— do gl. 18. — , obleke za dečke od gl. 4,— do gl. 12.—). 2. Mizar Matija Kos priporoča s cenikom zalogo zvršenega po¬ hištva. (Sifoni od gl. 14.— do gl. 18.—, dvojni Sifoni od gl. 22.— do gl. 38. — , umivalne omare od gl. 11. — do gl. 30.—, ponočne omarice od gl. 5.— do gl. 16.—, postelje od gl. 12.— do gl. 35.—, mize od gl. 6,— do gl. 16.—, stoli od gl. 1.30 do gl. 8.—, divani od gl. 27,— do gl. 50.—, kredenčne omare od gl. 45.— do gl. 100.—, toaletne mizice od gl. 6.— do gl. 24. — , igralne mizice od gl. 3. — do gl. 16.—, predalniki od gl. 15. — do gl. 22.—, omare za knjige od gl. 20.— do gl. 35.—, obešala za obleko od gl. 6,— do gl. 12. — ). Cenik je posebe priložen pismu. 23 B. Ponudbe namenjene posamičnikom. 1. Matija Golob, tapetnik v Ljubljani, pošilja Ivanu Skali v Kočevji cenik svojega blaga. ^ t/te /. /te//a /cPcP/. / V C/. ?a/a c,\ n CC/Ml. .)t/rxryc ///.imen/ O, .i//// x r/ne J. J. m., /it/dttmm C/um n /tej/j/t i/ud/nt n e ant cene. ■J j/'/■////a n/ar/a m cene. a/m xryc//ue e/d/tin^tam, ,/ a /; °IL neez/ez/ene n Jem ccnt/u, .vnt.ia/' xa S namčJ/t nec //ar/a /eJciz/Hrt de, e/a me d/cm /zzjz/eztJe x e/- dexnyJtaz aadceeeJeai, /a/cic /cčem mddJJe /cene, tn Z /t /tee/t yc/eve-ma /z Jezčj/t t/x mete eteectnntcc. zaete/em r/rtc xzt///'c////cjJ /ude/ C71 e>/////■ z/tm d-. 'tezntenz 24 2. Kipar Peter Brest se ponuja župniku za zgradbo velikega oltarja. Prelestiti gospod župnik! Zvedel sem po časopisih, da namenjate r novosezidani cerkvi po¬ staviti veliki oltar v gotskem zloga. Ker sem dosihdob že zvršil mnogo oltarjev, med njimi tudi dokaj takih v gotskem zlogu, usojam si Vas prositi, prečestiti gospod, da hi mi blagoizvolili nakloniti omenjeno delo. Pismu svojemu prilagam svoj narisek velikega oltarja v Onnoži, katerega sem od lesa izdelal za ondotno cerkev; blagovolite se iz njega preveriti, da bi po strogo umetnostnih načelih zvršil oltar za Vašo cerkev, ako bi prejel takšno delo. Izvolite, prečestiti gospod, vzprejeti zagotovilo izrednega spošto¬ vanja, s katerim se podpisujem udani Va m Peter Brest, kipar. V Mariboru, dni 15. maja 1885. 3. Kolar Frančišek Zorec se ponuja posestniku, da bi izdelal nov gospodarski voz. Blagorodni gospod! Zvedel sem, da hočete kupiti nov gospodarski voz, in si zatega¬ delj usojam ponujati Vam svojo službo. Dokaj let že izdelujem razno¬ tero gospodarsko orodje gospodu Andreju Kvasu, graščaku p Zalesji, tako, da je popolnoma zadovoljen. Voz bi veljal okolo 250 gl.; narejen pa bi bil, kakor si dovoljujem zagotavljati, trdno in prikladno, tako da bi do cela ustrezal Vašim zahtevam. Nddejem se, da mi blagovolite izročiti zgoraj navedeno delo, in se beležim Vaš preudani Frančišek Zorec, kolar. V Tržili, dne 5. junija 1889. Naloge. — Opekarnar Marko Gričar ponuja posestniku opeko za zgradbo nove hiše. 2. Mizar Martin Črne prosi trgovca s popirjem, da bi pri njem na¬ ročal risalne deske. Cena: štev. 5 po 25 kr.; štev. 6. po 35 kr., štev. 7. po 52 kr., štev. 8. po 75 kr.; štev. 9. po 1 gl.; štev. 10. po 1 gl. 50 kr.; štev. 11. po 2 gl. 25 kr. in štev. 12. po 3 gl. 25 kr. 3. Krovec Luka Čop se priporoča župniku, da bi s skriljem pokril novo cerkev. 25 3. Naroeilna pisma. (Bestellungsbriefe.) Naročilna pisma pišemo, kadar hočemo komu izročiti delo, ali kadar želimo od koga, da bi nam poslal blago. Kadar izročamo delo, važno je seveda, da se natančno do¬ govorimo o ceni in plačilu; prav tako je potreba, da določno navedemo, kakšno bodi naročeno blago, koliko in kdaj ho¬ čemo plačati zanje. Vzgledi. — 1. Barvar Ivan Jereb v Radovljici piše Andreju Kolarju v Trstu, naj mu pošlje cenik barvarskega blaga. V Radovljici, dne 25. maja 1887. Gospod Andrej Kolar v Trstu. Prosim Vas uljudno, da mi blagovolite poslati cenik barvarskega svojega blaga. Z odličnim spoštovanjem Ivan Jereb, barvar. *) 2 . Klepar Jakob Slak v Novem Mestu naroča pri Petru Sitarji v Ljubljani strešne pločevine. V Novem Mesta, dne 7. januvarja 1890. Gospod Peter Sitar v Ljubljani. Za nekatere poprave na tukajšnji cerkvi potrebujem okolo 20 snopičev strešne pločevine po 16 ploč. Delo mora biti zvršeno v dveh me¬ secih in se plača precej, ko ga izgotovim. Vljudno Vas torej prosim, blagovolite mi naznaniti, ali bi mi hoteli poslati rečeno pločevino, do¬ stavljeno na moj dom, za gl. 20 . — , in sicer s tem pogojem, da me za plačilo počakate dva meseca. Ako ste s takovo prodajo zadovoljni, prosim Vas prijazno, da mi izvolite blago precej poslati in me zajed no obvestiti o Svoji po¬ šiljat ri. S posebnim spoštovanjem Jakob Slak, klepar. *) Takšni dopisi se tudi pišejo na dopisnice. 26 3. Trgovec Karl Gruden v Kranji naroča pri vožarji Antonu Križi v Kamniku konjskih podprog. V Kranji, dne 2. septembra 1885. Gospod Anton Kriz v Kamniku. V svoji trgovini potrebujem vsako teto volarskega blaga, zlasti konopljenih podprog, širokih po P / 3 d m, kake rš ne so zapisane v I ase m ceniku. Naročati jih hočem odslej pri I r as, ako bi jih oddajali po zmerni ceni. Pošljite mi vsaj do 10. t. m. 300 m sivih in 200 m svetldi podprog. Drago mi bode, ako to moje naročilo provzroči i nadaljna na¬ ročila. Z odličnim spoštovanjem Karl Gruden. 4. Krojač Blaž Skok v Postojini naroča pri trgovci Ivanu Stolu v Ljubljani raznega sukna. V Postojini, dne 1. julija 1887. Gospod Ivan Stol v Ljubljani. pa Prosim Vas, pošljite mi kar najhitreje: 10 m črne grebenaste tkanine po gl. 6.50, 10 „ sive ruševine . . . . „ „2.50 in 15 „ temnozelenega peruviena „ „ 4.75. Svoj dolg v znesku gl. 161-25 poravnam za tri mesece; za sedaj Vas prosim, da ga postavite na moj račun. Z vsem spoštovanjem Blaž Skuk. 5. Mizarski mojster Peter Krsnik v Sodražici naroča pri gozdarji Martinu Rudi v Kočevji smrekovih desak. 27 V Sodražici, dne 15. marca 1887. Gospod Martin Huda v Kočevji. Prosim Vas vdano, da mi izvolite ‘poslati 20 n J smrekovih desdk. Deske naj bodo 5 m dolge, 30 cm široke in 2 cm debele; m 3 ne sme veljati nad gl. 14 .— brez voznine, katero plačam sam. Zajedno, ko odpočijete deske, blagovolite me obvestiti o poši- jatvi Svoji. S posebnim spoštovanjem Peter Krsnik. (1. Mizar Tomaž Bučar preklicuje svoje naročilo. Na Vrhniki, dne 1. julija 1885. Gospod Rudolf Dolžan v Borovnici. Izvestno ste že prejeli pismo z dne 30. m. m., s katerim sem naročil 200 m* finih orehovih furnirjev. Ker jih ne potrebujem več, preklicujem svoje naročilo. S posebnim spoštovanjem Tomaž Bučar, mizarski mojster. 7. Krojač Jakob Skalar v Litiji naroča pri trgovci Jožefu Stojanu v Ljubljani tkanine za poletne obleke. V Litiji, dne 30. maja 1887. Gospod Jožef Stojan Ljubljani. Prosim Vas, pošljite mi čim prej zopet 12 m tkanine za poletne obleke, prav takšne, kakeršno ste mi blagovolili poslati dne I. maja t. I.; do- tični znesek pa mi postavite na račun. S posebnim spoštovanjem Jakob Skalar, krojač. 28 Naloge. — 1. Knjigar Andrej Rožnik v Trstu naroča pri tvorničarji Simonu Orehu v Gorici 1 sklad (ris) konceptnega popirja štev. 71. in 2 sklada pisarničinega popirja štev. 63. 2. Kovač Frančišek Grčar v Logatci naroča pri železninarji Petru Zamejci v Ljubljani 3 dleta po 75 kr., 2 ščipalke po 1 gl., 25 kg težko na¬ kovalo za 13 gl., 6 angleških trioglatih pil, dolgih po 25 cm in 3 goste pile po 1 gl. 60 kr. 3. Čevljar Mihael Tratnik na Premu naroča pri usnjarji Luki Ježi v Vipavi 1 kožo za podplate za 24 gl. in 1 ducat lakiranih kož, kg po 3 gl. 70 kr. 4. Krojač Andrej Brodnik v Radečah naroča trgovcu Jožefu Sušniku v Ljubljani, naj mu pošlje nekaj vzorcev zimskega sukna. 5. Barvar Anton Cvet v Celji naroča pri trgovci Pavlu Zoranu v Mariboru, naj mu pošlje cenik barvarskih priprav, ker hoče razširiti svojo delavnico. 6. Barvar Anton Cvet v Celji naroča pri trgovci Pavlu Zoranu v Mariboru 500 kg kristalizirane sode, 100 kg po 2 gl. 50 kr. in 500 kg kal- cinirane sode, 100 kg po 10 gl. 60 kr. 4. Pisma, s katerimi sklepamo trgovske posle. (Briefe bei Abschliessung von Geschaften.) Ponudbe v naročilnih in ponudnih pismih prejemnik lahko vzprejme ali odkloni. Trgovski posel je sklenjen samo takrat, kadar prejemnik ponudbo vzprejme, ali kadar se izreče, da hoče izgotoviti dotično naročilo. Po zakonitih določilih že kupimo blago, ako ga naro¬ čimo; če obrtnik naše naročilo vzprejme, tedaj je kup končno sklenj en. V pismih, s katerimi sklepamo trgovske posle, moramo navajati: 1. vse stvari, katere hočemo kupiti ali prodati; 2. kupno ceno in sicer v gotovini; 3. natančno določilo, kdaj in kje je izročiti blago. Vzgledi. — 1 . Mizar Tomaž Škrinjar v Radovljici naroča pri želez¬ ninarji Frančišku Trčku v Ljubljani kopirno stiskalnico. 29 V Radovljici, dne 5. marca 1890. Gospod Frančišek Trček v Ljubljani. Kopirno stiskalnico, katero mi ponujate s cenjenim listom z dne 3. t. m., kupim za gl. 7.70 ter Vas zajedno prosim, da mi jo pošljete nemudoma, ko prej¬ mete to pismo. Denar Vam pošljem koncem tega tedna po poštni na¬ kaznici. S posebnim spoštovanjem Tomaž Škrinjar, mizar. 2. Mizar Marko Pirnat v Šent Vidu nad Ljubljano naroča pri železni- narji Frančišku Trčku v Ljubljani nekaj obličev. V Sent Vidu nad Ljubljano, dne 1. aprila 1891. Gospod Frančišek Trček v Ljubljani. Glede na Vaš cenik, prosim Vas, blagovolite izročitelju tega pisma, Jožefu Jeranu, oddali: 2 hrazdarja . po gl. 0'80, 5 dražnikov . „„ L 25 in 5 spdhalnikov . »n 2.40. Jožefu Jeranu sem naročil, naj Vam proti potrjenemu Vašemu računu precej izplača znesek gl. 19' 85 za navedene obliče. S spoštovanjem Marko Pirnat. 3. Kovač Ivan Poniž v Cerknici naroča pri trgovci z lesom Juriji Veselu na Rakeku 3‘/ a drv. V Cerknici, dne 1. oktobra 1887. Gospod Jurij Vesel na Rakeku. Ker ste mi s cenjenim listom z dne 28. m. m. poročili, da mi prodaste md drv po gl. 14JJ0, prosim Vas, da mi nemudoma pošljete 3l U m 2 po imenovani ceni. Z vsem spoštovanjem Ivan Poniž, kovač. — 30 — 4. Steklar Jernej Golja v Radečah naroča pri tvornici za steklo v Zagorji naokenskega stekla. V Radečah, dne 8. maja 1885. Slavna tvornica za steklo v Zagorji. Prosim Vas, da mi nemudoma pošljete 10 snopičev naokenskega stekla po 6 ploč, merečih 48 d m*. Znesek Vam pošljem precej , ko prejmem to pošiljater. S odličnim spoštovanjem Jernej Golja, steklar. Naloge. — 1. Strojar Jakob Porenta v Cerkljah poroča usnjarju Mi¬ haelu Kreku v Kranji, da kupi 14 volovskih kož, ako mu jih da po 18 gl. in ga za plačilo tri mesece počaka. Če je zadovoljen, naj mu jih precej pošlje. 2. Knjigovez Simon Kalan v Kamniku naroča pri trgovci s popirjem Frančišku Pavlinu v Ljubljani, naj mu najpozneje do konca meseca pošlje 4 sklade popirjapo 5 gl. 50 kr. in 50 kg lepenke po 18 kr. Znesek naj mu postavi na račun. 3. Čevljar Gregorij Mrak v Loki poroča trgovcu s šivalnimi stroji Matevžu Ogorelcu v Ljubljani, da kupi šivalni stroj, katerega mu je po¬ nudil za 60 gl., ako mu ga pusti za 65 gl. in ga za plačilo 14 dnij počaka. B. Povpraševalna pisma pri netočnih naročilih. (Anfrageschreiben bei ungenauen Bestellungen.) Utegne se zgoditi, da prejmemo naročilno ali ponudno pismo, katero ni toli jasno, da bi mogli završiti prodajo. Tedaj moramo pisati dotičnemu naročniku ali ponudniku, naj nam po¬ roča natančneje, česa želi; n. pr. 1. kaj in koliko naj odpošljemo ali zvršimo; 2. od česa naj izdelamo naročeno blago; 3. kakšna mu bodi mera; 4. kako bodi barvano, morda tudi okrašeno; 5. kam in kdaj naj ga odpošljemo; 6. koliko veljaj blago; 7. kdaj ali v kolikih rokih se bode plačalo. 31 Vzgledi. 1. Mizar Peter Gestrin v Ljubljani povpraša graščaka Nikolaja Orla na Trati, kakšna bodi ploča naročeni kredenčni omari. Blagorodni gospod! Cenjeno Vaše pismo z dne 10. t. m. sem prejel in Vas vdano zah valjam za častno naročilo. Da hi pa naročeno kredenčno ormaro zvršil kar najhitreje, mo¬ ram Vas najprej še prositi pojasnila, ali hodi ploča, od belega ali si¬ vega marmorja. Pričakuje prijaznega Vašega odgovora, ostajam z odličnim spoštovanjem udani Peter Gestrin, mizar na Starem trgu št. 30. V Ljubljani, dne 12. julija 1889. Blagorodni gospod Nikolaj Orel, graščak na Trati. 2 . Čevljar Lavrencij Jug v Ptuji vpraša usnjarja Antona Legata v Mariboru, ali bi moral ponudeno usnje precej plačati ali šele pozneje. V Ptuji, dne 5. januvarja 1891. Gospod Anton Legat v Mariboru. Na cenjeno Vaše pismo z dud 2. t. m. Vam odgovarjam, da bi rad naročal usnje iz Vaše zaloge, ker mi prijajo vzorci, poslani na ogled, in ker se mi tudi cena ne zdi previsoka. Ker pa v Svojem listu ne omenjate, ali bi Vam moral blago plačevati prčcej ali šele za mesec dalj, prosim Vas o tej stvari prijaznega poročila. Z vsem spoštovanjem Lavrencij Jug, čevljar. 3. Kolar Jurij Žrjav v Kropi vpraša tvorničarja Valentina Kodra v Kranji, ali bodi naročeni voz narejen preprosto ali nekoliko ličneje ter prosi, naj mu naznani, koliko bi plačal zanj. 32 Blagorodni gospod! Dne 4. t. m. ste blagoižvolili naročiti voz, katerega bi radi imeli zmršenega vsaj do srede prihodnjega meseca. Ker pa v cenjenem Svojem listu ne poročate, ali bodi voz kar preprost ali izdelan nekoliko ličneje, prosim Vas nljudno, da m/ bla¬ govoljno naznanite, koliko bi plačali zanj. Nddejem se, da mi skoro pošljete prijazno pojasnilo in ostajam Vaš preudani Jurij Zrjav, kolar. V Kropi, dne 6. maja 1887. Blagorodni gospod Valentin Koder, tvorničar v Kranji. Naloge. 1 . Tesar Andrej Ploj v Dolini vpraša župnika Mihaela Po¬ žarja v Škocijanu, kdaj bi mogel postaviti podstrešje na novi cerkvi, ker dotični nalog tega ne določuje. 2. Krojač Luka Gregorin Ljubljani vpraša posestnika Jožefa Zagorca v Dobu, kakšne barve bodi naročena zimska suknja. 3. Tapetnik Jakob Žužek v Gorici naznanja uradniku Frančišku Šegi v Tolminu, da je naročeni divan z obema naslanjačema vred zvršen, in vpraša, kam naj pošlje to opravo, ker je čul, da se Šega prihodnji mesec preseli v Koborid. 6. Pisma z računi. (Briefe mit Rechnungen.) Račune pošiljamo naročnikom kar v pismu, ali pa jih tudi pišemo na poseben list, katerega prilagamo pismu. V pričetku pisma iz večine omenjamo naročilnega pisma ali ustnega naročila; nato naznanjamo, da smo naročilo zvršili, in končno prosimo, naj se račun poravna. Navada je tudi, da se na konci pisma priporočamo za daljna naročila, ali želimo, da bi bil naročnik zadovoljen s poslanim blagom. Računi sami' morajo biti kolkovani. O kolkovanji veljajo ta določila: 33 1. Računi do vštetih 10 gl. §o prosti; 2. račune od 10 gl. do vštetih 50 gl. je treba kolkovati z 1 kr. za vsako polo; 3. račune od 50 gl. dalje kolkuj s 5 kr. za vsako polo. Vzgledi. — 1. Urar Matija Jeraj v Ljubljani pošilja zasebniku Ru¬ dolfu Staretu v Postojini naročeno uro in verižico; račun je v pismu. Kolek danes Blagorodni gospod! Izvršuje ustno I r aše naročilo z dne 3. t. m., poš iljam Vam 1 zlato žepno uro za 1 zlato verižico . . gl. 45 .— in . . „ 30 . — sl upaj torej „ ... gl. 75 . — Nadejem se, da sem Vam ustregel in se zajedno priporočam -za daljna naročila. Z odličnim spoštovanjem udani Matija Jeraj, urar. V Ljubljani, dne 6. februarja 1890. Blagorodni gospod Budolf Stare, zasebnik v Postojini.. 2 . Čevljar Ivan Lah v Ljubljani pošilja ob konci leta posestniku Vinku Žagarju v Loki račun. V Ljubljani, dne 31. decembra 1890. Blagorodni gospod! Ob konci leta si Vam dovoljujem poslati račun za čevljarsko blago, katero ste blagoizvolili naročiti v letošnjem letu, in se zajedno priporočam daljni naklonjenosti Vaši. Zagotavljam I "as, da hočem vselej po svojih močeh točno izvrševati cenjena Vaša naročila. Proseč l r as, da o priliki poravnate znesek, katerega izkazuje priloženi račun, ostajam s posebnim spoštovanjem Ivan Ledi., čevljar. 3 — 34 — Slačim gospodu Vinka Žagarja, posestnika r Loki. V Ljubljani, dne 31. decembra 1890. Iran Lah. 3. Trgovec s pohištvom Ivan Mraz v Beljaku pošilja c. kr. profesorju Frančišku Ribarju v Beljaku pismo z računom. V Beljaku, dne 13. avgusta 1887. Gospod Frančišek Ribar, c. kr. profesor Beljaku. Zahvaljuje Vas za naročilo z dne 10. t. m., usojam si zajedno predložiti nastopni račun o naročenem pohištvu in upam, da Vam bode prijala tako zvršitev kakor cena. Friporočuje se za daljna naročila, podpisujem se z odličnim spoštovanjem Ivan Mraz. 35 Kolek enačim gosp. Fr. Biharju,, c. kr. profesorju v Beljaku. Poslal sem Vam na Vaš cenjeni račun in Vašo nevarnost Ivan Mraz. 4. Rokovičar Anton Podboj v Celovci pošilja Jožefu Ogrinu v Veli- kovci naročene rokovice in prilaga račun. V Celovci, dne 10. junija 1885. Gospod Jožef Ogrin Kolelc ■V Velikovci. Izvršuje, cenjeno Vaše naročilo z dne 1. t. m., naznanjam Vam, da sem danes na čislam Vaš naslov poslal 5 ducatov prima glace-rokovic za gospode, jedn ogo m bas tih, s pa¬ tentiranim šivom, za katere mi izvolite poslati znesek gl. 50'50, k temu troske za zaboj in poštnino „ — • 90, torej skupaj gl. 5140. Želeč, da bi bili zadovoljni s poslanimi rokovicami, priporočam se za daljna naročila s posebnim spoštovanjem Anton Podboj , % rokovičar. 36 Naloge. — 1. Krznar Simon Ličan na Krškem pošilja posestniku Jakobu Nemcu v Boštanji podšitih zajčjih kož za 8 gl. Račun je v pismu. 2. Tkalec Gregorij Suša v Ljubljani pošilja kramarju Jakobu Strletu v Motniku 40 m najboljšega platna po 60 kr., 2 ducata platnenih robcev du¬ cat po 3 gl. 80 kr. in 20»t rdečebelo pisanega kanafasa po 55 kr. Račun je priložen pismu. 3. Mizar Ivan Gorup v Tržiči pošilja trgovcu s popirjem Andreju Brusu v Kranji 20 risalnih desak po 35 kr. in 20 risalnih desak po 52 kr. 4. Kovač Frančišek Justin v Žužemberku pošilja posestniku Petru Rusu v Mokronogu ob konci leta pismo z računom. Naredil je 2 novi se¬ kiri po 52 kr., okoval nov voz za 8 gl., naredil 2 verigi po 2 gl. 45 kr., podstavil 2 lemeža za 1 gl. 15 kr., naredil 2 lopati po 50 kr. 7. Pisma pri plačilih. (Begleitbriefe bei Zahlungen.) Plačila svoja poravnajo obrtniki jako različno, iz večine pa tako: 1. predno še dobe naročeno blago, plačajo ali ves znesek ali le nekoliko; 2. kadar prejmejo blago, plačajo precej ves znesek; 3. plačajo na račun samo nekaj, ostanek pa v določenih delih (obrokih); 4. plačajo blago o dogovorjenem času; 5. dado namesto gotovine prodajalcu menico. Kadar poravnaš dolg, predno bi ga moral, dovoliti ti mora upnik odbitek ali skonto. Prav tako smeš zahtevati odbitka pri menici, ako jo poravnaš, predno je treba. Takšen odbitek se imenuje diskont ah eskompt. Kadar komu pošljemo plačilo, zajedno prosimo, naj nam plačilo potrdi. Vzgledi. 1. Steklar Matija Podobnik v Metliki pošilja tvornici za steklo v Kočevji 30 gl. in naroča steklenih ploč. V Metliki, dne 2. oktobra 1888. Slavna tvornica za steklo v Kočevji. Pošiljaje Vam gl. 30•—, prosim, da mi pošljete 250 *•/, ploč stekla na moje ime. S spoštovanjem Matija Podobnik, steklar. 37 2. Kovač Matija Sever v Brežicah pošilja železninarju Tomažu Oblaku v Celji denar za prejeto železnino. V Brežicah, dne 5. septembra 1889. Gospod Tomaž Oblak v Celji. Prejemši naročeno železnino, pošiljam Vam v gotovini gl. 27-40 in Vas zajedno prosim, da mi izvolite potrditi ta znesek. Z odličnim spoštovanjem Matija Sever, kovač. 3. Čevljar Ivan Trpin v Loki plača usnjarju Jožefu Končanu v Ljubljani nekoliko na račun. V Loki, dne 12. decembra 1885. Gospod Jožef Končan v Ljubljani. I)ne 27. m. m. ste mi poslali račun za prodano mi usnje v znesku gl. 78' 92, od katerih Vam danes pošiljam „ 50'92 po poštni nakaznici. Ostanek gl. 28 - — prejmete meseca januvarja 1886. Z vsem spoštovanjem Ivan Trpin, čevljar. 4. Ključar Jernej Križaj v Trebiži pošilja železninarju Valentinu Gorniku v Celovci namesto gotovine menico. 38 V Trebiži, dne 1. julija 1890. Gospod Valentin Gornik v Celovci. Cenjeno Vaše pismo z dne 27. m. m. obseza račun o naročeni železnini v znesku gl. 134'98. Zajedno ste mi poslali r podpis name po¬ tegnjeno menico za gl. 134-98, v dan 24. septembra po Svoji naredbi, katero Vam danes podpisano vračam. S spoštovanjem Jernej Križaj, ključar. 5. Stavbarski mojster Julij Zagorjan v Trstu poravna svoj dolg pri trgovci z lesom Martinu Kremenu na Rakeku namesto dne 31. decembra že dne 15. novembra. T r Trstu, dne 15. novembra 1887. Gospod Martin Kremen na Rakeku. Zaradi večje gotovine mi je mogoče svoj račun z dnč 1. t. m., izplačili dne 31. decembra t. I. v znesku gl. 225-50, poravnati že sedaj. Zato Vam pošiljam v gotovini gl. 224-65, s katerimi je po odbitih 3°j 0 skonta „ — '85 moj dolg v znesku gl. 225-50 izplačan. Prosčč Vas, da mi pošljete potrdilno pismo, ostajam s prijaznim pozdravilom udani Vam Julij Zagorjan, stavbarski mojster. 39 Naloge. — 1. Rokovičar Matija Zarnik v Kočevji pošilja strojarju Ivanu Božiču v Ljubljani 50 gl. in naroča kož, kakeršnih mu pošilja po navadi. 2. Kovač Jurij Dimnik v Medvodah pošilja železninarju Frančišku Sajetu v Kranji 75 gl. 82 kr. za poslano železnino. 3. Čevljar Mihael Ogorek v Zalogu poravna pri usnjarji Luki Brusu v Ljubljani dne 1. oktobra z 2°/ 0 odbitkom svoj dolg v znesku 218 gl., ki je izplačen šele dne 1. decembra. 4. Klobučar Peter Slavec v Metliki naznanja krznarju Antonu Koscu, v Novem Mestu, da mu je po poštni nakaznici poslal 75 gl. na račun svo¬ jega dolga v znesku 150 gl. Za ostanek prosi, naj ga še nekoliko počaka. 5. Tesar Andrej Omahen na Bledu pošilja oskrbništvu griške gra¬ ščine kot prvi rok 200 gl. na račun za prejeti stavbeni les v skupnem znesku GOO gl. 6. Krojač Simon Smrekar v Središči pošilja trgovcu Jakobu Dejaku / Ptuji za svoj dolg v znesku 120 gl. 85 kr. menico za isti znesek, iz¬ plačilo v treh mesecih. 8. Potrdilna pisma. (Bestatigende Briefe.) Potrdilna pisma so dna pisma, s katerimi priznavamo, da smo prejeli blago ali denar. V takšnih pismih navajamo: 1. koliko smo prejeli blaga ali denarja; 2. kako in čemu smo porabili prejeti znesek. Potrdilna pisma je treba kolkovati kakor pisma z računi. Vzgledi. — 1. Trgovec z lesom Jurij Sodar v Kamniku potrjuje te¬ sarju Stefanu Klasu v Kranji, da mu je poslal 115 gl. 70 kr. za hrastove hlode. V Kamniku, dne 8. januvarja 1886. Gospod Stefan Klas v Kranji. Potrjujem Vam, da ste mi dne 5. januvarja tek. prejete hrastove hlode poslali gl. 115-70, s katerim zneskom je moja terjatev poravnana. Zahvaljuje Vas za prijazno naročilo, uverjam Vas zajedno, da bodem vselej točno in drage volje ustrezal željam Vašim. S posebnim spoštovanjem Jurij Sodar. Kolek l. za 40 2. Zidarski mojster Marko Gorjan v Celji potrjuje posestniku Matiji Knezu v Šent .Juriji, da je prejel zadnji rok njegovega dolga. V Celji, dne 1. aprila 1889. Gospod Matija Knez Prejemši znesek Sent Juriji. Kolek gl. 150 •— kot poslednji rok Vašega dolga, potrjujem V am, da je sedaj Vaš račun popolnoma poravnan, in (as prijazno prosim, da mi tudi nadalje blagovolite poverjati zidarske posle. Z vsem spoštovanjem udarni Marko Gorjan, zidarski mojster. 3. Trgovec Frančišek Srebre v Ljubljani potrjuje krojaču Petru Bricu v Mengiši, da je prejel na račun 27 gl. 60 kr. V Ljubljani, dne 3. novembra 1889. Gospod Peter Bric v Mengiši. S cenjenim Vašim pismom z dne 1. novembra t. I. se račun svoje terjatve gl. 27'50 in sem Vam ta znesek odpisal v svojih knjigah. Veselilo me bode, ako skoro iz nova naročite kaj blaga; v tej prijetni nddeji ostajam, s prijaznim pozdravilom udani Frančišek Srebre. Naloge. — 1. Kamenar Jurij Rožnik v Moravčah potrjuje stavbar¬ skemu mojstru Valentinu Barletu v Ljubljani, da je prejel 100 gl. kot prvi rok za kamenarska dela. Kolek m prejel na 41 2. Krojač Jakob Petrič v Novem Mestu potrjuje gospodarju Pavlu Zagorcu v Šent Mihelu, da mu je poslal 27 gl. 50 kr. za zvršeno obleko. 3. Mizar Andrej Zore v Gorici poroča posestniku Matevžu Skalarju v Kanalu, da mu je odpisal poslanih 25 gl. 50 kr. 9. Pozvedna pisma. (Erkundigungsschreiben.) Treba je časih, da pozvedujemo o osebah, katere so nam n. pr. ponujajo v službo, ali tudi o blagu, katero bi radi ku¬ pili. Tedaj napišemo pozvedno pismo, v katerem točno nave¬ demo, kaj hočemo zvedeti. Pozvedujemo pa n. pr. 1. ali kdo zaslužuje naše zaupanje; 2. ali je pomočnik, kateri se nam ponuja, res priden, spre¬ ten delavec; 3. ali je blago takšno, da nismo na škodi, ako ga kupimo. Cesto se. tudi dogaja, da pozvedujemo, kdaj in s kakšnimi pogoji bi se nam zvršilo naročilo, ali koliko bi stalo delo, katero hočemo naročiti. Kadar pozvedujemo o osebah, treba je vsekakor pristaviti v pismu, da ne bodemo povedali nikomur, kar se nam poroči. Ako pozvedujemo o kom, čegar imena ne sme vedeti nihče raz- ven trgovskega prijatelja, kateremu pišemo, ne navajamo tega imena v pismu samem, nego ga zapišemo na poseben listek. Vzgledi. — 1. Kleparski mojster Luka Prelec v Ljubljani pozveduje pri kleparji Jakobu Grumu v Gorici o pomočniku Petru Kobetu. V Ljubljani, dne L oktobra 1888. Gospod Jakob Grum _ . . 1 v Gorici. Danes se je oijlasil pri meni za pomočnika Peter Kobe, doma iz Tolmina, ki je baje doslej delal v Vaši delavnici. Ker bi prav sedaj potreboval spretnega delavca, prosim Vas uljudno, blagovolite mi naznaniti, ali je navedeni Peter Kobe dober in zanesljiv v svojem poslu, in ali ga sploh morete priporočati. Zagotavljam Vas, da hočem porabiti cenjeni Vaš odgovor, za katerega Vas že sedaj zahvaljam, samo zase in ostajam s posebnim spoštovanjem udani Vam l>uka Prelec, kleparski mojster. * 42 2. Trgovec z vinom Martin Zelen v Ljutomeru pozveduje pri trgovci Gregoriji Podobniku v Radgoni, ali je krčmar Anton Kotar zanesljiv plačnik. V Ljutomeru, dne 2. marca 1890. Gospod Gregorij Podobnik v Radgoni. Radgonski krčmar gospod Anton Kotar mi je izrazil pismeno željo, da bi proti trimesečnemu plačilu kupil nekaj sodov ljutomer¬ skega vina. Ker mi je znano, da ste že delj časa z rečenim gospo¬ dom v trgovski zvezi, prosim Vas, da bi mi blagohotno poročili, ali je zanesljiv plačnik, in kakšno je njega denarno razmerje. Uverjam Vas, da mi bode prijazno poročilo Vaše zgolj v zasebno porabo, in ostajam z odličnim spoštovanjem udani Martin Zelen. 3. Srebrninar Frančišek Stroj v Gorici pozveduje pri trgovskem pri¬ jatelji Ivanu Kralji v Solkanu, kakšna je namizna srebrnina umršega Ma¬ tije Repiča. Gospod Ivan Kralj Kakor sem zvedel iz časopisov, bode se dne 10. t. m. razpro¬ dajala zapuščina umršega Matije Repiča, v kateri je tudi nekaj na¬ mizne srebrnine. Bodite toli prijazni in naznanite mi, kakova je oblika tej sre¬ brnini., ker bi jo kupil, oko bi mi prijala. Pričakuje prijaznega Vašega odgovora, ostajam z vsem spoštovanjem udani Frančišek Stroj, srebrninar. V Gorici, dne 2. februarja 1887. 4. Stavbarski mojster Nikolaj Stržen v Ljubljani pozveduje pri tr¬ govci z lesom Karlu Dragarji v Logatci o ceni stavbenega lesa. 43 V Ljubljani., dne 19. januvarja 1886. Gospod. Karl Dragar v Logatci. Spomladi bi potreboval stavbenega lesa za dve novi hiši. Ker bi potrebno tvorivo naročil pri Vas, ako bi mi ugajali Vaši pogoji, prosim Vas, da mi blagovoljno naznanite ceno za 1 m s zdravega lesa, vseh vrst, kolikor jih imate v zalogi. Z odličnim spoštovanjem Nikolaj S tržen, stavbarski mojster. 5. Trgovec s popirjem Filip Napotnik v Novem mestu vpraša mi¬ zarja Petra Mejača v Trebnjem, ali bi mu do konca meseca maja naredil 10 risalnih desak štev. 6. po 35 kr. in 10 risalnih desak štev. 7. po 52 kr. V Novem Mestu, dne- 15. marca 1889. Gospod Peter Mejač v Trebnjem. Blago volite mi kar najhitreje naznaniti, ali bi mogli do konca meseca maja narediti: 10 risalnih desak štev. 6. po 35 kr. in 10 „ „ „ 7. „ 52 „ Drago mi bode, ako mi pošljete ugoden odgovor, katerega pri- čakuji ostajam s posebnim spoštovanjem Vas Filip Napotnik. Naloge. — 1. Suknar Žiga Smrekar v Celovci vpraša trgovca Fran¬ čiška Lončarja v Pliberku, kakšno je denarno razmerje ondotnega krojača Pavla Vrtnika. 2. Zidarski mojster Jožef Strehar v Planini vpraša zidarskega mojstra Simona Bregarja v Cerknici, kako je bil zadovoljen s pomočnikom Jerne¬ jem Razlagom. 3. Čevljar Andrej Pipan v Vipavi vpraša tvorničarja Petra Koščaka v Gorici, za koliko bi mu prodal dober šivalni stroj. 4. Kamenar Ivan Krt v Ljubljani vpraša stavbarskega mojstra Mi¬ haela Zora v Ljubljani, do katerega dne najpozneje bi potreboval naro¬ čene podboje. 44 5. Kamenar Anton Jurca v Sežani vpraša posestnika kamenoloma Matijo Zupančiča v Repentabru, po čem bi mu prodal sivi marmor. 6. Mizar Blaž Goreč v Senožečah vpraša pleskarja Rudolfa Kljuna v Ljubljani, koliko bi mu računjal za črno tablo z zlatim napisom „Blaž Goreč, mizar“. 7. Stavbarski mojster Ivan Bokal v Mariboru vpraša opekarnarja Valentina Devina v Slovenjem Gradci, po čem bi mu zaračunjal 1000 opek najboljše vrste, ako mu jih dostavi v Maribor; potreboval bi jih spo¬ mladi okolo 70.000. 10. Priporočilna pisma. (Empfehlungsbriefe.) Časih napišemo komu list, da ga pokaže trgovskemu pri¬ jatelju našemu, in sicer zato, da bi ga le-ta prijazno vzprejel, ali ga sploh podpiral pri namerjanem podjetji. Takšno pismo je priporočilno pismo. V priporočilnih pismih navajamo ime priporočenčevo in omenjamo, kako ga izvoli podpirati prejemnik našega pisma; naposled že naprej zahvaljamo trgovskega prijatelja in zajedno izrekamo, da smo vsekdar pripravljeni ustrezati tudi njemu. Vzgledi. — Čevljar Pavel Slanec v Ljubljani priporoča svojega po¬ močnika trgovskemu prijatelju, čevljarju Andreju Kožarju v Trstu. V Ljubljani, dne 8. novembra 1890. Gospod Andrej Kožar v Trstu. Izročitelj tega pisma, Anton Breznik, izučil se je pri meni čevljarstva in lioce sedaj delati v večji delavnici, da se korenito izo¬ brazi v svojem rokodelstvu. Ves čas, kar je bil pri meni, vedel se je popolnoma dostojno in se vselej trudil vestno izvrševati naročene posle; zato ga Vam pripo¬ ročam kar najiskreneje. 45 Prepričan sem, da ga bodete zaradi najinega - starega prijatelj¬ stva drage volje vzprejeli v Svojo delavnico, ali ga vsaj, alko bi sami ne imeli prostora v nji., blagohotno priporočili drugim trgovskim pri¬ jateljem Svojini. Pail bodem vselej ustrezal Vašim željam stari Vaš prijatelj Pavel Slanec. 2 . Vrban Omahen v Ptuji priporoča Jerneju Jamniku v Gradci mi¬ zarskega mojstra Luko Prebila, ki mora v Gradec po važnih opravkih. Gospod Jernej Jamnik v Gradci. Izročitelj tega pisma, gospod Luka Prebil, mizar v Ptuji, mora r Gradci završiti nekatere važne posle, kateri terjajo njega osebno navzočnost v Vašem mestu. Ker pa je ondu popolnoma neznan, pro¬ sim Vas vljudno, da bi izvolili po svojih močeh podpirati njega na¬ mero. Gospod Prebil je jako pošten in tukaj obče čislan mož, tako da ga lahko po vsi pravici priporočam blagohotnosti Vaši. Uverjeni bodite, da sem Vam vselej na nasprotno službo, udani Vam Vrban Omahen. V Ptuji, dne 29. marca 1885. 3. Jožef Doljan v Ljubljani priporoča Filipu Strmcu v Trstu tkalca. Ivana Jesenka, ki bi rad delal v večji tvornici. Gospod Filip Strmec v Trstu. Usojam si Vam kar najtopleje priporočati izročitelja tega pisma, tkalca Ivana Jesenka. Mladenič namerja nekaj časa delati v večji tvornici tržaški, da se do dobrega izobrazi. Ker je izredno nadarjen, in ker tudi. dobro poznam njega rodbinsko razmerje, prosim Vas prijazno, da ga blggoizvolite podpirati, oziroma priporočati, kolikor bode treba. Zahvaljam Vas že sedaj za blagohotnost Vašo in zajedno iz¬ rekam, da sem vselej pripravljen za nasprotno uslugo, z odličnim spoštovanjem udani Jožef Doljan, V Ljubljani, dne 13. avgusta 1883. 46 Naloge. — 1. Zidarski mojster Avgust Zadnikar v Kočevji pripo¬ roča stavbarskemu mojstru Antonu Tomanu v Ljubljani sobnega sli¬ karja Valentina Plavca, ki se' je preselil v Ljubljano. 2. Knjigar Peter Veternik v Gorici priporoča tiskarju Simonu Če¬ rinu v Trstu, kateri potrebuje učenca, svojega netjaka Jakoba Petrina. 3. Tesar Frančišek Škoda v Ljubljani priporoča tesarju Jakobu Kreču v Zagrebu mizarja Matijo Topola, kateri je moral po trgovskih opravkih odpotovati v Zagreb. 11. Prosilna pisma. (Bittschreiben.) Tako imenujemo pisma, s katerimi česa prosimo. Prosilna pisma so jako različna, vender morajo biti vselej uljudna, mimo tega kolikor moči kratka. Vzgledi. — 1. Obrtnik prosi nekoga, da bi mu posodil 300 gl. za sina, kateri hoče ustanoviti svojo delavnico. Blagorodni gospod ! Izredna prijaznost, katero ste mi doslej izkazovali pri raznih prilikah, daje mi srčnost, da se z udano prošnjo obračam do 1 r as. Najstarejši moj sin Peter, kteri se je, kakor Vam je znano, izučil mizarstva, namerja ustanoviti svojo delavnico, pri čemer mu hočem pomagati, kolikor je v mojih močeh. Toda ker nimam dovolj gotovine, da bi mu kupil vsega potrebnega orodja, obračam se zaupno do Vas, blagorodni gospod, da bi mi blagoizvolili za pol leta poso¬ diti tristo goldinarjev, katere Vam hočem z obrestimi vred pošteno vrniti p določenem času. Zagotavljati mi ni treba, kako hvaležen bi Vam bil za takšno podporo, niti Vas uverjati, kako drage volje bi Vam bil vselej na službo! Vzprejmite samo izraz izrednega spoštovanja, s katerim se podpisujem udani Vam Ivan Osat. V Logatci, dne 2. maja 1891. 2. Obrtnik prosi, da bi se mu podaljšal plačilni rok. 47 Cestiti gospod! Meseca januvarja t. I. ste mi blagoizvolili posoditi sto goldi¬ narjev proti temu, da Vam jih vrnem dne 1. julija. Mislil sem tedaj, da prejmem do tega dni večje plačilo od jednega svojih dolžnikov. Ker pa mi poroča dotičnik prav danes, da mu v tem meseci nikakor ne hode možno poravnati svojega dolga, in hi Ul jaz v veliki zadregi pri svojem poslovanji, ako hi Vam moral dni 1. julija vrniti poso¬ jeno vsoto, prosim Vas udano, da mi hlagovolite podaljšati rok za mesec dnij, to je do 1. avgusta t. L Bodite prepričani, da Vam v teni času vrnem posojilo s 6°/ 0 ohrestimi vred, in vzprejmite zagotovilo iskrene hvaležnosti, s katero se podpisujem udani Vam , Martin Potočnik. V Ljubljani, dne 20. maja 1889. 3. Pomočnik Peter Selan, kateri je moral zaradi hude bolezni pustiti svojo službo, prosi prejšnjega mojstra, naj ga zopet vzame za pomočnika. Cestiti gospod mojster! Ko sem se moral pred tremi meseci zaradi bolezni vrniti do¬ mov, obljubili ste mi prijazno, da me hočete ali vzprejeti v Svojo de¬ lavnico, ali pa me priporočiti drugemu mojstru, kadar do dobrega okrevam. Ker se mi je sedaj zdravje toliko povrnilo, da bi iz lahka zopet opravljal prejšnji svoj posel, prosim Vas, da mi blagovoljno naznanite, ali bi me mogli, vzeti za Svojega pomočnika. Trudil se bodem, kakor prej vestno in točno izvrševati svoja dela in se sploh vedno vrednega izkazovati Vašega zaupanja. Proseč Vas, da mi blagohotno odgovorite precej, ko prejmete to pismo, ostajam s posebnim spoštovanjem Vaš hvaležni V Poljanah, dne 15. maja 1889. Peter Selan. 48 Naloge. — 1. Krojač Anton Gole v Mokronogu prosi trgovca Mi¬ haela Žitnika v Ljubljani, naj bi ga počakal za plačilo, ker je imel ob smrti očetovi mnogo troškov. 2. Učenec Frančišek Jež prosi bivšega svojega učitelja Andreja Kodra, naj bi mu napisal priporočilno pismo kleparju Blažu Vijaku v Kranji, h kateremu bi se šel rad učit kleparstva. 3. Mizar Peter Slapar v Sevnici prosi trgovca z lesom Avgusta Krajnika v Gorenjem Gi'adu, naj bi ga do konca prihodnjega meseca po¬ čakal za plačilo, ker si zaradi bolezni delj časa ni mogel zaslužiti ničesar. 12. Zahvalna pisma. • (Dankschreiben.) Za izkazane usluge trgovskih naših prijateljev se po na¬ vadi zahvaljamo, bodisi ustno ali pismeno. V zahvalnih pismih zlasti navajamo, čemu se zahvaljamo in končno naglašamo, da hočemo prav tako ustrezati trgovskemu prijatelju našemu. Vzgledi. — 1. Obrtnik se zahvalja za posojeni denar, katerega s pis¬ mom vred vrača. Blagorodni gospod! S pr e srčno zahvalo Vam pošiljam gl. 200 '—, katere ste mi toli prijazno blagovolili posoditi pred šestimi meseci. S posojilom Svojim ste me rešili iz jako velike zadrege, in ničesar drugega si ne želim, nego da bi Vam mogel ne samo z besedo, temveč tudi dejanski dokazati zahvalnost svojo. Priporočuje se' daljni naklonjenosti Vaši, ostajam z odličnim spoštovanjem Vam, blagorodni gospod, srčno udani Jožef Trojar. V Središči, dne 7. novembra 1887. 2. Čevljar Valentin Megla v Metliki se zahvalja usnarju Luki Belcu v Novem Mestu, da mu je nemudoma poslal naročeno teletino, ker bi sicer ne bil mogel zvršiti večjega naročila. 49 Cestiti gospod! Težko bi Vam popisal, kako ste mi ustregli, da ste mi na moj telegram brez odloga poslali izvrstne teletine. Da nisem dobil blaga o pravem času., ne bilo bi mi moči zvr- siti večjega naročila, in bil bi na škodi zlasti zato, ker poslujem šele malo časa in bi rad kolikor mogoče pomnožil število svojih go¬ spodov naročnikov. Zahvaljam Vas torej za točno in hitro postrežbo in ostajam z odličnim spoštovanjem udani I 'am Valentin Megla, čevljar. V Metliki, dnč 19. marca 1889. 3. Zidarski mojster zahvalja stavbarskega mojstra, da mu je izročil zidarska dela pri novi šoli v Dolu. Blagorodni gospod.! Presečno Vas zahvaljam za prijazno pismo, s katerim mi po¬ ročate, da ste z mojo ponudbo zadovoljni in da mi izročate zidarska dela pri novi šoli v Dolu. V poslednji dobi sem imel, žal, le pičel zaslužek, tako da sem izhajal le iz težka; tudi za letos nisem mogel nikjer pričakovati več¬ jega dela. Zato sem Vam, blagorodni gospod, od srca hvaležen, da ste mi blagovoljno izročili večji posel, in se bodem vestno potrudil, da ga zvršim na popolno zadovoljnost Vašo. Vzprejmite zagotovilo iskrene zahvalnosti, s katero ostajam Vam presrčno udani Stefan Vran, zidarski mojster. Na Vrhniki, dne 15. marca 1891. Naloge. — 1. Knjigovez Pavel Belar zahvalja trgovca, da mu je po¬ sodil 200 gl. za prenovitev knjigoveške delavnice in obeta, da mu vrne polovico tega posojila gotovo že v treh mesecih, ostanek pa za pol leta. 2. Pomočnik Jožef Eržen zahvalja prejšnjega mojstra, da ga je pri¬ poročil Petro Kokotu v Mariboru, kateri ga je na to priporočilo vzel v službo. 3. Kovač Anton Lukan v Kropi zahvalja železninarja, da ga hoče za plačilo počakati še tri mesece. 4. Mizar Gregorij Podgornik v Loki zahvalja tvorničarja, da je vzprejel njegovega sina Ivana za učenca. 4 — uO — 5. Kako bi se zahvalil kipar Peter Brest (glej vzgled na strani 24.) župniku, da mu je izročil zgradbo velikega oltarja ? 6. Napiši zahvalno pismo Ivana Osata (glej vzgled na strani 46.), kateri je prejel naprošeno posojilo. 13. Opominjevalna pisma. (Mahnbriefe.) Obrtnik mora časih terjati ali opominjati zamudne plač¬ nike; pismo, katero jim piše, imenuje se opominjevalno pismo. V takšnem pismu bodi navedeno: 1. koliko nam je kdo dolžan; 2. kdaj bi že moral plačati, in 3. opomin, naj skoro plača. Ko terjamo prvič, pišemo vselej rahlo, zlasti imenitnejŠim osebam ali firmam. Drugič že pišemo nekoliko ostreje; ako še ni odgovora ali plačila in terjamo tretjič ali celo četrtič, tedaj dolžniku odmerimo dobo, do katere mora poravnati svoj dolg; časih mu tudi zažugamo, da ga bodemo tožili, če ne iz¬ polni svoje dolžnosti. Ako tudi to ne pomaga, treba je, da ga res in precej tožimo. Pomniti je treba, da ne sme biti opominjevalno pismo ni¬ koli neuljudno ali celo kar žaljivo; dolžniku pa ni treba biti razžaljenemu, nego precej naj ustreže zahtevi in če ne more, naj se vsaj opraviči ali prosi, naj se mu obrok podaljša. Vzgledi. — 1. Krojač Ivan Novak v Ljubljani opominja Karla Pre¬ mrla v Ribnici prvič, drugič in tretjič na njega dolg. a) V Ljubljani, dne 1. julija 1889. Gospod Karl Premrl v Ribnici. Koncem minulega leta sem Vam poslal račun za različno obleko v znesku gl: 57-50, Ker mi doslej niste poslali navedene vsote, prosim Vas pri¬ jazno, da izvolite čim prej poravnati Svoj račun. Z odličnim spoštovanjem Ivan Novak. 51 b) V Ljubljani, dne 1. avgusta 1889. Gospod Karl Premrl v Ribnici. Ker mi na vdano moje pismo z dne 1. julija t. I. ni odgovora, usojam si Vas iz nova opozarjati na dolg v znesku gl. 57'50. Zanašam se tem bolj, da skoro poravnate to vsoto, ker imam te dni sam večja plačila in torej denarja nujno potrebujem. S posebnim spoštovanjem Ivan Novak. c) V Ljubljani, dne 1. septembra 1889. Dvakrat sem Vam že pisal zaradi dolžnih gl. 57'50, toda prejel nisem ni plačila ni odgovora. Zato Vas danes zadnjič opominjam, da mi vsaj do 15. t. m. pošljete navedeno vsoto, sicer Vas bodem tožil pri sodišči. Vender upam, da se rajši izognete tej neprijetnosti in sodnim troskom ter mi polni znesek pošljete še pred odmerjenim dnevom. S spoštovanjem Ivan Novak. 2 . Knjigovez Peter Vodnik opominja graščaka tretjič na dolg. Blagorodni gospod! Dvakrat sem Vas že pismeno prosil, da mi plačate gl. 50 ' — za delo, katero sem Vam zvršil meseca avgusta m. /.; toda prejel nisem n) plačila m odgovora, kateri bi mi vsaj po¬ jasnil, zadaj toli dolgo odlašate s plačilom. Čakal sem pol leta, da bi ne bilo zamere, navzlic veliki zadregi, katero mi provzroča Vaše odlaganje. Zdaj pa sem prisiljen, Vašemu blagorodju resno napovedati, da hočem iskati pomoči pri sodišči, oko me ne plačate od danes v osmih dneh. Oprostite mi, cenjeni gospod, te moje odkritosrčne besede! Bo¬ dite prepričani, da mi bode posebno ljubo, oko bi mi ne bilo treba zvršiti zgoraj navedenega ukrepa. Z vsem spoštovanjem udani Vam Peter Vodnik, knjigovez. V Postojini, dne 1. marca 1890. 52 Naloge. — 1. Tesar Andrej Rodič v Kamniku opominja hišnega po¬ sestnika Lavrencija Maka v Mengiši, naj mu plača 120 gl. za tesarska dela pri svoji novi hiši. Račun mu je poslal že pred dvema mesecema. 2. Mizar Frančišek Zobec v Laškem Trgu opominja dolžnika Ivana Brodarja pri Sv. Lenartu tretjič na dolžnih 140 gl. Pošlje naj mu jih v 14 dneh. sicer ga bode tožil. 3. Ključar Blaž Borštnar v Ljubljani opominja hišnega posestnika Avgusta Jegliča v Ljubljani prvič, drugič in tretjič na dolžnih 37 gl. 80 kr. 14. Opravieevalna pisma. (Entschuldigungsbriefe.) Kadar nas kaj posebnega ovira, da celo ne moremo izpol¬ niti obeta ali vsaj ne v določeni dobi, zahteva opreznost in uljudnost, da se izgovorimo ali opravičimo, to je, da povemo vzroke, zakaj nismo mogli zvršiti, kar smo rekli. Za takšne iz¬ govore rabimo opravičevalna pisma, o katerih pa je treba pomniti, da moramo v njih navajati samo res tehtne in pre¬ pričevalne vzroke. Vzgledi. — 1. Krojač Jakob Križan pošilja suknjo in hlače ter se opravičuje, zakaj ni mogel o dogovorjenem času zvršiti naročila. Blagorodni gospod! Zajedno s tem pismom prejmete naročeno suknjo in hlače. Da Vam obojega nisem poslal dne 1. t. m., kakor sem bil ob¬ ljubil, nisem kriv sam, nego kriva je bolezen mojega pomočnika. 'Za tako lično delo pa nisem mogel v naglici dobiti drugega pomočnika. Prosim Vas, blagorodni gospod, oprostite mi za sedaj neljubo zamudo in bodite prepričani, da bodem hitro in po obljubi izvrševal, kar bodete blagoizvolili naročati. Z odličnim spoštovanjem udani Jakob Križan. V Ljubljani, dni 8. novembra 1885. 2 . Krojač Anton Ribnikar se opravičuje, ker obleka ne ugaja na¬ ročniku. 53 Cestiti gospod! Jako mi je bilo neljubo, ko sem čilal, da niste popolnoma za¬ dovoljni z obleko, katero sem Vam poslal te dni, zakaj vselej je iskrena moja želja, da v sleharnem oziru ustrezam cenjenim naroč¬ nikom svojini. Ako je pa suknja, kakor omenjate v cenjenem Svojem listu, v plečih pretesna, tedaj je pogrešek v meri, ih tega sem kriv sani. Zato sem pripravljen, suknjo nazaj vzeti in narediti drugo ter Vas celo prosim, da mi to vsekakor dovolite. Izgubo mi dovolj po¬ vrne zaupanje, katero mi bodete — kakor upam — izkazovali kakor dosihdob tudi odslej. Priporočuje se prijazni Vaši dobrohotnosti, ostajam s posebnim spoštovanjem Vam, blagorodni gospod, udani Anton Ribnikar. 3. Tesar Jurij Trtnik se opravičuje, zakaj ni mogel vzprejeti pripo¬ ročenega pomočnika. Cestiti gospod! Jako mi je žal, da nisem mogel ustreči Vašemu priporočilu z dne 2. t. m. Služiti Vam nisem mogel zato, ker je sedaj tako malo dela, da sem moral razven treh odpustiti vse pomočnike svoje. Alco bi bil vzprejel Vašega priporočenca, odsloviti bi Ul moral še jednega teh treh pomočnikov, kar bi pa izvestno ne bilo prav, ker delajo vsi že dokaj let v moji delavnici. Sicer mi je priporočeni pomočnik jako ugajal, in rad ga vza¬ mem v službo, ako se oglasi spomladi, n. pr. meseca aprila, ko bode zopet več dela. Bodite preverjeni, da tedaj drage volje ustrežem tudi kakemu drugemu priporočilu Vašemu. S posebnim spoštovanjem in udanim pozdravom ostajam Vaš Jurij Trtnik. V Ljubljani, dne 10. novembra 1887. 4. Obrtnik Karl Žličar se opravičuje svojemu upniku, da mu ni pra¬ vočasno vrnil posojila. Cenjeni gospod! Kolikor bolj priznavam veliko prijaznost, katero ste mi izka¬ zali, posodivsi mi 300 gl., tem neprijetne je mi je, da sem zaradi ne¬ pravočasno vrnjenega posojila na videz zaslužil očitanje nehvaležnosti. Šele danes mi je moči izpolniti svojo dolžnost in Vam vrniti dolžno - vsoto. Vzprejmite najsrčnejšo mojo zahvalo, zajedno pa mi do¬ volite, da Vam navedem vzrok, zakaj Vam nisem utegnil posojila vrniti o dogovorjenem času. Pri nekem naročniku, kateri je doslej redno poravnaval svoje račune ob konci leta, imel sem dokaj znamenit račun; trdno sem se zanašal, da mi pošlje dotično vsoto. Ali kako naj Vam popišem ne¬ prijetno svoje začudenje, ko čujem, da je moj dolžnik nenadoma odpo¬ toval in da se. vrne šele za mesec dnij! Poskušal sem drugje dobiti denar, da izpolnim dano Vam obljubo, ali, ždi, zaman. Moral sem torej počakati svojega naročnika, ki mi je res danes brez odloga po¬ ravnal svoj dolg. Pošiljajo Vam posojenih 300 gl., prosim Vas iz nova, da blago¬ voljno oprostite neljubo zamudo, katere, kakor vidite, nisem zakrivit sam, in se tudi nadalje priporočam dobroti Vaši Vam vsekdar hvaležni Karl Zličar. Na Krškem, dne 3. februvarja 1890. Naloge. — 1. Obrtnik se opravičuje svojemu upniku, zakaj mu je vrnil samo polovico svojega dolga. Bilje bolan; bolezen ga je stala mnogo, zaslužil je le malo. 2. Kamenar se opravičuje stavbarskemu mojstru, da ne more o do¬ ločenem času zvršiti naročenih k-amenov, ker sta morala dva njegova pomočnika k vojaškim vajam. Mizar se opravičuje naročniku, zakaj mu do določenega dne ni po¬ slal naročenega pohištva; strugar namreč zaradi obilih poslov ni mogel o pravem času zvršiti svojega dela. 15. Pritožbe. (Beschvverden.) Cesto se dogaja v obrtnem življenji, da nismo zadovoljni s prejetim blagom, takisto tudi, da naročilo ni zvršeno po naši volji. Ako se ne pritožimo ustno, napišemo pismeno pri- tožbo, v kateri točno navedemo vzroke, zakaj nismo zadovoljni; vender ne smemo rabiti ostrih ali celo neuljudnih, žalečih besed. Vzgledi. — 1 . Mizar Frančišek Bežan v Kamniku se pritožuje tr¬ govcu z lesom Ivanu Molju v Kranji, da je prejel slabe deske. I’ Kamniku, dne 7. maja 1887. Gospiod Ivan Molj v Kranji. Z deskami, katere ste mi poslali dne 4. t. m., nikakor nisem zadovoljen. Do malega vse smrekove deske so toli grčave in razpo¬ kane, da jih ni moči rabiti; tudi borove deske mi takrat ne ugajajo takd, kakor sicer. Spoznali bodete sami, da mi od takega lesa ni moči izvrše¬ vati dobrega pohištva, zato Vas prijazno prosim, da mi izvolite de¬ set smrekovih, in osem borovih desdk, katerih sploh ne morem rabiti, zameniti z lepšimi deskami. Prepričan, da blagovoljno ustrezete tej upravičeni želji, ostajam Vam vdani Frančišek Bežan. 2 . Branjevec Filip Črnagoj v Ljubljani se pritožuje peku Juriju Lenčku v Ljubljani, ker mu pošilja takšno pecivo, da ga neče nikdo ku¬ povati. V Ljubljani, dne 1. decembra 1890. Gospod Jtirij Lenček v Ljubljani. Jako neljubo mi je poročati, da mi pecivo, kakeršnega mi po¬ šiljate zadnje dni, nikakor ne ustreza. Kruh je preslabo zapečen, žemlje pa so tako prepečene in ožgane, da jih neče nikdo kupovati. Ker imam pri takšnem pecivu sevhla znatno škodo, prosim Vas, da mi blagovolite pošiljati lepšega peciva, sicer bi ga moral naročati drugje. To pa bi mi bilo jako neprijetno, ker že pet let ves kruh jemljem samo pri Vas. Pričakujem torej, da se bodete prijazno ozirali na mojo željo in mi pošiljali dobrega peciva kakor sicer. Prijazno Vas pozdravljam Filip Črnagoj. — 56 — 3. Krojač Andrej Godina v Rogatci se pritožuje posestniku Fran¬ čišku Pakižu pri Sv. Križi, da mu ni plačal dolga. V Rogatci, dne 20. marca 1887. Gospod Frančišek Pakiž pri Sv. Križi. Obljubili ste mi, da mi do dni 15. t. m. izvestno pošljete pla¬ čilo v znesku gl. 35.60. Doslej sem se smel vselej zanašati na Vašo besedo, in zato mi je jako neprijetno, da je izostalo Vaše plačilo, zlasti zategadelj, ker sem moral ta mesec sam plačati večji račun. Proseč Vas, da mi, oko je te količkaj možno, pošljete še do konca tega meseca navedeno vsoto, priporočam se Van za daljna naročila Vaš udani Andrej Godina. Naloge. — 1. Krojač Matija Primec na Vrhniki se pritožuje trgovcu Lavrenciju Strahu v Ljubljani, da mu je poslal preležano blago in zahteva, naj ga zameni z boljšim. 2. Stavbarski mojster Peter Židan v Mariboru se pritožuje opeka- narju Frančišku Marinu v Rušah, da mu je poslal mnogo prežganih, raz¬ bitih in okrušenih opek, katere niso za nobeno rabo. Ako se to zgodi še kdaj, pošlje mu jih nazaj in si jih bode naročal drugje. 3. Steklar Jožef Lužar v Ljubljani se pritožuje tvornici za steklo v Zagorji, da ni prejel čistega stekla, kakeršnega je naročil; tudi so po¬ samične ploče razbite. Zato se mu,odpiši nekaj dolga, sicer bode steklo vrnil. 16 . Odpovedi. (Aufkundigungen.) Odpovedati je moči -najeto stanovanje, hišo, zemljišče, službo, posojilo i. t. d., in sicer ustno ali pismeno. Odpove torej lahko posestnik najemniku, mojster pomočniku, upnik dolžniku, gospodar služabniku, ali tudi obratno. Odpovedujemo pa ali zasebno ali uradno potem c. kr. okrajnega sodišča, kateremu pošiljamo odpoved v dveh istopisih. Neuradna odpoved mora biti kolkovana s 50 kr., uradna pa s 36 kr. Kako morajo biti pisane uradne odpovedi, o tem glej „Vloge pri uradih 11 . 57 Vzgledi. — 1. Hišni posestnik Peter Valjavec odpoveduje najemniku Antonu Jakopiču stanovanje. Gospod Anton Jakopič Kolek \ tukaj - Moj sin Jakob, kateri se je izučil kleparstva in dve leti bival na Dunaji, da se je do dobrega izobrazil v poslu svojem, vrnil se je te dni domov, da ustanovi svojo delavnico. Prosil -me je, naj mu prepustim pritlično stanovanje v svoji hiši, kjer stanujete Vi, in tega mu nisem mogel odreči. Zat6 Vam z denašnjim dnem odpovedujem stanovanje v svoji hiši na Sv. Petra cesti štev. 12., uljudno Vas proseč, da ga izpraz¬ nite vsaj do dne 8. maja t. I. Z odličnim spoštovanjem Peter Valjavec, hišni posestnik. V Ljubljani, dni 1. februvarja 1891. Ivan Breznik, priča. Frančišek Vrabec, priča. 2. Mizar Anton Zupančič v Ljubljani odpoveduje dolžniku Blažu Pajku v Kranji posojilo. Kolek Gospod Blaž Pajek v Kranji. Meseca avgusta t. I. namer jam razširiti dosedanjo svojo prodajalnico in potrebujem do tistega časa večje vsote. Zategadelj Vam odpovedujem posojilo v znesku gl. 250•—, katero ste prejeli na Svoje dolžno pismo z dni 1. marca 1886. leta proti četrtletni odpovedi, in Vas prosim, da mi navedeno vsoto s 6°/ 0 obrestimi vred izplačate naj- kesneje do konca meseca julija t. I. S posebnim spoštovanjem Anton Zupančič, mizar. V Ljubljani, dni 1. maja 1887. Luka Nedeljko, priča. Mihael Grv, priča. * 58 3. Krojač Simon Gradišnik v Novem Mestu odpoveduje svojemu po¬ močniku Gregoriju Pristavu službo. Kolek Gospod Gregorij Pristav, krojaški pomočnik. \ Vedna bolehnost, kakor tudi visoka starost me sili, da .: ustavim svoj obrt. Zategadelj Vam z denasnjim dnem odpovedujem delo v svoji delavnici, pr osic Vas, da si v štirinajstih dneh poiščete druge službe. V Novem Mestu, dne 1. septembra 1889. Simon Gradišnik, krojač. Ivan Straža, priča. Peter Belič, priča. Naloge. — 1. Najemnik Martin Zima v Ljubljani odpoveduje hišnemu posestniku Andreju Hostniku stanovanje. (Četrtletna odpoved.) 2. Tesarski pomočnik Lavrencij Voznik v Gorici odpoveduje mojstru Frančišku Kržiču delo, ker pojde v Trst. (Štirinajstdnevna odpoved.) 3. Železninar Valentin Podbreznik v Celji odpoveduje kovaču Ivanu Vrečarju v Trbovljah posojilo 150 gl. z naročilom, da mu to vsoto vrne v dveh mesecih. 4. Hišni posestnik Avgust Pavlič v Ptuji odpoveduje najemniku Jo¬ žefu Končniku stanovanje, ker ga bode sam potreboval. (Četrtletna od¬ poved.) III. Telegrami (brzojavna poročila). (Telegramme.) Za obrtnika je časih važno, da poroča trgovskemu prija¬ telju svojemu o nujnih stvareh prej, nego bi mu mogel poročati v pismu. V takšnih primerih uporablja telegraf (brzojav), s katerim mu je mogoče poročila (telegrame) kar najhitreje po¬ šiljati na razne kraje. Za telegrame rabimo golice (blankete), kakeršne se do¬ bivajo pri sleharnem telegrafskem uradu. Datuma v obče ne pišemo nanje, ker se telegrafska postaja kakor tudi čas, ko je bil telegram odposlan, uradno označi prejemniku. 59 Naslov mora obsezati ime prejemnikovo in ime telegrafske postaje, kamor je telegram namenjen. Pri telegramih v velika mesta pišemo poleg krstnega in rodbinskega imena prejemni¬ kovega tudi njega stan, ulice in hišno številko; obične naslove, kakor „gospod“, „gosp&“ i. t. d., pa izpuščamo. Če brzojavimo v manjše kraje, ki imajo jednako ime, treba je natanko označiti njih geografsko ležo. V obče bodi naslov takšen, da ni možna nobena zmota ni glede na kraj, ni glede na onega, komur je telegram namenjen. Vsebina telegramova bodi kolikor moči kratka in točna, ker so pristojbine za telegrame precej visoke. Vsak telegram mora imeti navadno podpis pošiljateljev, kateri bodi pisan razločno kakor sploh ves telegram. Uradna določila o telegramih glej v „Dodatku“ IV. Vzgledi. — 1. Mizar brzojavlja naročniku, da mu je poslal naro¬ čeno pohištvo po železnici. Dr. Adolf Klas, Beljak. Pohištvo poslal danes po železnici. Kastelec. 2. Trgovec brzojavlja, da ni dobil blaga. Ivan Konec, Celje. Blago danes ni došlo. Potrebujem ga nujno. Jeric. 3. Pomočnik brzojavlja mojstru, da prihodnjega dne nastopiti službe. X P Zrjav, čevljar, Breg, Jutri ne morem priti. Litija. Markič. še ne more 4. Tvorničar brzojavlja, da je nujno potrebno popraviti poškodo¬ vani kotel. R P Dostal, Ljubljana, Mestni trg. Kotel poškodovan. Pridite prčcej. Čadež. 60 5. Odgovor na prejšnji telegram. Čadež, Medvode. Pridem z opoldanskim vlakom. Postal. 6. Trgovec vpraša brzojavno, ali je došlo poslano blago. R P Jakob Drobnič, Žalec. Blago prejeli? Brzojavite! 7. Tesar preklicuje svoje naročilo. Jožef Jenko, Rakek. Hlodov ne pošiljajte. Več pismeno. Jan. Prek. Naloge. — 1. Krojač Meden naroča pri trgovci Slamarji v Ljub¬ ljani 5 »n črne grebenaste tkanine po gl. 6'50. 2. Tesar Lavrič poroča posestniku Andreju Prazniku v Hrastniku, da pride s prvim vlakom popravljat poškodovano podstrešje. 3. Trgovec Štor poroča trgovcu Frančišku Legatu v Mariboru, da mu je poslal 200 gl. za svojo menico. 4. Kako bi se glasil odgovor na gorenji telegram pod št. 6.? IV. Listine. (Urkunden.) Listine so pisma, v katera natanko zapisujemo, kaj se je kje zgodilo ali dogovorilo. Takšne listine so dvojne: ali jih spi- sujejo udeleženci („stranke“) sami, ne da bi šli k sodišču ali k notarju; druge pa se spisujejo v javnih uradih. Prve imenujemo zasebne ali privatne listine, druge pa javne listine. — Iz večine morajo biti listine kolkovane. Semkaj se prištevajo: 1. prejemni listi, 4. zastavni listi, 2. spremni in nasprotni listi, 5. dolžna pisma, 3. hranilni listi, 6. poroštveni listi, 61 7. boni, 8. pobotnice, 9. umrtvilni listi, 10. nakaznice, 11. izpričevala, 12. vozni listi, 13. carinske deklaracije, 14. reverzi, 15. pogodbe, 16. pooblastila. 1. Prej e m ni listi. (Empfangsscheine.) Kadar izročimo komu denar ali blago, da ga hrani ali dru¬ gam odda, dobro je, da nam prejemnik napiše list, s katerim potrdi, da je prejel dotično stvar. Takšni listi se imenujejo prejemni listi; nanje se zapisuje: 1. kdo je kaj izročil; 2. kaj je izročil; 3. čemu ali za koga je izročil; 4. dan, mesec in leto; 5. ime prejemnikovo. Prejemnim listom prištevamo tudi poštne in telegrafne re- cepise, s katerimi nam potrjuje poštni ali telegrafski uradnik v imeni poštnega ali telegrafskega urada, da je prejel blago, ka¬ tero smo oddali. Ti recepisi so nekolkovani; prejemni listi pa se morajo kolkovati, in sicer tako-le: Ako je cena prejeti stvari od gl. 2’— do gl. 20. — , s 7 kr., do gl. 40.— s 13 kr.; do gl. 60'— z 19 kr., do gl. 100’ — z 32 kr. Ako preseza cena gl. 100.—, treba je do gl. 1000. — kolka za 50 kr. Vzgledi. 1. Anton Slemenik potrjuje, da mu je Gregorij Belin izro¬ čil zlato žepno uro. Prejemni list. listom potrjujem, da mi je gospod Gregorij Belin danes popolnoma nepoškodovano izročil zlato žepno uro za gl. 50'—, katero je zame prejel od gospoda Ivana Gosta. V Kamni Gorici, dne 13. oktobra 1887. Anton Slemenik. Kolek S tem 62 2. Voznik Peter Zajec potrjuje, da mu je mizar Jernej Črnota iz¬ ročil pohištvo, katero naj pripelje Jožefu Hrvatu. Kolek Prejemni list. Potrju jem, da sem danes od tukajšnjega mizarskega mojstra Jerneja Črnote prejel 2 skrinji, predalnik in divan, vse dobro zabito, v vrednosti gl. 120'—, da bi to pohištvo pri¬ peljal posestniku Jožefu Hrvatu v Rudnik. V Ljubljani, dne 8. aprila 1889. Peter Zajec. 3. Krojač Ivan Pegam v Kranjski gori izroča prijatelju Matevžu So¬ larju hranilno knjižico in gl. 50'—, katere naj vloži pri mestni hranilnici ljubljanski. Prejemni list, rim potrjujem, da mi je tukajšnji krojač Ivan Pegam izročil hranilno knjižico štev. 985. in petdeset gol¬ dinarjev v gotovini, katere naj vložim na isto knj ižico pri mestni hranilnici v Ljubljani. Zavezujem se, da mu vrnem knjižico takoj, ko pridem iz Ljubljane. V Kranjski gori, dne 1. julija 1891. Matevž Šolar. Nalogi. — 1. Trgovec Martin Vrč v Kranji izroča potu Antonu Ostrožniku zlato uro, da jo nese v Ljubljano popravit. 2. Kamenar Andrej Desetnik v Litiji izroča svojemu pomočniku Petru Brežanu gl. 75 80, katere naj odda trgovcu Juriju Poljancu v Za- gorji. Kolek s kate 2. Spremni in nasprotni listi. (Liefer- und Gegenscheine.) Kadar naročimo vozniku, naj pripelje blago določeni osebi, damo mu spremni list, s katerim naznanjamo prejemniku, kaj in koliko smo mu poslali. Na takšen list se prejemnik pod¬ piše, in voznik nam prinese list nazaj. 63 Dandenašnji često rabijo tudi nasprotne liste. Pravi spremni list ostane prejemniku, nasprotni list pa, na katerem prejemnik potrdi, da je prejel blago, prinese voznik pošiljatelju nazaj. Vzgledi. — 1. Anton Bregar v Žalci pošilja milarju Jakobu Trdini v Celji po vozniku Simonu Povodniku 1 sod ogerske pepelike. SPREMNI LIST. Gospod Jakob Trdina, milar v Celji. Po vozniku Simonu Povodniku tukaj Vam pošiljam : A. B. štev. 32, 1 sod ogerske pepelike NtCi kg 250,— V Žalci, dnš 3. julija 1885. Anton Bregar. 2. Leopold Silvester potrjuje, da je prejel od Ivana Burnika v Ljub¬ ljani po vozniku Andreji Stolarji 50 m konopljenih podprog. Nasprotni list. Potrjujem, da sem prejel od gospoda Ivana Burnika v Ljub¬ ljani po vozniku Andreji Stolarji 50» sivih konopljenih pod¬ prog; došle so mi popolnoma nepoškodovane. Na Vrhniki, dne 18. oktobra 1887. Leopold Silvester, vožar. 64 3. Vzgled spremnega in nasprotnega lista. Naloga. — Napiši k prvemu vzgledu nasprotni list, k drugemu spremni list. 3. Hranilni (depozitni) listi. (Versvahrungs- oder Depositenscheine.) Kadar komu izročimo blago ali sploh stvari, da nam jih hrani, izroči nam prejemnik hranilni ali depozitni list. Nanj zapiše, koliko stvarij je prejel, od koga jih je prejel, koliko bode morda dobil plačila, dan, mesec in leto, ko je prejel stvari, in končno se podpiše. Kdor blago izroči, zove se deponent, kdor ga prejme, depozitar; blago samo se imenuje depozit, kraj, kjer je shranjeno, pa depot; o blagu pravimo, da se deponira. Kadar se določi odškodnina za hranitev, mora biti hra¬ nilni list kolkovan po lestvici III *); ako pa hranimo kako stvar samo iz prijaznosti, treba kolkovati vsako polo po 50 kr. Vzgledi. — 1. Krznar Matija Slamnikar v Ljubljani potrjuje, da mu je dal dr. Pavel Vivod hranit nekaj kožuhovine za poletno dobo. *) Glej „Dodatek“ V. — 65 — Hranilni list Matije Slamnikarja, krznarja v Ljubljani, Gledališke ulice štev. 7. - - Kolek - -=- ' -- — Gospo d dr. Pavel Vivod mi je danes izročil nastopno kožuhovino, da jo shranim v poletni dobi 1887.: 7 siv potni kožuh, podsit z volčjo kožo; 7 suknjo z ovratnikom in rokavi, oboje obšito s sobolovino; 2 j kučmi, in sicer jedno sivo in jedno rjavo. V Ljubljani, dne 10. maja 1887. Matija Slamnikar. Na znanje. Ta list velja samo zatekoče leto 1887. Uljudno prosim, da se mi naznani dan prej, predno se vzame izro¬ čena kožuhovina. 2. Trgovec Ivan Malič potrjuje, da mu je dal stavbarski mojster Gregorij Vrbovec hranit različno namizno orodje od srebra. Za vsak teden se je dogovorila odškodnina 30 kr. Hranilni list. Kolek Gospo d Gregorij Vrbovec, stavbarski mojster tukaj, dal mi je danes hranit: 12 parov srebrnega namiznega orodja, 12 srebrnih jedilnih žlic in 12 srebrnih žlic za kavo; potem 10 srebrnih krožnikov, zlato orobljenih; dalje popolno pripravo za čaj, sestoječo od 18 stvarij. Zavezal sem se, da mu hranim to namizno orodje, dokler se ne vrne s potovanja, in da ga vrnem ali naravnost njemu ali njega pooblaščencu, kakor hitro se mi izroči ta list. Za vsak teden se je dogovorila hranilna odškodnina trideset krajcarjev. V Trstu, dne 1. maja 1889. Ivan Malič. 5 66 3. Mojster potrjuje pomočniku, da mu je dal le-ta hranit svojo de¬ lavsko knjižico. Hranilni list. Kolek i Podpiisanec potrjujem, da mi je dal pomočnik Frančišek Rupar danes hranit svojo delavsko knjižico, katero mu izročim precej, kadar jo zopet zahteva. V Kranji, dne 5. marca 1890. Peter Božič. Naloge. — 1. Vrtnar Vrban Okoren potrjuje, da mu je dal trgovec Jožef Pavlin za zimsko dobo hranit 2 palmi, visoki po l 1 /,,;« in 4 ole- jandre, visoke po 2 1 j. 1 m. 2. Mizar Jakob Borovec da hranit stavbarskemu mojstru Antonu Podgorcu 1 srebrno rento za 1000 gl., s kuponi od dne 1. julija 1895. do dne 1. julija 1894. in s taloni. (V listu je namreč označiti tudi dospetne roke prvega in zadnjega kupona.) 3. Voznik Lavrencij Velikonja iz Ljutomera shrani pri kolarji Jo¬ žefu Deklevi v Radgoni sod vina, zaznamenovan z L. B. štev. 127., dokler se ne vrne. 4. Zastavni listi. (Pfandscheine.) Zastavni list napišemo tedaj, kadar si izposodimo denar in dotičniku zaradi večje varnosti kaj zastavimo. V zastavnem listu bodi zapisano: 1. kdo je kaj zastavil; 2. kaj je zastavil; 3. koliko je dobil posojila; 4. dan, mesec in leto; 5. ime onega, ki je prejel zastavilo. Kdor prejme zastavljeno stvar, mora se tudi zavezati, da jo bode dobro hranil in jo vrnil, kadar bode dolg poravnan. Zastavni listi, katere izdajajo trgovci v posojilnih poslih, kolkujejo se po 10 kr. za sleharno polo, ako veljajo najdelj osem dnij, vsi drugi po 50 kr. za vsako polo. 67 Vzgledi. — 1. Zlatar Jakob Devetak zastavi zasebniku Petru Je¬ ranu 2 zlati uri po gl. 50' — in 1 prstan z rubinom, vreden gl. 60'— ; zato prejme posojilo gl. 120'— za osem dnij. Kolek Zastavni list, s katelrim potrjujem, da mi je zlatar gospod Jakob Devetak za stoindvajset goldinarjev, katere sem mu posodil za osem dnij, zastavil 2 zlati uri po gl. 50'— in 1 prstan z rubi¬ nom za gl. 60' — . Zavezujem se, da to zlatnino dobro spravim in da jo precej vrnem, kadar poravna gospod Jakob Devetak svoj dolg. V Ljubljani, dne 15. decembra 1890. Peter Jeran. 2. Strugar Anton Kodelja zastavi trgovcu Vinku Brezovarju zlato uro in prejme posojilo gl. 30'—. Zastavni list. sanec potrjujem, da mi je gospod Anton Kodelja, strugar v Ljubljani, zastavil zlato uro proti temu, da sem mu do konca tega meseca posodil trideset goldinarjev. Zavezu¬ jem se, da mu precej vrnem to zastavilo, ko poravna svoj dolg; ako ga pa ne poravna do dne 1. julija t. 1., tedaj je zastavljena ura moja, in ni mi terjati ničesar. V Gorici, dne 1. junija 1890. Vinko Brezovar. 3. Krojač Frančišek Janež zastavi suknarju Robertu Sršenu 8 srečk ljubljanskega posojila v nominalni vrednosti gl. 25'— in prejme posojilo gl. 150,— Kolek Podpi Kolek Zastavni list. Gospod Frančišek Janež, krojač v Ljubljani, prejel je danes od mene posojilo stoinp etdeset goldinarjev (gl. 150'—). 5* — 68 — katere bode vrnil dne 1. januvarja 1891. leta s 6% obrestimi vred. Zastavil mi je 8, to je osem srečk mestnega posojila ljub¬ ljanskega, vsako v nominalni vrednosti petindvajset goldinarjev, katere mu hočem vrniti, kadar prejmem navedeno vsoto in do- tekle obresti. V Ljubljani, dne 1. januvarja 1891. Robert Sršen. Naloge. — 1. Vezilja Ana Gornik zastavi trgovcu Simonu Zavrtniku stensko dekoracijo za gl. 100'— in pečno zaslonilo za gl. 40' — ter prejme posojilo gl. 75' — za pol leta po 5 %. 2. Kolar Valentin Skočir zastavi posestniku Andreju Goričniku nov voz za gl. 80' — in prejme posojilo gl. 60'— za mesec dnij. 3. Zlatar Luka Jarnik zastavi trgovcu Frančišku Selanu 12 sre¬ brnih žlic, 18 srebrnih žličic in 1 srebrno zajemalnico ter prejme posojilo gl. 50 — za 14 dnij. 5. Dolžna pisma (obligacije). (Schuldscheine oder Obligationen.) Z dolžnim pismom potrjujemo, da nam je kdo posodil de¬ nar ali blago. Dolžno pismo mora navajati: 1. kdo je posodil denar ali blago; 2. koliko in kakšnega denarja ali blaga je posodil; 3. ali se bodo plačevale obresti in po koliko procentov; 4. kdaj se bode vrnilo posojilo; 5. da je dolžnik svojeročno podpisal dolžno pismo. Potem se zapiše kraj, dan, mesec in leto in dolžnikovo ime. Ako dolžnik ni sam napisal dolžnega pisma, treba je, da se podpišeta dve priči, sicer ni veljavno. Da je veljavno dolžno pismo med zakoncema, mora ga na¬ praviti notar. Dolžna pisma morajo biti kolkovana po lestvici II., ako se glase na ime; ako se pa glase samb na p rineš ca, po lest¬ vici III. 69 Kadar se dolžno pismo poravna, mora ga upnik vrniti in poleg tega s pobotnico potrditi, da je prejel dolžni znesek. Vzgledi. — 1. Dolžno pismo za gl. 150'—, katere je posodil Anton Rezič Luki Bukovniku po 5% za leto dnij. Kolek Dolžno pismo. Gospo d Anton Rezič tukaj mi je posodil danes gl. 150'— 1 to je stoinpetdeset goldinarjev a. v., katere se mu zavezujem vrniti dne 15. januvarja prihodnjega leta s petprocentnimi obre- stimi. V dokaz temu svojeročni moj podpis. V Mozirji, dne 15. januvarja 1889. Luka Bukovnik. 2. Dolžno pismo za gl. 300'—, katere je posodil Peter Lesnika Ja. kobu Kadilniku za dve leti s tem pogojem, da mu bode 5"/ 0 obresti pla¬ čeval vselej pol leta naprej. Kolek Dolžno pismo. Podpislanec potrjujem, da mi je gospod Peter Lesnika, tr¬ govec v Ljubljani, posodil gl. 300'—, to je tristo goldinarjev a. v. in mi ta znesek danes v gotovini izplačal. Zavezujem se, da vrnem to vsoto gospodu Petru Lesniki ali njega pravnim na¬ slednikom v dveh letih od denašnjega dne, ne čakaje odpovedi, in da bodem letne obresti po pet procentov plačeval pol leta naprej. To svojo zavezo izpričujem s svojim in dveh naprošenih prič podpisom. V Ljubljani, dne 1. maja 1886. Jakob Kadilnik. Jurij Kobe, priča. Ivan Remec, priča. 3. Dolžno pismo za gl. 250'—, katere je posodil Andrej Modec Fran¬ čišku Robiču s tem pogojem, da mu jih vrne tri mesece potem, ko jih odpove, in da mu bode polletne 6% obresti plačeval naprej vsakega dne 1. januvarja in dne 1. julija. 70 Dolžno pismo 250' — , to je dvestoinpetdeset goldinarjev a. v., ka¬ tere mi je posodil in odštel gospod Andrej Modec, stavbarski mojster v Ljubljani, s tem pogojem, da mu jih vrnem tri me¬ sece potem, ko mi jih odpove. Do tedaj se zavezujem, plačevati mu naprej polletne 6°/ 0 obresti, in sicer vsakega dne 1. janu- varja in 'dne 1. julija. Temu dokaz je moj in dveh naprošenih prič svojeročni podpis. V Cerkljah, dne 1. januvarja 1890. Frančišek Robič, kamenar. Jožef Slana, priča. Jakob Jelenec, priča. 4. Dolžno pismo za gl. 600—, katere je posodil Jurij Jakše Pavlu Rožniku proti temu, da mu jih vrne pol leta potem, ko mu jih odpove, in da sme posojilo vknjižiti na njegovo hišo. Dolžno pismo. sanec potrjujem zase in za svoje dediče, da mi je gospod Jurij Jakše, tukajšnji trgovec, danes posodil in v goto¬ vini odštel šeststo goldinarjev a. v. (600 gl.). Zavezujem se, da bodem od tega kapitala plačeval na leto petprocentne obresti in prejeto posojilo v jednaki veljavi vrnil gospodu Juriju Jak- šetu ali njega pravnim naslednikom, in sicer pol leta potem, ko mi bode odpovedano. Zaradi popolne varnosti tega posojila in obrestij zastavljam svojo hišo v Ljubljani na šentjakobskem trgu štev. 18. in dovoljujem gospodu upniku, da nanjo vknjiži moj dolg. V Ljubljani, dne 15. aprila 1891. Kolek Podpi Kolek za gl. Pavel Rožnik. 71 5. Dolžno pismo za tri hektolitre vina, katere je posodil Gregorij Pogorelec Blažu Tedniku s tem pogojem, da mu vrne tri hektolitre prav taksnega vina. Dolžno pismo, rim potrjujem, da sem od tukajšnjega krčmarja go¬ spoda Gregorija Pogorelca prejel tri hektolitre metliškega vina, in sicer s tem pogojem, da mu vrnem meseca decembra pri¬ hodnjega leta tudi tri hektolitre prav takšnega vina. To pismo sem podpisal svojeročno in naprosil dve priči, da sta podpisali to pogodbo. V Kostanjevici, dne 1. novembra 1889. Blaž Tednik. Martin Kamenčan, priča. Vid Gregorin, priča. Naloge. — 1. Napiši dolžno pismo za gl. 125'—, izplačnih v pol leta s 5„/" obrestimi, katere je dolžan kovač železninarju za železo. 2. Mizar, ki je ustanovil novo delavnico, izposodil si je za leto dnij od hiSnega posestnika gl. 800'— po 6%. 3. Pek Matija Rudež si je pri posestniku Frančišku Žigonu izposodil gl. 1000'— za 5 let po 5%.. Obresti bode plačeval pol leta naprej, upniku pa zajedno dovoljuje, da sme posojilo vknjižiti na njega hišo v Vipavi. 4. Krojač si je izposodil gl. 250'—, katere vrne s 6% obrestimi osem tednov potem, ko se mu odpovedo. Kolek s kate 6. Poroštveni listi. (Burgscheine.) Poroštveni list se imenuje listina s katero se kdo zavezuje, da plača dolg za koga drugega, ako bi le-ta ne zvršil svoje dolž¬ nosti. Dotičniku pravimo porok. Poroštveni list obsezaj: 1. ime dolžnikovo in njega stan; 2. ime upnikovo in njega stan; 72 3. stvar, za katero je kdo porok; 4. kraj, dan, mesec in leto; 5. podpis porokov. Takšen poroštveni list se časih kar pripiše dolžnemu pismu; n. pr.: „Da sem zaradi večje varnosti upnikove porok za go¬ renjo vsoto, izpričuje svojeročni moj podpis. 11 Poroštveni listi morajo biti kolkovani po lestvici II. Vzgled. — Hišni posestnik Matija Drobnič v Ljubljani je porok za ključarja Antona Viranta, kateremu je železninar Andrej Pirnat posodil gl. 200'— po 5% za dve leti. Poroštveni list. sanec sem porok za dvesto goldinarjev a. v., katere je prejel gospod Anton Virant, ključar v Ljubljani, od gospoda Andreja Pirnata, železninarja v Ljubljani, dne 14. julija 1889. leta kot dveletno posojilo. Takisto sem porok za petprocentne obresti, katere se morajo plačati zajedno z vrnjeno vsoto. V Ljubljani, dne 14. julija 1889. Matija Drobnič, hišni posestnik. Naloga. — Izpremeni gorenji list tako, da pričenjaš z besedami: „Gospod Anton Virant, ključar v Ljubljani, prejel je...“ Kolek Podpi 7. Boni. (Bons.) Boni niso nič drugega, nego jako okrajšana dolžna pisma. Z bonom samo potrjujemo, da smo prejeli toliko in toliko de¬ narja, časih tudi, kdaj ga vrnemo. Boni morajo biti kolkovani, in sicer, ako jih izdajamo za prejet denar, po lestvici I.. sicer po lestvici II. 73 Vzgleda. Kolek Bon za se demdeset goldinarjev a. v., katere sem dolžen go¬ spodu Jožefu Travnu za prodano mi blago. V Mariboru, dne 27. marca 1888. Jurij Grabnar. Kolek Bon za 10 0 gl., to je sto goldinarjev, katere se zavezujem vr¬ niti gospodu Pavlu Juvančiču dne 25. t. m. V Ljubljani, dne 5. aprila 1890. Simon Vesnin. Naloge. — 1. Jurij Bončan v Gorici se zavezuje, da vrne Jakobu Železniku posojenih gl. 50' — v 14 dneh. 2. Frančišek Burnik v Trstu potrjuje, da je dolžan Ivanu Prešernu gl. 170'—. 8. Pobotnice. (Quittungen.) Pobotnica je list, s katerim potrjujemo, da smo prejeli denar ali blago. V pobotnici bodi zapisano: 1. koliko je kdo prejel, in sicer s črkami ali tudi s čr¬ kami in številkami; 2. kdo je prejel; 3. od koga je prejel; 4. za kaj je prejel; 5. kraj, dan, mesec in leto; 6. ime prejemnikovo. Prejemnik navadno sam napiše pobotnico, lahko pa mu jo napiše kdo drug, toda vedno jo mora podpisati prejemnik sv ojer očno. 74 Ako dva obrtnika popolnoma poravnata vzajemne terjatve svoje, napišeta pobotnico in nasprotno pobotnico (Gegen- quittung). Kadar le v obče povesta, da sta se poravnala, ne da bi naštevala posebe, kako in zakaj, imenuje se njiju pobotnica (pisana v dveh izvodih) splošna ali vzajemna pobotnica (Generalquittung). Pobotnice morajo biti kolkovane po lestvici II. Vzgledi. — Ključar Jakob Želko potrjuje kleparskemu mojstru Gre¬ goriju Škrjancu, da mu je plačal četrtletno stanarino. Kolek Pobotnica za gl. 30' — , to je trideset goldinarjev, katere je podpisa- nec prejel od gospoda Gregorija Škrjanca, kleparskega mojstra v Ljubljani, kot četrtletno stanarino, to je za dobo od dne 1. fe- bruvarja do dne 1. maja 1888. V Ljubljani, dne 1. maja 1888. Jakob Zelko, ključar. 2. Mizar Frančišek Mlade potrjuje Adolfu Robinu, da je prejel gl. 150'— za mizarska dela. Kolek | Pobotnica. Hvalekno potrjujem, da sem prejel stoinpetdeset goldinar¬ jev (gl. 150'—) a. v. za mizarska dela, katera sem zvršil go¬ spodu Adolfu Robinu, 'graščaku na Visokem. V Kamniku, dne 2. oktobra 1889. Frančišek Mlade, mizar. 75 3. Strugar Ivan Mak potrjuje dolžniku Juriju Medvedu, da mu je vrnil posojilo. Kolek Pobotnica za št irideset goldinarjev, katere mi je vrnil gospod Jurij Medved kot vsoto, posojeno mu dne 12. oktobra 1890. V Žalci, dne 12. aprila 1891. Ivan Mak, strugar. 4. Trgovec Lavrencij Rojnik potrjuje, da mu je čevljarski mojster Andrej Detelja plačal obresti svojega dolga in zajedno vrnil gl. 300'—. Kolek Pobotnica. Gospod; Andrej Detelja, tukajšnji čevljarski mojster, plačal mi je danes petprocentne obresti kapitala gl. 600'“, dotekle od dne 1. marca 1887. do dne 1. marca 1888., namreč trideset goldinarjev, in mi poleg tega vrnil tristo goldinarjev gori nave¬ denega posojila. V Gorici, dne 1. marca 1888. Lavrencij Rojnik, trgovec. o. Trgovec Peter Kolač potrjuje krojaču Juriju Godini, da je prejel delno plačilo. Kolek Pobotnica. Podpisanec potrjujem, da sem prejel osemdeset goldinarjev kot delno plačilo na vsoto stoinsedemdeset goldinarjev, katero mi je dolžan gospod Jurij Godina, krojač v Trstu, za prodano mu sukno. V Trstu, dne 25. junija 1890. Peter Kolač, trgovec. 76 6. Posestnik Andrej Turek potrjuje, da je prejel od Frančiška Slaka posojeni kapital gl. 500'— z obrestimi vred, in dovoljuje Slaku, da izbriše ta dolg s svoje hiše. Pobotnica sto goldinarjev (gl. 500'—) a. v., katere sem podpi- sanec dne 1. novembra 1885. posodil gospodu Frančišku Slaku in dne 7. januvarja 1886. vknjižil na njegovo hišo, in katere mi je imenovani dolžnik popolnoma izplačal z obrestimi vred, tako da mu dovoljujem, ta dolg izbrisati s svoje hiše v Tržiči. V Radovljici, dne 15. februvarja 1887. Andrej Turek, hišni posestnik. 7. Dva obrtnika poravnata s splošno pobotnico svoje terjatve. Kolek Splošna pobotnica. Podpisianca, katera sva doslej skupno izvrševala čevljarski obrt, poravnala sva vzajemno svoje terjatve tako, da nima no¬ beden terjati ničesar. Torej so neveljavne vse pobotnice, takisto so neveljavna vsa dolžna pisma, neveljavni vsi računi i. t. d., kar jih je izda¬ nih pred denašnjim dnem; nadomešča jih pričujoča pobotnica, katero sva napravila v dveh istopisih, skupaj podpisala in vsak vzela po jeden izvod. V Ljubljani, dne 31. decembra 1890. Anton Mušič. Jožef Steber. 8. Stavbarski risar Rudolf Žitnik potrjuje, da je od stavbarskega mojstra Karla Žagarja prejel mesečno plačo. Kolek za pet 77 Kolek Pobotnica za gl. 60'—, to je šestdeset goldinarjev, katere je prejel podpisanec od gospoda Karla Žagarja, stavbarskega mojstra v Ljubljani, kot mesečno plačo za mesec avgust 1889. V Ljubljani, dne 1. septembra 1889. Rudolf Žitnik, stavbarski risar. 9. Učenec c. kr. strokovne Sole potrjuje, da je prejel ustanovo. Kolek Pobotnica za gl. 50'—, to je petdeset goldinarjev, katere je podpisa¬ nec kot vseletni znesek ustanove, podeljene mu od slavnega de¬ želnega odbora kranjskega za šolsko leto 1890 91., prejel pri vodstvu c. kr. strokovne šole v Ljubljani. V Ljubljani, dne 1. julija 1891. Jožef Kalin, učenec c. kr. strokovne šole. Naloge. — 1 . Hišni posestnik Luka Vrbar potrjuje, da mu je klepar Matija Stroj plačal stanarino za čas od dne 1. maja do 1. avgusta 1890. 2. Zidar potrjuje, da je od župnega urada prejel gl. 2875 za zi¬ darske poprave pri cerkvi. 3. Trgovec potrjuje, da mu je njegov dolžnik za leto 1888. plačal 6% obresti kapitala gl. 250'—. 4. Delavec naredi gospodarju pobotnico za gl. 25'—, katere je v mi¬ nulem letu zaslužil pri njem. 5. Tvorniški knjigovodja potrjuje, da je prejel gl. 100' — mesečne plače. fi. Trgovec potrjuje, da je prejel gl. 75' — kot delno plačilo na po¬ sojilo-gl. 200'— 7. Mizar potrjuje, da je pri županskem uradu iz občinske blagaj- nice prejel gl. 186'60 za mizarska dela pri novi šoli. 78 9. Umrtvilni (amortizacijski) listi. (Tilgungs- oder Amortisationsscheine.) Utegne se zgoditi, da se izgubi listina, s katero je kdo pri¬ znal svoj dolg. List, s katerim upnik potrdi, da je dolg plačan, da torej ni več veljavna listina, ako bi se našla iz nova, ime¬ nuje se umrtvilni (amortizacijski ali mortifikacijski) list. V njem bodi povedano: 1. komu se je izgubila listina; 2. kakšna je bila; 3. izrecilo, da je dolžnik plačal svoj dolg; 4. izrecilo, da je izgubljena listina odslej neveljavna. Končno se pristavi datum in potem se podpiše poslednji imetnik izgubljene listine. Umrtvilni listi so kolkujejo po lestvici II. Vzgledi. — 1. Anton Rezič razveljavlja izgubljeno dolžno pismo za gl. 150’—, katere je posodil Luki Bukovniku. (Glej dolžno pismo pod 1., stran 69.) Kolek Umrtvilni list. Podpiisanec potrjujem, da mi je danes gospod Luka Bu¬ kovnik, klepar v Mozirji, vrnil gl. 150' — , to je stoinpetdeset a. v. s 5 °/ 0 obrestimi vred. Ker pa se je izgubilo dolžno pismo z dne 15. januvarja 1889. za stoinpetdeset goldinarjev, izplačnih z 5°/ 0 obrestmi vred dne 15. januvarja 1890., izrekam, da je od¬ slej ono pismo neveljavno. Dokaz temu pričujoči list in svoje¬ ročni moj podpis. V Mozirji, dne 15. januvarja 1890. Anton Rezič. 2. Gregorij Vrbovec razveljavlja izgubljeni hranilni list za namizno orodje, kktero je dal hranit Ivanu Maliču. (Glej vzgled pod 2., stran 65.) 79 Umrtvilni list. čujočim listom potrjujem, da mi je gospod Ivan Malič, trgovec v Trstu, danes izročil namizno orodje, katero sem mu dal hranit dne 1. maja 1889., namreč: 12 parov srebrnega namiznega orodja, 12 srebrnih jedilnih žlic in 12 srebrnih žlic za kavo, potem 10 srebrnih krožnikov, zlato obrobljenih, dalje popolno pripravo za čaj, sestoječo od 18 stvarij. Ker sem izgu¬ bil hranilni list z dne 1. maja 1889., v katerem je našteto*gori omenjeno namizno orodje, proglašam ga za neveljavnega in iz¬ rekam, da ni gospod Ivan Malič na dni hranilni list ničesar dol¬ žan ni meni ni komu drugemu. V Trstu, dne 1. avgusta 1889. Gregorij Vrbovec. Nalogi. — 1. Napiši umrtvilni list k dolžnemu pismu vzgled 3. na strani 70. 2. Napiši umrtvilni list k nalogi 2. na strani 66. 10. Nakaznice (asignaeije). (Anvreisungen oder Assignationen). Nakaznica je listina, s katero komu naročamo, naj nje iz¬ ročitelju izplača denar ali odda naznačeno blago. Taka nakaz¬ nica mora navajati: 1. kdo izplačaj denar ali oddaj blago; 2. komu se izplačaj denar ali oddaj blago; 3. kolika vsota se izplačaj, ali kakšno blago se oddaj. Nakaznice trgovcev ali na trgovce se kolkujo tako-le: 1. ako je nakazan denar, kakor menice, in ako ga je treba iz¬ plačati najpozneje v osmih dneh od izdajnega dne, po 5 kr.; 2. ako ni plačati denarja in ako pripada po lestvici II. manjša pristojbina glede na vrednost, označeno v nakaznici, po 50 kr. 0 poštnih nakaznicah glej „Dodatek“ III. Kolek S pri 80 Vzgledi. — 1 . Trgovec Jakob Zakotnik v Ljubljani naroča krojaču Juriju Prevcu v Celji, naj izplača gl. 50'—. Nakaznica. Gospod Jurij Prevec, krojač v Celji, izvoli izročitelju te nakaznice na moj račun izplačati petdeset goldinarjev. V Ljubljani, dne 1. maja 1886. Jakob Zakotnik, trgovec. 2. Krojač Peter Svetlin v Litiji naroča trgovcu Blažu Sestu v Za gorji, naj mu odmeri 35 m sive raševine, kakeršne jemlje po navadi. Nakaznica. Gospod Blaž Šest, trgovec v Zagorji, izvoli izročitelju te nakaznice odmeriti in oddati 35 m sive raševine, kakeršne jemljem po navadi, in mi dotični znesek postaviti na račun. V Litiji, dne 10. septembra 1889. Peter Svetlin, krojač. 3. Pek Frančišek Mostar v Planini naroča Ivanu Senčarju v Lo- gatci, naj odda njega hlapcu Andreju Trnu 3 m a trdih suhih drv. Gospod Ivan Senčar v Logatci. Izvolite mojemu hlapcu Andreju Trnu oddati tri kubične metre trdih suhih drv. Plačal jih bodem sam. V Planini, dne 8. julija 1891. Frančišek Mostar, pek. 4. a) Peter Kačar v Beljaku naroča Martinu Vrhovniku v Celovci, naj plača Štefanu Jaku sto goldinarjev. 81 Nakaznica. Na to mojo nakaznico izvoli gospod Martin Vrhovnik v Celovci izplačati gospodu Štefanu Jaku sto goldinarjev in to vsoto zapisati meni na račun. V Beljaku, dne 1. oktobra 1889. Peter Kačar. *) Nakaznica. Na to mojo nakaznico izvčli gospod Martin Vrhovnik v Celovci izplačati po naredbi gospoda Štefana Jaka sto goldi¬ narjev in to vsoto zapisati meni na račun. V Beljaku, dne 1. oktobra 1889. Peter Kačar.**) Naloge. — 1. Krojač Jožef Kozjak v Trebnjem naroča trgovcu Fran¬ čišku Lobetu v Novem Mestu, naj odda potu Andreju Smolarju 36 m si¬ vega sukna od kosa, zaznamenovanega s črkama A. R. 2. Mizar Vinko Mejač v Višnji gori naroča mizarju Ignaciju To¬ miču v Ljubljani,'naj izplača vozniku Juriju Završniku gl. 8’50 voznine. 3. Mizar Blaž Ribič v Šmariji naroča Matiji Kovaču v Ljubljani, naj odda potu Tomažu Stoku 2 brazdarja po gl. 0'80, 3 dvoreznike po gl. 125 in 1 spahalnik za gl. 2'40. Stoku je naročeno, da obliče precej plača. 4. Jakob Smrekar v Mengiši naroča trgovcu s pohištvom Karlu Rupniku v Ljubljani, naj izroči vozniku Mihaelu Raku opravo za spalno sobo, naročeno dne 7. aprila. 11. Izpričevala. (Zeugnisse.) Justina, s katero izpovedujemo, kako se je kaj zgodilo, kako se je kdo vedel, koliko je zmožen, kakova so njega dela i. t. d., imenuje se izpričevalo. Semkaj prištevamo zlasti služ¬ bena, učna, ubožna in nravstvena izpričevala. *) S to nakaznico mora Štefan Jak sam priti po navedeno vsoto. **) Besedi „po naredbi 1 ' pomenita, da pride namesto Štefana Jaka lahko tudi kdo drug po označeno vsoto. 6 82 Izpričevala o osebah navajajo njih krstno in rodbinsko ime, rojstveni kraj in starost, vero, stan ali opravilo in služ¬ beno dobo, časih tudi vedenje, pridnost, zmožnosti i. t. d. Izpričevala morajo biti pisana vestno in pravično, zakaj zlasti službena izpričevala so poslu izredno važna. Službeno iz¬ pričevalo ne bodi trdo ali preostro; ako nimamo povedati kaj dobrega, slabih svojstev ne zapisujmo, ako niso takšna, da je bil dotičnik zaradi njih že sodno kaznovan. Službena izpričevala morajo biti kolkovana s 15 kr. za vsako polo, nravstvena in učna izpričevala s 50 kr. za vsako polo; ubožnih izpričeval pa ni treba kolkovati. Zakonita določila o izpričevalih in delavskih knjižicah glej v „ Dodatku “ VI. Vzgledi. — 1. Kovaški mojster Andrej Bregant v Loki daje svojemu pomočniku Jožefu Trnovcu dobro službeno izpričevalo. Kolek Izpričevalo. Jožef Trnovec iz Loke, porojen leta 1858., bil je pri meni tri leta, in sicer od meseca maja 1885. leta do meseca maja 1888. leta, za kovaškega pomočnika in se je v tej dobi vedel vzgledno, bil jako zvest in zanesljiv, delal vzorno pridno in kazal veliko sposobnost v poslu svojem. Zato ga le nerad izpuščam iz službe in ga s tem izpričevalom toplo priporočam. V Loki, dne 1. maja 1888. (Pečat in podpis županstva.) Andrej Bi egant, v 1 kovaški mojster. 2. Vzgled slabega izpričevala. Izpričevalo. sanec potrjujem, da je krojaški pomočnik PetSr Za¬ letel, porojen leta 1859. v Trebnjem, zvesto delal pri meni dve leti, to je od dne 1. marca 1887. leta do dne 1. marca 1889. leta. Ker hoče iti delat v Ljubljano, dajem mu to izpričevalo, kateremu pristavljam svoj pečat in svojeročni podpis. V Trebnjem, dne 1. marca 1889. Kolek Podpi (Pečat in podpis županstva.) Jurij Žličar, krojaški mojster. 83 3. Mizarski mojster Jernej Žar v Ljubljani daje učencu Rudolfu Pir¬ natu učno izpričevalo. Kolek: Učno izpričevalo. Podpisainec potrjujem s tem izpričevalom, da se je Rudolf Pirnat, porojen leta 1865. v Kranjski gori, od dne 1. julija 1881. do dne 1. julija 1884., torej polna tri leta učil pri meni mizar¬ skega obrta in se ga tako dobro naučil, da bode iz lahka in točno izvrševal vsakeršna dela, spadajoča v njegovo stroko. Ker je bil imenovani Rudolf Pirnat v vseh treh letih jako poslušen in priden učenec, česar omenjam posebno hvalno, pri¬ poročam ga kar najtopleje vsakemu mojstru za mizarskega po¬ močnika. V dokaz, da je vse resnično, kar navaja to izpričevalo, podpisal sem se svojeročno in pritisnil nanje svoj pečat. V Ljubljani, dne 1. julija 1884. (Pečat.) Jernej Žar, (Potrdilo mizarske zadruge.) mizarski mojster. Naloge. — 1 . Kleparski mojster Mihael Sega daje svojemu pomoč¬ niku Simonu Mostarju prav dobro izpričevalo. 2. Kamenarski mojster Jakob Melik daje svojemu pomočniku Ma¬ tiji Rakovniku slabo izpričevalo. 3. Ključarski mojster Anton Golun daje svojemu učencu Frančišku Strahu učno izpričevalo. 12. Vozni listi. (Frachtbriefe.) Blago pošiljamo lahko po pošti, železnici, ladjah ali po vozeh. Blagu, katero se odpošlje po železnici ali ladji, treba dodati vozni list; ako ga pošiljamo po pošti, poštno spremnico. 6 * 84 Po zakonitih določilih je treba v voznem listu: 1. natanko označiti blago, kakšno je, koliko ga je in kako je zaznamenovano, to je, povedati je treba njega težo, mimo tega, kako je naloženo (v zabojih, sodih, vrečah, zvežnjih) in končno število tovorkov ali kosov (colli), katere je treba ozna¬ čiti s posebnim znakom in s številko; 2. napisati ime in bivališče voznikovo; 3. navesti ime pošiljateljevo; 4. ime onega, komur se blago oddaj ; 5. kraj, kjer se oddaj; 6. določila glede na vozno blago; 7. kraj in dan, kjer se je vozni list izdal; 8. posebna določila, o katerih sta se dogovorili stranki, zlasti o času, v katerem se blago odpošlji in dostavi in o od- škodbi, ako bi se oddalo prekasno. Kadar pošljemo blago ob troskih prejemnikovih in smo imeli troske zanje, naročimo vozniku (železnici, špediterju), naj izterja dotične troske, predno dostavi blago. Taka pošiljatev se ime¬ nuje pošiljatev po poštnem povzetji. Po železnicah in parobrodih je moči pošiljati blago kakor navadno vozno blago ali pa kakor brzovozno blago. Za poslednje rabimo vozne liste, tiskane na rdečem popirji, katere pa izpolnjujemo prav tako kakor vozne liste za navadno vozno blago. Na vsaki železnici veljajo določila o dobi, v kateri se mora blago dostaviti. Za brzovozno blago je odločena od- pravna doba 1 dan, prevozna dčba pa 1 dan za vsakih 300 km, in ako so tudi le začeti; za navadno vozno blago velja od- pravna doba 2 dni, prevozna pa 1 dan do 100 km; pri večjih razdaljah pa 1 dan za vsakih daljnih 200 km, in ako so tudi le začeti. Kdor ne bi vzel voznega blaga v dobi. prosti skladarine, kakeršno ustanavlja železniška uprava, plačati mora skladarino, ki se ravna po železniških tarifah. Za pošiljatve po železnici rabijo samo nemški vozni listi, kakeršni se dobivajo po o 1 ^ kr.; vzgled takšnega lista glej v „Dodatku“ na prilogi. 0 predalih, označenih ondu z zapored¬ nimi številkami, treba je pomniti: 85 1. Ako je moči dostaviti blago po različnih železniških pro¬ gah, mora pošiljatelj v predalu 1) označiti pot, kakeršno želi. 2. Pri blagu, katero gre preko carinske meje ali obdačne črte, treba je v predalu 2) navesti, kje in po kom naj se za- carini ali obdači. Pri blagu, poslanem v inozemstvo, označijo se tukaj listine, ki pojasnjujejo, kaj je v tovorkih i. t. d. 3. V predalu 3) se zapiše z besedami dni znesek, katerega mora železniška uprava povrniti pošiljatelju, ako bi se poši- ljatev izgubila. Ako ni naveden noben znesek, pravico ima po¬ šiljatelj samo do odškodnine 30 gl. v srebru za vsakih 100 kg, ako se blago izgubi ali poškoduje na poti. 4. Ako je pošiljatelju do tega, da dospe blago pravo¬ časno na označeni kraj, zapiše v predalo 4) dni znesek, ka¬ teri se mu mora izplačati, ako bi se blago zakesnilo. Za takšen dostavek pa je treba plačati primerno pristojbino. 5. Besedi „franco gegen“ se ozirata na prihodnje predale in pomenita toliko, kakor „franko proti povzetju 11 ondu nave¬ denega zneska. Ako ni povzeti nobenega zneska, lahko zapišemo v pre¬ dalo 5) „franco Fracht 11 (to je, voznino plača pošiljatelj), ali „franco ins Haus 11 (to je, blago naj se dostavi prejem¬ niku brez troškov), „franco Zoll und Spesen 11 (to je, pošiljatelj sam plača carino in vse troske) — ali pa ostane predalo prazno (prečrta se), kadar mora prejemnik sam plačati vse vozne in carinske troške. 6. Ako dovoli železniška uprava pošiljatelju na račun po¬ vzetja kaj predjema, zapiše se dotični znesek v predalo 6). 7. V predalo 7) zapiše pošiljatelj z besedami dni znesek, katerega mora plačati prejemnik za povzetek. 8. Ako sestoji' ta znesek od več različnih delov, tedaj se ti deli zapišejo v predalo 8). 9) in 10) predalo se izpolnita s številkami, ki se morajo ujemati z vpiski v 6) in 7) predalu. Za pošiljatve po parobrodih ima vsaka parobrodna družba svoje posebne vozne liste, ki so sicer različni pp obliki, vender pa se bistveno ujemajo z voznimi listi za železnice. Kar smo povedali gori o voznih listih za železnice, to velja tudi o teh 86 voznih listih; opomniti je treba samo to, da se morajo pošiljatve po ladjah vselej frankirati. Kar se dostaje poštnih spremnic, glej „Dodatek“ III., kjer je naveden vzgled poštne spremnice. 13. Carinske deklaracije. (Zolldeclarationen.) Ako pošiljamo blago v tuje države, treba je plačati po¬ sebno pristojbino, katera se imenuje carina. Kraji, kjer se pre¬ iskuje tako blago, zovejo se carinske postaje. Tem je treba predlagati posebne izkaze o blagu, takozvane carinske de¬ klaracije, da se umeri carinska pristojbina. Po navadi je treba predložiti po dva istopisa, izmed katerih se označi jeden za jednojnik (unikat), drugi za dvojnik (duplikat). Za carinske deklaracije rabimo uradne obrazce, na katerih pa smemo izpol¬ njevati samb predala od 1 do 11. Popravljati ali brisati ne smemo na obrazcih ničesar. Tarife in v obče določila o carini je treba dobro poznati, zakaj blago se mora deklarirati natanko z onim oznamenilom, kakeršno navaja carinska tarifa pod določenimi številkami in črkami. Izpuščati ne smemo torej nobenega dostavka, obseženega v carinski tarifi, ako bi vplival na carino samo. Splošna ozna- menila, n. pr. manufakturno blago, krojno blago, igrače, kemiške tvarine i. t. d., niso dopuščena, zakaj tarifa je pri stvareh jedne in iste vrste jako različna. Tako n. pr. se plačuje za igrače od po- pirja (T. P. 195.) za vsakih 100 kg netto gl. 30'— a. v., za su¬ rove lesene igrače pa gl. 1'—, za lične lesene igrače (T. P. 229.) gl. 20' — , končno za otroške igrače od proževine (kavčuka) gl 30 —. Izpolnjuje carinsko deklaracijo, pazi zlasti na to: 1. označi natanko krstno in rodbinsko ime in bivališče pošiljateljevo in voznikovo; 2. takisto označi kraj, kamor je blago namenjeno; 3. povej, ali je blagb odločeno za uvoz, izvoz ali prevoz in ali se popolnoma preišči pri onem carinskem uradu, 87 kjer se zglasi, ali kje drugje; 4. naštej, koliko je tovorkov in kakovi so, in sicer vsakega posebe, n. pr. sode, zaboje, zvežnje, koše i. t. d.; 5. navedi, koliko je blaga in kakšno je, in sicer zopet po oznamenovanji in merilih carinske tarife; 6. ako pošiljaš carine dolžne in carine proste stvari, moraš v deklaraciji za obmejni carinski urad tudi povedati, koliko je carine prostega blaga. Kadar pošiljaš blago preko carinske črte, navajati morajo carinske deklaracije: 1. znamenja (znamke, oznamenila) in šte¬ vilko tovorkov; 2. kakovo je občilo, torej n. pr. pri pošiljatvah po kopnini, koliko je živine in voz, pri pošiljatvah po ladji, kakšen je brod, njega ime ali številko i. t. d.; 3. pot, po katerem se pošlji blago; 4. ime in bivališče prejemnikovo; 5. koliko je blaga in kakšno je, za vsak tovorek posebe. Carinske deklaracije so pisane nemški, časih tudi fran¬ coski in nemški. Natančnejša pojasnila o njih glej v „Dodatku“ III. 14. Reverzi ali zavezni listi. (Reverse, Sicherungs- oder Verzichtscheine.) Reverz se imenuje listina, s katero se zavezujemo, da sto¬ rimo komu kakšno uslugo ali prijaznost, ali s katero izrekamo, da dovolitve, katero nam je kdo dal, nikoli ne bodemo imeli za pravico. Reverz lahko izda tisti, kdor kaj dovoljuje, lahko pa tudi oni, komur se je kaj dovolilo. Prvi reverz mora navajati: 1. krstno in rodbinsko ime, stan in bivališče onega, komur se kaj dovoljuje; 2. kaj se mu dovoljuje; 3. s kakšnimi pogoji se mu dovoljuje. •Drugi reverz pa obseza: 1. krstno in rodbinsko ime, stan in bivališče onega, kateri kaj dovoljuje; 2. komu kaj dovoljuje; 3. kaj dovoljuje in s kakšnimi pogoji; 4. določno izrecllo. da se dovolitev nikoli ne bode imela za pravico. 88 Ako spišeta reverz dni, ki kaj dovoljuje in zajedno dni. komur se kaj dovoljuje, imenuje se poslednji reverz nasprotni reverz. Kadar reverza ne spišemo sami, treba je dveh prič. Reverzi morajo biti kolkovani. in sicer po lestvici II., ako navajajo ceno prepuščene stvari, sicer po 50 kr. za sleharno polo. Vzgledi, — 1 . Trgovec Valentin Prelog dovoljuje sosedu Petru Ostriču hoditi skozi svoj vrt. Kolek Reverz. Podpi sanec sem svojemu sosedu, gospodu Petru Ostriču. hišnemu posestniku, dovolil hoditi skozi moj vrt za hišo, kadar hoče, in sem mu tudi izročil ključ do vrtnih vrat, toda samo s tem pogojem, da prekličem svojo dovolitev, kadar bi se mi zdelo potrebno. V Ljubljani, dne 15. maja 1891. Valentin Prelog. 2. Vzgled nasprotnega reverza, katerega daje Peter Ostrič Valentinu Prelogu. Kolek Nasprotni reverz. Moj s osed, gospod Valentin Prelog, dovolil mi je iz pri¬ jaznosti, da smem hoditi skozi njegov vrt za hišo, in mi tudi izročil ključ do vrtnih vrat. Podpisanec izrekam, da ne bodem te dovolitve nikoli imel za pi avico, nego da jo bodem uporabljal samo dotlej, dokler je gospod Valentin Prelog ne prekliče. V Ljubljani, dne 15. maja 1891. Peter Ostrič. 3. Občina starotrška dovoljuje tesarju Martinu Straži, da sme na občinskem zemljišči skladati stavbeni les in ga ondu pripravljati za stavbe. Kolek Reverz. Občin ski svet v Starem Trgu je v svoji seji dne 8. t. m. ukrepal o Vaši prošnji, da bi na občinskem zemljišči „Pod logom" 89 skladali stavbeni les in ga ondu pripravljali za stavbe ter je so¬ glasno sklenil tako-le: Občinski svet ustreza Vaši prošnji, toda s pristavkom, da morate precej izprazniti rečeno zemljišče „Pod logom 11 , kadar prekliče občinski svet svojo dovolitev. V Starem Trgu, dne 15. marca 1889. Matevž Prah, (Pečat). Frančišek Koprivnikar, občinski svetovalec. župan. Naloge. — 1. Hišni posestnik Andrej Vrhovec dovoljuje čevljarju Pavlu Tržanu hoditi čez dvorišče v delavnico. 2. Napiši k tej nalogi nasprotni reverz! 3. Napiši k vzgledu 3. nasprotni reverz! IB. Pogodbe. (Vertrage.) Najnavadnejše pogodbe so: učne pogodbe, plačilne po¬ godbe in najemne pogodbe. a) Učne pogodbe. (Lehrvertrage.) Nedoletne učence, kateri se hočejo učiti samostojnega obrta, vzprejemajo mojstri s posebno pogodbo, katero je moči skleniti ustno ali pismeno. Ustna pogodba se mora skleniti vpričo za¬ družnega načelništva, in če za dotični obrt ni nobene zadruge, vpričo občinskega oblastva. Kadar se sklene pismeno, mora se precej poslati zadružnemu načelništvu, oziroma občinskemu oblastvu. Učna pogodba mora obsezati: 1. obrtnikovo ime, njega dobo, obrt in bivališče; 2. ime učenčevo, njega dobo in bivališče; 3. ime, opravilo in bivališče učenčevih roditeljev ali njega zakonitega zastopnika; 4. datum pogodbe in čas, do katerega bode trajalo pogod¬ beno razmerje (učna doba); 90 5. določilo, s katerim se obrtnik zavezuje, da bode učenca poučeval v ročnostih svojega obrta, zajedno pa določilo, da je učenec dolžan pridno delati v gospodarjevem obrtu; 6. pogoje, s katerimi se učenec vzprejme, in sicer glede na učnino ali na kakovo mezdo, na hrano, obleko, stanovanje in učno dobo. Učno dobo določujejo za sleharni obrt propisi dotične za¬ druge; trajati ne sme menj nego dve leti in ne delj nego štiri leta. Učenca je moči vzprejeti tudi za poskušnjo; ta doba, katero prebije za poskušnjo, ne sme trajati nad tri mesece in se mora všteti v učno dobo. Učenec mora biti mojstru poslušen in zvest; vesti se mora dostojno; biti mora zamolčljiv. V obrtu mora delati, kar in kakor določuje gospodar. Nedoletni učenec je podložen očetovskemu strahovanju svojega mojstra; ta pa ga varuje in skrbi zanj. Gospodarja mora biti skrb, da se učenec izuči svojega obrta; torej mu ne sme dajati preveč drugih opravkov in mu tako kra¬ titi prilike in časa za učenje. Skrbeti mu je, da je učenec de¬ laven, nraven, da izpolnjuje krščanske dolžnosti in tudi hodi v obrtno-nadaljevalno šolo, ako je taka šola v dotičnem kraji. Učne pogodbe so proste kolka in pristojbine, kakor dolo¬ čuje § 99. „Obrtnega reda“, v katerem so navedena zakonita določila o vzprejemanji obrtnih učencev. Vzgledi. — 1 . Učna pogodba, katero je sklenil mizar Frančišek Petan s tesarjem Luko Jeretinom. Učna pogodba. Denašnjega dne sva podpisani Frančišek Petan, mizar v Ljubljani, in Luka Jeretin, tesar v Kamniku, dogovorila in usta¬ novila nastopno pogodbo: 1. Gospod Frančišek Petan vzame Ivana Jeretina, štirinajst¬ letnega sina gospoda Luke Jeretina, za svojega učenca in se zavezuje: 91 a) da ga hoče tri leta, in sicer od dne 1. januvarja 1887. do dne 1. januvarja 1890. vestno poučevati v vseh strokah mi¬ zarstva, zlasti stavbenega mizarstva; b) skrbeti hoče, da bode imenovani učenec vselej izpolnjeval svoje dolžnosti, da bode pridno delal in se nravno vedel ter redno hodil v tukajšnjo obrtno-nadaljevalno šolo; c) da ga bode vsako nedeljo in vsak praznik opraščal vsa- keršnega dela; d) da bode s primernim strahovanjem skrbel za uspešni telesni razvoj imenovanega učenca. 2. Nasprotno pa se zavezuje oče navedenega učenca, gospod Luka Jeretin: a) da bode vsakega prvega dne meseca januvarja, dokler traja učna doba, plačeval gospodu Frančišku Petanu po petdeset goldinarjev učnine; b) da bode svojemu sinu Ivanu vsako leto dajal obleko in perilo ter mu tudi kupoval vse potrebščine za obrtno-nadalje¬ valno šolo; c) da bode poravnal sleharno škodo, katerokoli bi napravil sin Ivan iz popustnosti ali nepaznosti; d) da poravna troške, kateri nastanejo, ko se podeli učencu učno izpričevalo. Pričujoča pogodba se je spisala v dveh istopisih, in podpi¬ sala sva jo oba svojeročno. V Ljubljani, dne 15. decembra 1886. Frančišek Petan, mizar. Luka Jeretin, tesar. 2. Učna pogodba, katero je sklenil krojaški mojster Peter Oreh s posestnikom Gregorijem Juričem. Učna pogodba. Na podlagi § 99. „Obrtnega reda 11 je sklenil denašnjega dne gospod Peter Oreh, krojaški mojster na Krškem, z gospodom Gregorijem Juričem, posestnikom na Krškem, nastopno učno pogodbo: 92 1. Gospod Peter Oreh vzame Jožefa Juriča, petnajstletnega sina gospoda Gregorija Juriča, za svojega učenca in se zavezuje, da ga bode skrbno poučeval v svojem obrtu. Skrbeti hoče tudi, da bode učenec Jožef delaven, priden, da bode izpolnjeval krščan¬ ske dolžnosti in redno hodil v obrtno-nadaljevalno šolo na Krškem. 2. Učna doba je odmerjena za tri leta, in sicer od dne 15. marca 1888. do dne 15. marca 1891. 3. Nasprotno se zavezuje gospod Gregorij Jurič, da plača gospodu Petru Orehu tistega dne, ko njega sin nastopi učenje in tistega dne, ko dovrši učno dobo, po petdeset goldinarjev; vsa tri leta ga bode ob svojih troških oblačil in hranil, dajal mu stanovanje in ga tudi zdravil doma, ako bi obolel. Zajedno obeta povrniti vsako škodo, katero bi sin Jožef provzročil svo¬ jemu mojstru. V potrditev te učne pogodbe sta spodaj svojeročna podpisa obeh zgoraj navedenih udeležencev in potrdilo občinskega urada, pri katerem se je sklenila. Na Krškem, dne 12. marca 1888. N. N., župan. (Občinski pečat.) Gregorij Jurič, posestnik. Nalogi. — 1. Napiši učno pogodbo, katero je sklenil kleparski mojster Martin Povodec s posestnikom Antonom Svetlom. Povodec se zavezuje, da bode Svetlovega sina štiri leta brezplačno učil kleparstva. 2. Čevljarski mojster Blaž Kopriva je sklenil učno pogodbo s po¬ sestnikom Leopoldom Virantom, da vzame njega sina Andreja za učenca in ga v treh letih za 100 gl. izuči čevljarstva. b) Plačilne pogodbe. (Lohnvertrage). Po § 1151. „0bčega državljanskega zakonika" nastane plačilna pogodba takrat, kadar se kdo zaveže, da bode za go¬ tovo plačilo komu na službo, ali da zvrši' določeno delo. Peter Oreh. krojaški mojster. 93 Takšna pogodba se sklepa s posli ali pomočniki večinoma ustno, sicer pa pismeno. Iz „Občega državljanskega zakonika" navajamo tukaj na¬ stopne propise o plačilnih pogodbah: Po § 1153. se poveritelju (t. j. onemu, ki kaj naroči) ni treba držati sklenjene pogodbe, kadar ima delo toli bistvene ne- dostatke, da ni za rabo, ali kadar je zvršeno drugače, nego se je dogovorilo. Če poveritelj venderle neče razdreti pogodbe, ali če niso nedostatki ni bistveni ni proti izrecnemu pogoju, sme zahtevati, da se popravijo, sme pa tudi terjati primerne od- škodbe in si v ta namen pridržati razmeren del obetanega plačila. § 1154. veli, da poveritelj ni dolžan vzprejeti naročene stvari, ako je poverjenec (to je oni, ki je prejel naročilo) po svoji krivdi ni dovršil o dogovorjenem času; tudi sme zahtevati, da se mu povrne vsakeršna škoda, katero je provzročila ona zamuda. Takisto pa je tudi poveritelj dolžan odškodovati po- verjenca, ako bi ga ne plačal o pravem času. Po § 1155. pristoji poverjencu primerna odškodnina tudi za službe ali dela, katerih ni zvršil, ako je bil namreč pri volji zvršiti dotični posel, pa ga je v njem po svoji krivdi ali slučajno oviral poveritelj; takisto mu pristoji primerna odškodnina, ako mu je poveritelj sploh čas kratil. Po § 1156, se navadno izplača delo, kadar je dovršeno. Ako pa se vrši delo v določenih oddelkih časa ali proizvoda, in ako provzroča poverjencu troške, katerih ni prevzel, tedaj je le-ta upravičen zahtevati, da se mu še pred dovršenim proizvodom ali popolnoma narejenim delom da razmeren del dogovorjenega plačila in se mu povrnejo troški. § 1157. veli, da takrat, kadar se zgolj slučajno izpridi tva¬ rina, pripravljena za proizvod, ali kadar se proizvod sam pokvari, bodisi popolnoma, bodisi nekoliko, zadene škoda le njega, čegar je tvarina ali proizvod. Ako pa je dal poveritelj tvarino, katera očito ni bila rabna za primerno obdelovanje, tedaj je delavec odgovoren za škodo, ako je delo iz tega vzroka nedostatno in ni posvaril poveritelj a. § 1160. Delavci, kateri so najeti za določeno d5bo ali do¬ tlej, dokler ne zvrše dotičnega proizvoda, ne smejo opustiti dela 94 brez pravega razloga pred doteklo dobo in predno ni zvršen proizvod; takisto se jih tudi ne sme odsloviti pred tem časom. Ako delo prestane, odgovoren je tako poveritelj kakor poverjenec za svojo krivdo, nobeden njiju pa za naključje. Po ^ 1162. izgubi' plačilna pogodba o takih delih, pri ka¬ terih se jemlje v poštev posebna spretnost delavčeva, svojo moč precej o smrti delavčevi, in dediči smejo terjati samo ceno pri¬ rejene rabljene tvarine in del plačila, kateri je primeren vred¬ nosti zvršenih del. Ako umre poveritelj, morajo se dediči ali držati pogodbe, ali pa odškoditi poverjenca. Plačilne pogodbe se kolkujejo po lestvici III., kadar izro¬ čamo drugačno delo, nego ga opravljajo dninarji, posli, pomočniki i. t. d. in sicer se kolek ravna po letni dogovorjeni plači dotičnega delavca. Ako se delavec izreče, da sam preskrbi' tvarino za delo, kolkuje se pogodba po lestvici III. Vzgledi. — 1 . Pogodba, katero je sklenil tvorničar za usnje Peter Kladivec v Ljubljani s svojim poslovodjo Ivanom Tratnikom. Službena pogodba. Kolek Gospod Peter Kladivec, tvorničar za usnje v Ljubl jani, sklenil je danes z gospodom Ivanom Tratnikom nastopno pogodbo: 1. Gospod Ivan Tratnik se zavezuje, da nastopi dne 1. janu- varja 1890. leta službo poslovodje v tvornici gospoda Petra Kla¬ divca in sicer za tri zaporedna leta. 2. Gospod Ivan Tratnik izreka, da bode skrbno in vestno upravljal obrtno poslovanje, nadziral delavce, natančno vodil poslovne knjige in v obče v sleharnem oziru nadomeščal in za¬ stopal gospoda Petra Kladivca, kadar bi le-tega ne bilo doma. Zavezuje se tudi, da bode po svojih močeh pospeševal vse, kar bi utegnilo koristiti tvornici gospoda Petra Kladivca, odvračati in zabranjevati pa vsakeršno škodo, katera, bi izvirala iz trgov¬ skih poslov. 3. Nasprotno se zavezuje gospod Peter Kladivec, da bode svojemu poslovodji, gospodu Ivanu Tratniku, plačeval prvo leto po osemdeset goldinarjev na mesec, dajal mu prosto stanovanje, 95 in ako bi bil zadovoljen ž njim, v prihodnjem letu povišal njega plačo za 20° 0 . 4. Oba udeleženca sta upravičena, da se tri mesece, predno doteče pričujoča pogodba, izrečeta, ali in kako jo hočeta obno¬ viti ali ne. Zaradi vzajemne varnosti se je napravila ta pogodba v dveh istopisih in se je vsakemu pogodniku izročil po jeden izvod. V Ljubljani, dne 15. decembra 1889. Peter Kladivec, tvorničar za usnje. Ivan Tratnik. 2. Plačilna pogodba, katero je sklenil zlatar Martin Prosen v Gorici z ondotnim mizarskim mojstrom Frančiškom Iskro. Kolek Plačilna pogodba. Podpiisanca, gospod Martin Prosen, zlatarski mojster in gospod Frančišek Iskra, mizarski mojster, sklenila sta danes na¬ stopno pogodbo: 1. Gospod Frančišek Iskra se zavezuje, da zvršl najpozneje v štirih mesecih od denašnjega dne gospodu Martinu Prosenu za prodajalnico v Semeniških ulicah štev. 3. popolno prodajal- ničino opravo od trajnega lesa, črno pološčeno, lepo in trdno izdelano, obsezajočo tri stenske omare in prodajalno mizo, dalje pisno mizo, stoječe zrcalo, dva naslanjača, prevlečena s pristnim črnim usnjem, in štiri stole, zvršene natanko po narisku, kateri je priložen tej pogodbi. 2. Za vse mizarsko delo z vštetim pleskarskim, ključarskim in tapetniškim delom, za dobavo zrcala, za posteklenje, iz kratka: za vsa potrebna glavna in pomožna dela prejme gospod Fran¬ čišek Iskra, kadar bode navedena oprava popolnoma postavljena, tisoč goldinarjev in tri mesece pozneje še tristo goldi¬ narjev v gotovini. Več, nego je dogovorjeno v tej pogodbi, gospod Martin Prosen ni dolžen plačati. 3. Gospod Frančišek Iskra je gospodu Martinu Prosenu za svoje delo porok leto dnij, pričenši z dnem, ko bode oprava 96 končno postavljena, in se zavezuje, da v tej dobi precej in brez¬ plačno zvršl vsakeršno popravo, katere bi bilo morda treba zaradi te postavitve. 4. Ako bi se vsa oprava ne postavila v gori določeni dobi, sme gospod Martin Prosen gospodu Frančišku Iskri za vsak za¬ mujeni dan odtegniti deset goldinarjev od prvega plačila 1000 gl. V potrdilo te dvojno napisane pogodbe najin in dveh na- prošenih prič svojeročni podpis. V Gorici, dne 15. februvarja 1890. Frančišek Dežman, priča. Martin Prosen. Anton Volčič, priča. zl.itai. Frančišek Iskra, mizarski mojster. 3. Pogodba, katero je sklenil klepai-ski mojster Štefan Dekleva v Celji s pomočnikom Pavlom Mihaličem. Plačilna pogodba. Stefan Dekleva, kleparski mojster, sklenil je danes s pomočnikom gospodom Pavlom Mihaličem nastopno pogodbo: Gospod Pavel Mihalič se zavezuje, da bode za dogovorjeno tednino 12 goldinarjev, katera se mu bode izplačevala na konci vsakega tedna, po deset ur na dan vestno in na popolno zado¬ voljnost svojega mojstra izvrševal odkazana dela v delavnici gospoda Štefana Dekleve. Tudi se zavezuje, da povrne sleharno škodo, katero bi učinil po svoji krivdi. V dokaz te pogodbe svojeročni podpis obeh udeležencev. V Celji. dne 1. avgusta 1890. Štefan Dekleva, kleparski mojster. Pavel Mihalič, pomočnik. Nalogi. — 1 . Napiši pogodbo krojaškega mojstra Jakoba Dobrile v Trstu s pomožnim delavcem Gregorijem Štrusom, katera določuje, da bode Dobrila plačeval od suknje po gld. 5'—, od hlač po gld. 160 in od telov¬ nika po gld. 1'—, ako bode sam dajal vse, česar je treba. Kolek Gospod 97 2. Stavbarski mojster Frančišek Grm v Ljubljani sklene s polirjem Mihaelom Guštinom pogodbo, da mu bode plačeval po gl. 50'— na mesec za nadziranje zidarskih del. (Vzajemna jednomesečna odpoved.) c) Najemne pogodbe. (Miethvertrage). Kadar najamemo v tuji hiši stanovanje, prodajalnico i. t. d., sklenemo s hišnim posestnikom ustno ali pismeno najemno po¬ godbo. V taki pogodbi je treba zaznamenovati najete prostore, najemnino in po navadi tudi najemno dobo. Kar se dostaje najetih prostorov, mora najemnik izreči, da jih bode ostavil prav takšne, kakor jih je prevzel; najemnina se plačuje o dogovorjenih rokih in sicer iz večine naprej; najemna doba se izrecno označi ali pa dogovori molče, kakor je navadna, v dotičnem kraji. Vsaka najemna pogodba mora biti kolkovana po lestvici II., in sicer po znesku, katerega dobimo, ako pomnožimo jednoletno najemnino s številom let. Če znaša n. pr. jednoletna najemnina gl. 250'— in smo najeli stanovanje, prodajalnico i. t. d. za šest let, računjamo kolek od 250 gl. X 6 = 1500 gl.; torej znaša 5 gl. Ako pa traja najemna doba nad deset let, ne kolkuje se pogodba više, nego po desetkratni najemnini. Kadar najemna doba sploh ni izrecno navedena, umeri se kolek po trikratni letni najemnini. Kadar kupimo ali prodamo zemljišče, hišo i. t. d., dobro je, da nam napiše kupno pogodbo notar ali odvetnik. Sploh je pri- poročno, da dajemo važnejše pogodbe spisovati notarju ali od¬ vetniku, ker bi se utegnilo primeriti, da bi ne bile prav napi¬ sane in bi nam zato provzročile znatno škodo. Vzgledi. — 1. Najemna pogodba, katero je sklenil hišni posestnik Frančišek Dolnik s pekom Jožefom Glavino. Kolek j Najemna pogodba. Gosp:od Frančišek Dolnik, hišni posestnik v Rožnih ulicah štev. 3., sklenil je danes z gospodom Jožefom Glavino, pekarskim mojstrom, nastopno pogodbo: 98 1. Gospod Frančišek Dolnik oddaja gospodu Jožefu Glavini stanovanje z dvema sobama in kuhinjo, pekarnico s prodajalnico, skladišče za moko in drvarnico v svoji hiši v Rožnih ulicah štev. 3., in sicer za šest let od dne 1. marca 1.1. za letno najem¬ nino gl. 350'— (tristoinpetdeset goldinarjev). 2. Gospod Jožef Glavina se zavezuje, da bode gospodu Fran¬ čišku Dolniku ali njega naslednikom plačeval dogovorjeno na¬ jemnino naprej v četrtletnih rokih in zajedno obeta, da bode najete prostore ohranjal prav takšne, kakor jih je prevzel. Ako bi gospod Jožef Glavina ne plačeval redno svoje najemnine, ali če bi kvaril najete prostore, upravičen je gospod Frančišek Dolnik. razdreti to pogodbo in zahtevati, da gospod Jožef Glavina v treh mesecih izprazni najete prostore. 3. Obema navedenima pogodnikoma je slobodno, po minuli šestletni dobi obnoviti to pogodbo ali pa jo razdreti pol leta pred doteklo dobo. Ta pogodba se je napravila v dveh istopisih, in podpisala sta jo oba udeleženca, kakor tudi dve naprošeni priči. V Ljubljani, dne 15. februvarja 1890. Jakob Slivar, priča. Frančišek Dolnik, Peter Videc, priča. hiSni posestnik - Jožef Glavina, pekarski mojster. 2. Najemna pogodba, katero je sklenil hišni posestnik Ivan Sodnik s kamenarjem Matijo Volčičem. Kolek Najemna pogodba. Denaš njega dne sta sklenila gospoda Ivan Sodnik, hišni po¬ sestnik na Sv. Petra cesta štev. 28., in Matija Volčič, kamenarski mojster, nastopno pogodbo: 1. Gospod Ivan Sodnik daje gospodu Matiji Volčiču za tri leta v najem zagrajeno zemljišče pri svoji hiši na Sv. Petra cesti štev. 28., in sicer za to, da bode gospod Matija Volčič ondu skladal kamenje in kamenarske izdelke, kakor tudi postavil krito in zaprto kamenarsko delavnico. 99 2. Gospod Matija Volčič se zavezuje, da bode za navedeno zemljišče gospodu Ivanu Sodniku ali njega naslednikom plačeval gl. 80'— (osemdeset goldinarjev) najemnine, in sicer jedno po¬ lovico vsakega 1. dne meseca junija, drugo polovico pa vsakega 1. dne meseca decembra. 3. Ta pogodba je veljavna od dne 1. junija t. 1. in se konča dne 1. junija 1892. leta. Da je vse resnica, kar je zgoraj navedeno, zato sta se oba udeleženca svojeročno podpisala na dva istopisa pričujoče po¬ godbe. V Ljubljani, dne 8. maja 1889. Ivan Sodnik, hišni posestnik. Matija Volčič, kamenarski mojster. Nalogi. — 1. Čevljar Frančišek Koder v Novem Mestu najame pri hišnem posestniku Andreji Krajniku stanovanje z dvema sobama in de¬ lavnico za letno najemnino gl. 100'— s tem pogojem, da mu napravi Krajnik izlogo in mu dovoli, da obesi nad delavnico tablo z napisom. Plačeval bode najemnino vselej četrt leta naprej. 2. Vrtnar Martin Vrbovec v Kranji najame vrt tik hiše posestnika Simona Robiča na 5 let za letno najemnino gl. 180'— proti temu, da sme ondu napraviti toliko gredic, kolikor jih potrebuje, in zgraditi rastli¬ njak. Plačeval bode na pol leta, vselej naprej. 16. Pooblastila. (Vollmachten). Pogodba, s katero se kdo zaveže, da v imeni koga drugega zvrši naročeni mu posel, imenuje se pooblastilna pogodba. Listina, katera se napiše o tej pogodbi, imenuje se pooblastilo. Kdor jo izda, dni je pooblastitelj (mandant), kdor pooblastilo prejme, pa pooblaščenec (mandatar). Pooblastila so splošna (generalna), ako poverimo komu vse posle, ali posebna (specijalna), ako mu poverimo samo nekatere. Tudi razločujemo pogodbe, s katerimi prepuščamo po¬ oblaščencu neomejeno slobodo dejanja, tako torej, da sme izvr 7* 100 ševati posle, kakor ve in zna ter pogodbe, s katerimi je poob¬ laščencu sloboda dejanja omejena, torej tako, da mu natanko določimo, do katere meje sme izvrševati dotični posel in tudi povemo, kako ga sme dovršiti. Ako pooblastilo ni izdano pismeno, sodimo iz dotične stvari' in iz posla samega, kako daleč seza pooblastilo. Kdor komu po¬ veri upravo, o tem se domneva, da mu je tudi podelil moč ukre¬ pati vse tisto, česar zahteva uprava sama in kar je navadno združeno ž njo. Ako dovoli imetnik trgovine ali obrta svojemu služabniku ali učencu, da prodaja blago v prodajalnici ali zunaj prodajalnice, tedaj se domneva, da sta le-ta upravičena, vzprejemati plačila in zanja izdajati pobotnice (t. j. potrjati račune). Kdor pa koga pooblasti, da v njega imeni prodaja blago, ni ga še pooblastil, da.bi tudi v njega imeni kupoval blago. Ako jemlje kdo blago na knjižico, domneva se, da je dni, kdor knjižico prinaša, upravičen jemati blago na upanje. Pooblastitelj sme preklicati pooblastilo, kadarkoli ga je volja, vender mora pooblaščencu povrniti troske in sploh všakeršno škodo, poleg tega pa mu dati primerno nagrado. To se mora zgoditi celo takrat, kadar se po naključji posel ni mogel zvršiti. Tudi pooblaščenec sme odpovedati prejeto pooblastilo. Ako ga pa odpove pred zvršenim poslom, povrniti mora sleharno škodo, ako ni bilo nenadejanega in neizogibnega zadržka. Pismeno pooblastilo mora obsezati: 1. ime pooblastiteljevo in pooblaščenčevo; 2. posel, za katerega velja pooblastilo, če treba, tudi ime onega, s katerim se posel doženi; 3. izrecllo, ali in kako je omejeno pooblastilo in ali si sme pooblaščenec poiskati namestnika; 4. nagrado, katero prejme pooblaščenec za poverjeni posel, ako se je sploh dogovorila; 5. izrecllo pooblastitelj evo, da pritrdi vsemu, kar ukrene pooblaščenec; da mu povrne vse troške, katere bi provzročal na¬ ročeni posel, tudi ako bi bil brezuspešen; da plača pooblaščencu tudi kaj naprej za troške, ako le-ta zahteva; naposled, da po¬ vrne sleharno škodo, katero bi imel pooblaščenec, izvršuje naro¬ čeni posel. 101 Ako obetamo v pooblastilu nagrado, kolkovati se mora kakor plačilna pogodba; ako ne obetamo nobene nagrade, kol- kuje se vsaka pola po 50 kr. Kadar pa sme kdo v našem imeni prejemati poštne pošiljatve, tedaj se pooblastilo sploh ne kolkuje. Ker so pooblastila jako pomembna, izdajati jih je dokaj oprezno. V posebno važnih primerih pa je vselej treba vprašati pravnega zvedenca (odvetnika ali notarja), predno izdamo po¬ oblastilo. Vzgledi. — 1. Usnjar Anton Trdina na Vrhniki pooblašča Frančiška Topola, da sme namesto njega prodajati usnje na sejmu. Kolek Pooblastilo. Podpisianec sem se namenil vso svojo zalogo usnja o sv. Petru peljati v Ljubljano in jo razprodajati za gotovo plačilo in tudi na upanje. Ker pa zaradi bolezni ne morem sam z doma, pooblaščam gospoda Frančiška Topola, da pelje o prihodnjem sejmu namesto mene moje blago v Ljubljano in ga prodaja v mojem imeni. Zajedno izrekam, da pritrdim vsemu, kar ukrene v tej stvari. V dokaz tega zagotovila sem napravil to pooblastilo in se svojeročno podpisal. Na Vrhniki, dne 26. junija 1891. Anton Trdina. 2. Trgovec Ivan Lesar v Trstu pooblašča svojega pomočnika Petra Kosmača, da sme izvrševati vse trgovske posle, dokler se ne vrne s po¬ tovanja. Kolek Ker mo Pooblastilo. tram podpisanec za dva ali tri tedne z doma, po¬ oblaščam svojega pomočnika Petra Kosmača, da sme v mojem imeni izvrševati vse trgovske posle, in izrekam, da pritrdim 102 vsemu, kar se mu bode zdelo v tem času glede na mojo trgo¬ vino potrebno ukreniti v mojem imeni. V Trstu, dne 1. marca 1891. Ivan Lesar, trgovec. 3. Mizar Jakob Bele v Ljubljani pooblašča tesarja Martina Podleska v Tol min u, da sme iz lepa ali sodnim potem izterjati dolg pri posest¬ niku Juriji Mlakarji v Tolminu. Kolek Pooblastilo. Podpiranec pooblaščam gospoda Martina Podleska v Tol¬ minu, da sme v mojem imeni ali sam ali po svojem namestniku iz lepa ali sodnim potem od gospoda Jurija Mlakarja v Tolminu izterjati mojo terjatev gl. 15685 s 6 % obrestimi vred, tekočimi od dne 1. maja t. 1. V Ljubljani, dne 1. decembra 1890. Jakob Bele, mizarski mojster.*) Naloge. — 1. Pek Jernej Anžič v Novem Mestu pooblašča svojega pomočnika Jakoba Poznika, da sme proti gotovemu plačilu ali tudi na upanje prodajati kruh in drugo pecivo, prejemati denar in potrjati račune. 2. Kamenar Jožef Mrva v Kranji pooblašča notarja Frančiška Le¬ denika v Ljubljani, da sme v njega imeni kupiti hišo štev. 29. na Polja¬ nah v Ljubljani za 20.000 gl. in tudi izreči, da se izplača prva polovica takoj, druga pa v treh mesecih po dovršenem kupu. 3. Stavbarski mojster Lavrencij Janežič v Ljubljani pooblašča svo¬ jega polirja Frančiška Pršeta, da sme v njega imeni prejemati vsako¬ vrstno pripeljano stavivo in potrjati nasprotne liste. 4. Usnjar Simon Jordan v Mariboru pooblašča svojega brata Petra Jordana, da ga sme zastopati pri sodni obravnavi o dolgeh čevljarja Ru¬ dolfa Prešerna v Celji. *) Kadar se rabi pooblastilo v drugi kronovini, nego je bilo izdano, mora biti podpis pooblastiteljev poverjen (legaliziran) ali pri c. kr. no¬ tarji ali pri sodišči. V. Vloge pri uradih. (Eingaben an Behorden). Kakor vsak državljan, ima tudi obrtnik raznotere pravice in dolžnosti, katere so ustanovljene v zakonih in ukazih. Kadar hoče torej obrtnik uveljaviti svojo pravico, ali kadar je treba prisiliti njega samega, da bi izpolnil svojo dolžnost, občevati mora s posebnimi uradi, kateri varujejo in izvršujejo zakonita določila. Občuje pa ali ustno ali pismeno. Za pismeno občevanje rabi takozvane vloge, katere pošilja zlasti politiškim oblast- vom. Prva stopinja teh politiških oblastev so c. kr. okrajna glavarstva in magistrati v mestih s samostojnim statu¬ tom.*) Ta oblastva pazijo, da se izvršujejo obrtni propisi; pri njih se mora zglasiti vsakdo, kdor hoče samostojno obrtovati; ona podeljujejo koncesije nekaterim posebnim obrtom, ako „Obrtni red“ ne določuje drugače, in preiskujejo in kaznujejo prestopke „Obrtnega reda“, ako to ne sezsi v področje navadnega kazen¬ skega sodišča. Ako se hočemo pritožiti proti odloku prve stopinje, na¬ pišemo vlogo do druge stopinje, to je do c. kr. deželne vlade, ali v posamičnih kronovinah do c. kr. namestništva. Politiška deželna oblastva podeljujejo mimo drugega koncesije vsakeršnim tiskarskim obrtom v takih krajih, kjer je politiška gosposka, raz ven pravice, prodajati samo in j edino molitvene in šolske knjige; dalje koncesije posojilnim knjižnicam in bralnicam ter koncesije za stavbarske obrte. *) Po slovenskih deželah mesta Ljubljana, Trst, Gorica, Celovec, Celje in Maribor. 104 Najvišja stopinja v obrtnih stvareh je c. kr. mi n iste r- stvo notranjih stvarlj.*) To n. pr. izjemoma podeli' konce¬ sijo, da se napravi tiskarski obrt v takem kraji, kjer ni no¬ bene politiške gosposke. Zunanja oblika vlogam je do cela drugačna od oblike drugih pisanj. Pišejo se na celo polo belega popirja (takozvano „malo pisarniško obliko 11 ). Zgoraj, primeroma tri prste pod robom, za¬ piše se naslov dotičnega oblastva; n. pr. „ Slavno c. kr. okrajno glavarstvo! — Slavni mestni magistrat! — Visoka c. kr. deželna vlada ! 11 i. t. d. — (O naslovih sploh glej „Dodatek“.) Zopet tri prste niže, in sicer tako, da pustiš na levi strani robu za tri ali štiri prste (časih se rabi tudi na pol preganjen popir), napišeš prošnjo, oziroma zglasilo ali pritožbo. Ako ne za¬ došča prva stran, piši na drugo in tretjo, ali vedno tako, da je zgoraj, spodaj in na levi strani robu za tri prste. Če je treba za vlogo več pol, sešijejo se z drobnim motvozom. Vsaka vloga bodi jasna in točna, poleg tega oskromna in spoštljiva. Posebnega uvoda ji navadno ni treba, nego precej se začenja s prošnjo ali zglasilom. Kadar prilagamo vlogi listine ali druge spise v dokaz, da je resnično, kar navajamo v nji, treba je te „priloge“ označiti z zaporednimi (tekočimi) števil¬ kami ali z velikimi zaporednimi črkami in jih tudi še zazname- novati na vloge leve strani, da je vloga preglednejša. Vloge skle¬ pamo s pravo prošnjo (petitum), kolikor moči kratko, vender pa tako, da povemo jasno vse, česar prosimo. Kadar z vlogo kaj naznanjamo, prosimo na konci, da blagoizvoli dotično oblastvo vzprejeti na znanje, kar smo povedali. Pole poslednja stran nam rabi za „nadpis“ (rubriko ali rubrum). Najprej preganemo polo po sredi od zgoraj doli in potem zapišemo nadpis na desno polovico. Zgoraj postavimo naslov onega oblastva, kateremu pošiljamo vlogo; nekako v sredi za¬ pišemo svoje krstno in rodbinsko ime, svoj stan in naslov; spodaj pa razložimo kolikor moči kratko, kaj je vsebina naši vlogi, in povemo, koliko ima prilog. *) Od politiških oblastev je treba ločiti sodna oblastva, in sicer: c. kr. okrajna sodišča in c. kr. okrožna in deželna sodišča, c. kr. deželna nadsodišča in končno c. kr. najvišji sodni in kasacijski dvor. 105 Vloge morajo biti kolkovane, in sicer iz večine po 50 kr. za vsako polo. Pri vlogah pa, s katerimi se zglaša nastop sa¬ mostojnega obrta ali prosi uradne koncesije, ravna se kolek po številu prebivalstva, in sicer je treba plačati: a) na Dunaji od prve pole gl. 6'—; b) v mestih z več nego 50.000 prebivalcev od prve pole gl. 4'—; c) v mestih z 10.000 do 50.000 prebivalcev od prve pole gl. 3'-; d) v mestih s 5000 do 10.000 prebivalcev od prve pole gl. 2'—; e) po vseh drugih krajih od prve pole gl. 1.50. Za vsako nastopno polo znaša kolkovina 50 kr. Pri uradih so posebni oddelki, kjer se vzprejemajo vloge in z zaporednimi številkami zapisujejo v „ vložni zapisnik". Ako želimo, označi se nam na prepisani rubriki, kdaj smo oddali vlogo, in številka, s katero je zaznamenovana v vložnem za¬ pisniku. Vender se takšno potrdilo zahteva samo pri izredno važnih vlogah. O stanovskem razmerji obrtnikov. Obrtniki napravljajo vloge: 1. kadar zglase obrt; 2. kadar je sploh potrebno v obrtovanji; 3. kadar odpovedo obrt. 1. Nastop samostojnega obrta. Kdor hoče obrtovati na svojo roko, mora obrt najprej zgla¬ siti pri obrtnem oblastvu (c. kr. okrajnem glavarstvu ali v mestih s samosvojim statutom pri magistratu), ali pa ga nasto¬ piti šele tedaj, ko mu je oblastvo dovolilo. Kdaj zadošča, ako ga samo zglasi, in kdaj mora prositi dovolitve, to je zavisno od obrta samega. 106 a) Kakšni so obrti. Po § 1. „ Obrtnega reda“ so obrti: 1. slobodni; 2. rokodelski; 3. dopuščeni (koncesijonirani). Sloboden obrt, to je takšen, o katerem ni izrecno pove¬ dano, da je rokodelski ali dopuščen, sme pričeti vsakdo, kadar zglasi oblastvu svojo namero in dokaže, da ima vse dne pogoje, kateri ga sploh upravičujejo za samostojno obrtovanje. Kdor hoče nastopiti rokodelski obrt, to je jeden izmed onih obrtov, katere oznamenuje c. kr. trgovsko ministerstvo, do¬ govorno z ministerstvom za notranje stvari, za rokodelske obrte, mora ga zglasiti pri oblastvu in zajedno dokazati, da ga je spo¬ soben nastopiti in izvrševati. Predno se nastopi dopuščen obrt, imeti mora dotičnik uradno koncesijo ali dopustilo. Takšna koncesija se daje le tak¬ šnim prosilcem, ki so zanesljivi glede na obrt, in pri nekaterih obrtih tudi posebe sposobni za samostojno obrtovanje.*) Zapisnik rokodelskih in dopuščenih obrtov glej v „Do- datku“ VII. b) Kakšni so pogoji za samostojno obrtovanje. Kdor hoče nastopiti kakeršenkoli obrt, mora dokazati, da je avstrijski državljan, in zato vložiti domovinski list, s katerim izpriča, da ima domovinsko pravico v občini tostranske državne polovice; dokazati pa mora tudi samosvojnost, to je, da je upravičen sam gospodariti z imenjem svojim. Samosvojnost se izpriča z listino, katera potrjuje, da je že polnoleten, če pa še ni dovršil 24. leta, z listino, v kateri ga sodišče priznava za polnoletnega. če kdo ni upravičen sam gospodariti z imenjem svojim, sme na njega račun obrtovati namestnik ali zakupnik, toda samo takrat, ako dovolita zakoniti zastopnik nedoletnikov in pristojno sodišče. *) Pri gostilničarskem in krčmarskem obrtu zahteva zakon splošno zanesljivost. 107 Kdor je bil obsojen zaradi kakeršnegakoli hudodelstva, za¬ radi prestopka iz dobičkarstva ali zaradi prestopka proti javni nravnosti, kakor tudi zaradi pregreška, označenega v § 486. ka¬ zenskega zakonika, takisto zaradi tihotapstva, zaradi težkega dohodarstvenega prestopka, temu se sme prepovedati, da bi pričel obrtovati, ako se je bati, da bi zlorabil obrtovanje. c) Kak6 je zglašati slobodne obrte. Komur ne branijo ravnokar navedena določila, upravičen je sam na svojo roko izvrševati kakeršenkoli slobodni obrt. Toda predno ga začne, mora ga ali ustno ali pismeno naznaniti obrt¬ nemu oblastvu. V vlogi mora dotičnik navesti, kako se imenuje, koliko ima let, kje stanuje, kateri državi pripada, v katero občino dotične države je pristojen, s kakšnim obrtom se misli baviti in kje ga namerja izvrševati. Ako je treba dovolitve zakonitega zastopnika in pristojnega sodišča, izkaži se tudi ta. Če ne najde obrtno oblastvo nikakeršnega zadržka ni proti podjetniku ni proti delu in kraju, kjer bi se opravljalo, izda prosilcu obrtni list (Gewerbeschein), sicer pa mu prepove, da bi delo začel ali nadaljeval, dokler se zadržek ne odpravi. Zajedno se prosilec pozove, naj se zglasi' pri obrtnem oblastvu, katero po njega iz- recilih napravi natančen zapisnik, na čegar podlagi mu posebno oblastvo za odmerjanje obrtarine odmeri takozvano obrtarino (Erwerbsteuer), katero mora plačevati od svojega obrta. Vzgledi. — 1 . Frančišek Blažič zglaša pri mestnem magistratu v Ljubljani barvarski obrt. Kolek Slavni mestni magistrat! Podpisanec namerjam na Sv. Petra cesti v Ljub¬ ljani štev. 28. ustanoviti barvarsko delavnico, zato uljudno napovedujem svoj obrt. 108 A Iz priloženega krstnega in domovinskega lista A B in B je razvidno, da imam 28 let in da sem pristojen v mesto ljubljansko. Zglašuje torej barvarski obrt, prosim udano: Slavno obrtno oblastvo izvoli vzprejeti pričujočo zglasitev in mi dostaviti obrtni list. V Ljubljani, dne 8. januvarija 1891. Frančišek Blažič. (Zunaj): Slavni mestni magistrat v Ljubljani. Frančišek Blažič, stanujoč v Ljubljani, Sv. Petra cesta štev. 28., zglaša barvarski obrt in prosi obrtnega lista. Z 2 prilogama. 2. Andrej Zelenko v Kranji zglaša pri ondotnem c. kr. okrajnem glavarstvu obrt z živili. (Ta vzgled, postavljen na straneh 109. in 110., zajedno pojasnjuje naše opomnje o zunanji obliki pismenih vlog, kakor smo jih navedli na strani 104.) Nalogi. — 1 . Tkalec Lavrencij Pust v Mariboru zglaša pri ondotnem magistratu slobodni tkalski obrt, katerega bode izvrševal v Gospodskih ulicah št. 25., in prosi obrtnega lista. Rabil ne bode nobenih posebnih naprav, da bi bilo treba odobriti obrtovalnico. 2. Peter Zalaznik, stanujoč v Ljubljani, Križevniške ulice štev. 7., zglaša pri mestnem magistratu v Ljubljani trgovino z mešanim blagom, katero hoče izvrševati v Slonovih ulicah št. 5. Porojen je leta 1858. v Vi¬ pavi, pristojen pa v Postojino. 109 Kolek Slavno c. kr. okrajno glavarstvo v Kranji. Podpisanec name)jam v Kranji štev. 32. sa¬ mostojno izvrševati slobodni obrt z živili. A/ Zglašuje ta obrt,, usojam si pod A j prila¬ gati krstni list, iz katerega je razvidno, da sem porojen r Mengiši leta 1852., torej sedaj v 38. leta svojem. B Iz domovinskega tista pod Bj je razvidno, da sem pristojen v občino mengiško, torej tudi avstrijski d) • zavijan. Blagovoli zato slavno c. kr. okrajno glavar¬ stvo vzprejeti to mojo zglasitev in mi izdati obrtmi list. V Kranji, dni 15. marca 1889. Andrej Zelenko. 110 Slavno c. kr. okrajno glavarstvo v Kranji. Andrej Zelenko, stanujoč v Kranji štev. 32., zglasa obrt z živili. Z 2 izvirnima 'pri¬ logama. 111 d) Kak6 je zglašati rokodelske obrte. Kdor hoče zglasiti rokodelski obrt, mora razven prilog, po¬ trebnih za zglasitev slobodnega obrta, priložiti tudi učno iz¬ pričevalo in vsa delavska izpričevala, kar jih ima, da do¬ kaže sposobnost svojo.*) Dokaže jo pa tudi lahko samo z izpri- čevalom, da je uspešno dovršil jednega izmed onih obrtnih učnih zavodov, katerih izpričevala usposabljajo za samostojno izvrše¬ vanje dotičnega obrta. (Ti učni zavodi so z rokodelskimi obrti vred navedeni v „Dodatku" VII.). Smeti je izvrševati tudi več obrtov zajedno; toda če so bistveno različni, mora se vsak obrt zglasiti posebe. Stavbarski ključar n. pr., ki izdeluje lesene okenske okvire ali druge stvari, pripadajoče mizarskemu obrtu, zglasiti mora tako stavbarsko ključarstvo kakor stavbarsko mizarstvo. Vzgleda. — 1 . Mizarski pomočnik Simon Peterlin v Celji zglaša pri ondotnem mestnem uradu mizarski obrt. Kolek Slavni mestni urad Celji. Glede na propise „Obrtnega reda", usojam si na¬ znanjati, da namerjam v Celji, Graška cesta štev. 8, sa¬ mostojno izvrševati mizarski obrt. A Zglasitvi svoji prilagam krstni list A, iz kate¬ rega se vidi, da sem porojen dne 15. maja 1857. leta v Žalci, torej polnoleten. B Kakor izpričuje domovinski list B, pristojen sem v Žalec, torej avstrijski državljan. C Iz učnega izpričevala C se blagovoli slavni mestni urad uveriti, da sem se izučil pri tukajšnjem mizar- *) Iz priloženih delavskih izpričeval mora biti razvidno, da je zgla- silec vsaj dve leti delal za pomočnika. 112 skem mojstru gospodu Antonu Volku; kakor pa kaže D izpričevalo D, bil sem potem deset let pri njem za mizarskega pomočnika. Opiraje se na te razloge, prosim: Slavni mestni urad blagovoli vzprejeti to zgla- sitev in mi dostaviti obrtni list. V Celji. dne 1. oktobra 1890. Simon Peterlin. (Zunaj): Slavni mestni urad v Celji. Simon Peterlin, mizarski po¬ močnik, stanujoč v Celji, Graška cesta štev. 8., zglaša mizarski obrt. S 4 prilogami. 2. Strugarski pomočnik Frančišek Jerala, stanujoč v Ljubljani, Breg štev. 3., zglaša pri c. kr. okrajnem glavarstvu ljubljanske okolice stru¬ garski obrt. Kolek Slavno c. kr. okrajno glavarstvo! Podpisanec udano naznanjam, da hočem v Šent Vidu nad Ljubljano štev. 12. izvrševati strugarski obrt in opiram svojo zglasitev na nastopne razloge: 113 A/ ^ Po priloženem krstnem listu A/ sem porojen v Škofji Loki dne 18. septembra 1860. leta, torej polno- B leten, in po domovinskem listu B/ pristojen v škofje¬ loško občino. C/ Kakor je razvidno iz izpričevala C/, dovršil sem z dobrim uspehom strokovni oddelek za lesni obrt na c. kr. državni obrtni šoli v Gfradci; po izpričevalih D/ E/ D/ in E/ pa sem bil nato pet let za strugarskega po¬ močnika v Celovci in v Ljubljani. Na te razloge oprt, prosim: Slavno c. kr. okrajno glavarstvo blagoizvoli vzpre- jeti mojo zglasitev in mi dostaviti obrtni list. V Ljubljani, dne 1. julija 1891. Frančišek Jerala. (Zunaj:) Slavno c. kr. okrajno glavarstvo v Ljubljani. Frančišek Jerala, strugarski po¬ močnik, stanujoč v Ljubljani, Breg štev. 3., zglaša strugarski obrt in prosi obrtnega lista. S 5 prilogami. Naloge. — 1. Kleparski pomočnik Jožef Kržin, stanujoč v Ljubljani, Dunajska cesta štev. 25., porojen dne 5. februvarja 1861. leta, pristojen v Ljubljano, zglaša pri mestnem magistratu ljubljanskem, da hoče v Kolo¬ dvorskih ulicah štev. 2. izvrševati kleparski obrt. Zglasitvi prilaga poleg krstnega in domovinskega lista učno izpričevalo in dve delavski izpri¬ čevali. 2. Martin Melik, stanujoč v Ajdovščini in prav tja pristojen, na¬ znanja mestnemu magistratu v Gorici, da bode na Travniku štev. 5. iz¬ vrševal mizarski obrt. Dovršil je posebni tečaj za pohištveno in stav¬ barsko mizarstvo na tehnološkem obrtnem muzeji dunajskem. 3. Jožef Kleč, porojen v Tržiči in tja pristojen, hoče se ustanoviti za ščetarja v Litiji. Ondotnemu c. kr. okrajnemu glavarstvu predlaga učno izpričevalo in tri delavska izpričevala. 8 114 e) Kak6 naj zglašajo zlatarji ali srebrarji svoj obrt. Po § 47. zakona o čistini zlatnine in srebrnine in nje nad¬ ziranji z dne 26. maja 1866. leta morajo se obrtniki, kateri iz¬ delujejo ali prodajajo zlatnino in srebrnino, zglasiti pri dotičnem kontrolnem uradu, predno nastopijo svoj obrt, in mu zajedno označiti svoje obrtovališče. Takisto se mora vsaka izprememba tega obrtovališča zglasiti vsaj v osmih dneh. Kdor hoče torej izvrševati zlatarski ali srebrarski obrt. zglasiti se mora pri dotičnem obrtnem oblastvu, da prejme obrtni list, zglasiti pa tudi pri dotičnem kontrolnem uradu, kateri ima sploh dolžnost, da v svojem področji nadzira srebrarje in zlatarje. Zglasitev pri kontrolnem uradu je prosta kolka in se lahko zvrši tudi ustno. Kontrolni uradi so po ukazu finančnega ministerstva z dne 80. novembra 1866. sploh podrejeni finančnemu ministerstvu. Glavni urad za punciranje je na Dunaji, njemu pa so mimo drugih podrejeni uradi n. pr. v Celovci (njega uradno znamenje K), v Ljubljani (uradno znamenje L) in v Trstu (uradno zna¬ menje M). Tem uradom za punciranje so zopet podrejena pun- cišča, ki so iz večine združena s c. kr. davčnimi uradi. Izmed drugih zakonitih določil, tičočih se zlatarskega in srebrarskega obrta, navajamo zlasti nastopna: Sleharni obrtnikov, imenovanih v § 47., dolžan je zakon o čistini zlatnine in srebrnine in nje nadziranji prilepiti v svoji prodajalnici na lahko pristopnem kraji, da ga lahko prebere vsakdo. Vsak prodajalec zlatnine ali srebrnine je pri prodaji dolžan, kupcu, ako bi le-ta zahteval, izročiti listek, kateri mora navajati: 1. ime prodajalčevo in natančno oznamenilo njegove prodajalnice; 2. ime kupčevo, ako ga le-ta zahteva; 3. opis pro¬ dane stvari in nje oznamenilo, ali je namreč od zlata ali od srebra; 4. nje robelj po zlatu ali srebru; 5. čistino zlata ali srebra; 6. kraj, kje in čas, kdaj je bil ta listek izdan; 7. podpis onega, ki oskrbi prodajo. Ako zlatar ali srebrar ali prodajalec zlatnine in srebrnine opusti svoj obrt, mora to zajedno ali vsaj v osmih dneh nazna¬ niti kontrolnemu uradu; zlatar ali srebrar mu je tudi dolžan vrniti punco svojega imena ali drugačna tvorniška znamenja. 115 Ako premine obrt zaradi smrti obrtnikove, dolžan je načelnik obrtne zadruge, ali kjer take ni, krajni predstojnik napraviti na¬ znanilo ter oddati i punco i tvorniška znamenja. Da kontrolni uradi preskušajo in puncirajo zlatnino in sre¬ brnino, morajo jim zlatarji in srebrarji za sleharno stopinjo či¬ stine predložiti zapisnik in v njem povedati, koliko je zlatnina ali srebrnina težka in kakšna je, dalje označiti obrtovališče in končno zapisnik podpisati. Punce, s katerimi se oznamenuje čistina večji tuzemski zlatnini ali srebrnini, obsezajo mitološke podobe, in sicer za zlatnino glavo Feb-Apolonovo s solnčnimi žarki, za srebrnino pa glavo Dijanino z mesečnim srpom, poleg tega številko, ki na¬ znanja, kolika je čistina blagu. Punce različnih stopinj čistine se razlikujejo po številki in svoji leži, kakor tudi po obliki zu¬ nanjega obrobka. Za oznamenovanje manjše tuzemske zlatnine in srebrnine rabijo manjše punce, ki obsezajo za zlato štev. 3. (t. j. 750 tisočink čistine) glavo divje koze; za zlato štev. 4. (t. j. 580 tisočink čistine) lisičjo glavo; za srebro štev. 3. (t. j. 800 tisočink čistine) hrtovo glavo; za srebro štev. 4. (t. j. 750 tisočink čistine) levjo glavo. Izdelovalci in prodajalci zlatnine in srebrnine, stoječi po zakonu pod uradnim nadzorstvom, dolžni so svoje obrtne knjige na zahtevo predložiti kontrolnemu uradu ali njega poslancu v pregled. Vzgled. — 1 . Zlatar Andrej Rosa v Ljubljani naznanja mestnemu magistratu ljubljanskemu, da hoče nastopiti zlatarski in srebrarski obrt. Kolek Slavni mestni magistrat! Podpisanec udano naznanjam, da hočem na Starem trgu štev. 5. izvrševati zlatarski in sreb¬ rarski obrt. 8 * 116 A/ B / C/ D/ Zato predlagam krstni list A/, iz katerega je razvidno, da sem porojen leta 1856. v Ljubljani, in domovinski list B/, kateri izpričuje, da sem pristojen v Višnjo goro. Mimo tega predlagam izpričevalo C/, iz katerega se vidi, da sem se izučil zlatarstva in srebrarstva, in izpričevalo D/, katero kaže, da sem delal doslej šest let v zlatarski delavnici. Na podlagi teh -listin torej prosim: Slavni mestni magistrat deželnega stolnega mesta Ljubljane mi izvoli dostaviti obrtni list. V Ljubljani, dne 25. julija 1887. (Zunaj:) Andrej Rosa. Slavni mestni magistrat v Ljubljani. Andrej Rosa, stanujoč v Ljub¬ ljani, Gledališke ulice štev. 1., * naznanja, da hoče na¬ stopiti zlatarski in sreb- rarski obrt. (S 4 prilogami.) 2. Zglasitev Andreja Rose pri c. kr. kontrolnem uradu. Slavni c. kr. kontrolni urad! Podpisanec udano naznanjam, da mi je slavni mestni magistrat ljubljanski, kakor je razvidno iz pri¬ loge • / ., izdal obrtni list za izvrševanje zlatarskega in srebrarskega obrta na Starem trgu štev. 5. Glede na § 47. cesarskega ukaza z dne 26. maja 1866. leta torej dostojno naznanjam, da namerjam dne 1. septembra t. 1. nastopiti rečeni obrt. V Ljubljani, dne 18. avgusta 1887. Andrej Rosa. 117 (Zunaj:) Slavni c. kr. kontrolni urad v Ljubljani. Andrej Rosa, stanujoč v Ljub¬ ljani, Gledališke ulice štev. L, naznanja, da nastopi zla¬ tarski in srebrarski obrt. (Z 1 prilogo.) f) Kak6 je prositi koncesije (dopustila) dopuščenim obrtom. Kdor hoče nastopiti dopuščen obrt, prositi mora koncesije ali dopustila, prej ne sme začeti obrtovanja. Prošnja se lahko vloži' pismeno ali ustno. Razven pogojev, propisanih za izvrševanje kakeršnegakoli obrta, treba je za do¬ puščeni obrt tudi izpričati zanesljivost glede na dotični obrt in pri nekaterih obrtih še posebno sposobnost. Gostilničarski in krčmarski obrti so po § 16. „Obrt- nega reda“ razdeljeni na te-le pravice: a) jemati tujce pod streho; b) imeti jedi na prodajo; c) točiti pivo, vino in sadjevec; d) točiti žgane opojne pijače in jih prodajati na drobno; e) točiti umetna vina in polvina; f) prodajati kuhano kavo, čaj, čokolado, druge gorke pijače in poživila; g) imeti priliko za dovoljene igre. Te pravice se smejo podeliti vsaka posamič ali pa nekatere ali vse skupaj, toda treba jih je izrecno omeniti v podelilu- — Kdor torej prosi koncesije gostilničarskemu in krčmarskemu obrtu, mora v prošnji svoji natanko razložiti, kakšno pravico bi rad dobil. Da prejme kdo koncesijo za katerokoli g6ri navedenih pravic, treba mu je po § 18. „Obrtnega reda“ razven splošnih pogojev samostojnega obrtovanja tudi tega, da je zanesljiv in neomade- 118 ževan. Koncesija se odreče, kadar so o prosilci ali o njega ro- dovincih, živečih ž njim v jedni družini, znane takšne stvari, zaradi katerih se sme misliti po vsi pravici, da bi se zlorabil obrt, n. pr. za prepovedane igre, pijančevanje i. t. d. Podeljuje koncesijo za gostilničarski in krčmarski obrt, gledati mora obrtno oblastvo na potrebo ljudstva in na to, ali je prostor, kjer bi se vršil obrt, pripraven zanj; paziti je tudi na cesto, ulice ali tržišče, kjer je oni prostor, in končno na to, ali ga je moči policijski nadzirati. Predno podeli koncesijo, za¬ slišati mora občino tistega kraja, kjer bode stajališče obrtu, in če biva ondu cesarsko policijsko oblastvo, tudi to. O tiskarskih obrtih smo že povedali, da jim podeljuje koncesijo na takih krajih, kjer je politiško oblastvo, c. kr. de¬ želna vlada ali c. kr. deželno namestništvo; ondu pa, kjer ni politiškega oblastva, ministerstvo notranjih stvarij. Od tiskarskih obrtov terja zakon, da so prostori primerni. Vsi dopuščeni obrti so navedeni v „ Dodatku VII. “ Vzgled. — Tiskar Jože! Repar prosi koncesije, da bi ustanovil svojo tiskarno. Kolek Visoka c. kr. deželna vlada! Podpisanec naznanjam, da hočem v Ljubljani na Kongres¬ nem trgu štev. 15. samostojno izvrševati tiskarski obrt, in opiram svojo zglasitev na te-le razloge: A/ Po priloženem krstnem listu A/ sem porojen v Ljubljani leta 1858., torej polnoleten, in po priloženem B, domovinskem listu B/ pristojen v mestno občino ljub¬ ljansko, torej avstrijski državljan. C, Izpričevalo C/ dokazuje mojo popolno neomade- ževanost in zanesljivost. D/ Kakor se vidi iz izpričevala D/, dovršil sem nižjo realko v Ljubljani. 119 E/ F/ Kakor kažeta izpričevali E/ in F/, delal sem kot tiskar v znamenitih tiskarnah. Glede na te razloge kakor tudi končno na to, da prostori, kjer namerjam izvrševati svoj obrt, po¬ polnoma ustrezajo zakonitim zahtevam, prosim torej udano: Slavno obrtno oblastvo izvoli vzprejeti to zgla- sitev in mi izdati obrtni list. V Ljubljani, dne 15. avgusta 1891. Jožef Repar. (Zunaj:) Visoka c. kr. deželna vlada v Ljubljani. Jožef Repar, tiskar, stanujoč v Ljubljani. Krakovski nasip štev. 5. prosi koncesije, da bi mogel v Ljubljani na Kongresnem trgu štev. 15. ustanoviti svojo tiskarno. S 7 prilogami. Naloga. — Jurij Ravnikar je porojen na Krškem leta 1859. in ima ondu domovinsko pravico. Hodil je v meščansko šolo na Krškem, izučil se pri puškarji Jakobu Prosenci puškarskega obrta in potem delal 6 let v raznih delavnicah. Ustanoviti se hoče za puškarja v Ljubljani in prilaga svoji prošnji mimo krstnega in domovinskega lista učno izpričevalo, 5 de¬ lavskih izpričeval in nravstveno izpričevalo. g) O obrtarini in dohodarini. Kakor državljanje sploh,_dolžan je tudi obrtnik plačevati, različne davke. Izmed teh navajamo tukaj zlasti dva davka, namreč obrtarino in dohodarino. Obrtarina je oni davek, katerega mora plačevati sleharni obrtnik glede na to, koliko je njega obrt zmožen proizvajati in kolik bi torej utegnil biti njega čisti dobiček. Obrtarino 120 umerjajo pristojna davčna oblastva, pri čemer odločuje velikost in imenitnost prometa ali obrtovališča, obratna glavnica, število in vrsta pomožnih delavcev, vrsta in obsežnost prometnih na¬ prav, kakor tudi število prebivalcev. Da se odmeri obrtarina ko¬ likor moči pravično, mora obrtnik, ko prične obrtovati, pri do- tičnem oblastvu, kjer je zglasil svoj obrt, povedati vse okolnosti, ki so odločilne za odmeritev obrtarine, iz kratka: izpovedati se mora k obrtarini. Obrtarina se plačuje pol leta naprej in sicer vsakega dne 1. januvarja in dne 1. julija. Dohodar ina je dni davek, katerega mora plačevati vsakdo (torej tudi obrtnik) od dejanskega ali predvidnega čistega letnega dohodka. Tudi ta davek umerjajo davčna oblastva, pri čemer se ozirajo na skupni čisti dohodek, katerega ima obrtnik iz svojega obrta ali morda tudi iz drugih poslov. Opomniti je treba, da od letnega čistega dohodka do 630 gl. sploh ni treba plačevati nobene dohodarine, dočim mora obrta- rino plačevati vsak obrtnik, ne glede na to, ali mu obrt kaj nese ali ne. 2. O stanovskem razmerji za obrtovanja. a) Kakd je zglašati podružnice. Kdor se bavi s slobodnim ali rokodelskim obrtom, sme po § 39. „0brtnega reda“ imeti na svojem stajališči po več stano- vitih obrtovališč, to je delavnic ali prodajalnic in jih prelagati znotraj občine na drugo mesto. Vender je treba to v vseh slu¬ čajih naznanjati obrtnemu oblastvu. Kadar bi hotel obrtnik zunaj občine svojega stajališča na¬ praviti podružnice ali zaloge, katerim vender ni prištevati skla¬ dišč in prostorov, rabečih samo za shrambo blaga, mora to po S 40. „Obrtnega reda 11 zglasiti ne samo obrtnemu oblastvu, v čegar okoliši hoče napraviti jedno ali drugo, temveč tudi onemu oblastvu, v čegar obrtne imenike je vpisano glavno podjetje- Kdor ima dopuščen obrt, mora si za podružnice ali zaloge izpo¬ slovati posebno novo koncesijo, še predno jih ustanovi, in sicer 121 pri dnem obrtnem oblastvu, v čegar okoliši jih hoče napraviti. Vender oblastvo v takih primerih ne terja iz nova dokaza stro¬ kovne sposobnosti, propisanega za nekatere obrte. Prav to olaj- šilo se daje po § 43. obrtniku takrat, kadar se preseli v okoliš drugega obrtnega oblastva. Zglasitve podružnic na krajih, kjer je glavno podjetje, kol- kujejo se po 50 kr.; na krajih pa, kjer se ustanovi' podružnica, ravna se kolek po številu prebivalstva. (Glej stran 105.) Vzgled. — 1. Klobučar Valentin Končar v Ljubljani naznanja mest¬ nemu magistratu ljubljanskemu, da ustanovi podružnico v Litiji. Kolek Slavni mestni magistrat v Ljubljani. Da bi lože razpečeval klobučarske izdelke svoje delavnice v Slonovih ulicah štev. 7., ustanovim v Litiji svojo podružnico, kar s tem dostojno naznanjam. V Ljubljani, dne 1. maja 1891. Valentin Končar. (Zunaj:) Slavni mestni magistrat v Ljubljani. Valentin Končar, klobučar v Ljubljani, Slonove ulice štev. 7., naznanja, da ustanovi podružnico v Litiji. 2. Končarjeva zglasitev pri c. kr. okrajnem glavarstvu v Litiji. 122 Kolek Slavno c. kr. okrajno glavarstvo v Litiji. Da bi lože razpečeval klobučarske izdelke svoje * delavnice v Ljubljani, Slonove ulice štev. 7., ustanovim v Litiji štev. 12. svojo podružnico, kar sem tudi že naznanil mestnemu magistratu ljubljanskemu. Prilagaje svoj obrtni list ■/., prosim slavno c. kr. okrajno glavarstvo, da blagovoli vzprejeti to zglasitev. .V Ljubljani, dne 1. maja 1891. (Zunaj:) Valentin Končar. Slavno c. kr. okrajno glavarstvo v Litiji. Valentin Končar, klobučar v Ljubljani, Slonove ulice štev. 7., naznanja, da ustanovi' v Litiji podružnico. Z 1 prilogo. Naloga. — Mizar Peter Modec v Ljubljani naznanja, da ustanovi podružnico v. Novem Mestu na Kandiji štev. 2. (Zglasitev pri magistratu ljubljanskem in pri c. kr. okrajnem gla¬ varstvu v Novem Mestu.) b) Kak6 je zglašati obrtovalnice. Po navadi se sme že nastopiti slobodni ali rokodelski obrt, kadar je zglašen, toda dopuščenega obrta ne smemo nastopiti, predno nimamo koncesije. 123 Časih pa je obrtovanje združeno s posebnimi napravami, kakor n. pr. z gorišči, parnimi stroji, drugimi gibali (motorji) ali vodnimi stroji, in časih so obrti tudi taki, da utegnejo biti so¬ seščini nevarni ali nadležni, ker njih delo škoduje zdravju, ker preti varnosti, ker napravlja smrad ali nenavaden hrup. Po § 25. „Obrtnega reda“ se taki obrti ne smejo nastopiti, oziroma dotične obrtovalnice ne ustanoviti, predno ni izposlovano po¬ sebno odobrilo. To odobrilo da obrtno oblastvo, in sicer iz ve¬ čine na podlagi kratkih pozvedb. Kdor prosi, da bi se odobrila obrtovalnica, mora natanko označiti kraj, kjer bi jo napravil, oziroma predložiti mora na¬ tančne nariske in načrte, da oblastvo lahko spozna krajevno razmerje in da podjetnik po svoji krivdi ne provzroči nepotreb¬ nega zadržka. Pri nekaterih obrtih se odobri obrtovalnica šele tedaj, ako se je na podlagi posebnega postopka zvršila obravnava z vsemi udeleženci, n. pr. z občinskim predstojnikom, sosedi i. t. d. Takšni obrti so med drugimi: varilnice za pokost in terpentin; drobar- nice; steklarnice; strojarnice in hranišča surovih kož; svečar- nice; kotlarnice; tvornice za stroje; klavnice; brzobelnice; mi- larnice; lojarnice; lončarnice; naposled vse obrtovalnice, katere goni vodna sila razven onih, kjer se uporabljajo manjša vodna gibala in pri katerih ni jemati v poštev nobenih vodnih pravic. Troške za ta postopek razven onih, katere provzročujejo objestni ugovori, plačuje po § 31. „Obrtnega reda“ podjetnik. Vsakdo,, kdor hoče izpremeniti obrtovalnico, kakeršno ima doslej, ali preosnovati način izdelovanja, ali razširiti obrtovanje tako, da je treba napraviti nova gorišča, parne stroje, gibala, vodne naprave i. t. d., kakor jih navaja § 25., dolžan je po § 32. »Obrtnega reda“ naznaniti svojo namero obrtnemu oblastvu. predno jo še zvrši. Po § 33. premine odobrilo za napravo obrtovalnice, kadar se za leto dnij ne prične obrtovati v nji, ali kadar se delo za več nego tri leta ustavi. Vender se sme na obrtnikovo prošnjo ta doba primerno podaljšati, ako bi navedel tehtne razloge. Vzgleda. — 1 . Vrban Rojina naznanja c kr. okrajnemu glavarstvu, da nastopi milarski obrt, in prosi odobrila dotični obrtovalnici. 124 Kolek Slavno c. kr. okrajno glavarstvo v Radovljici. A Podpisanec, kateri sem po krstnem listu A po¬ rojen leta 1856. v Medvodah in po domovinskem listu B B pristojen v Škofjo Loko, namerjam v svoji hiši v Radovljici štev. 36. ustanoviti milarnico. Zategadelj pred- C, D lagam učno izpričevalo C in delavsko izpričevalo D ter prosim, da bi se mi izdal obrtni list. Milarnica bode napravljena po priloženem na- E, F Črtu E in po opisu F; torej prosim dalje: Slavno c. kr. okrajno glavarstvo blagovdli odre¬ diti, kar je potrebno, da se preišče, ali je dopustna gori navedena obrtovalnica, zato vpričo občinskega predstojnika in sosedov Ivana Brata, Jožefa Ribiča in Jakoba Župana zvršiti komisijsko obravnavo ter mi končno podeliti odobrilo za napravo rečene milarnice. V Radovljici, dne 1. avgusta 1890. (Zunaj:) Vrban Rojina. Slavno c. kr. okrajno glavarstvo v Radovljici. Vrban Rojina, stanujoč v Radov¬ ljici štev. 36., naznanja, da nastopi mi- larski obrt, in prosi odob¬ rila dotični obrtovalnici. S prilogami A—F. 125 2. Strojni ključar Frančišek Rupnik v Ljubljani prosi mestni magistrat da bi smel postaviti v svoji delavnici parni kotel in dimnik. Kolek Slavni mestni magistrat v Ljubljani. Za izvrševanje svojega strojnega ključarstva po¬ trebujem parnega stroja z 20 konjskimi silami, kate¬ rega bi postavil v svoji delavnici v hiši štev. 25. na Dunajski cesti. Udano zglašuje to svojo namero, prilagam položni 1/ 2/ načrt 1/ in opis 2/ ter prosim: Slavni mestni magistrat mi blagovoli po dovr¬ šenem komisijskem ogledu dovoliti, da postavim v rečeni obrtovalnici parni kotel in dimnik. V Ljubljani, dne 8. maja 1891. Frančišek Rupnik. (Zunaj:) Slavni mestni magistrat v Ljubljani. Frančišek Rupnik, strojni ključar na Dunajski cesti, štev. 25., prosi, da bi se odobrila njegova obrtovalnica. Z 2 prilogama. Nalogi. — 1. Jurij Kobal v Celji, Gledališke ulice štev. 1., prosi on- dotni mestni urad, da bi smel v svoji hiši napraviti strojarnico in hra- nišče surovih kož. 126 2. Jožef Goreč v Ribnici prosi c. kr. okrajno glavarstvo v Kočevji, da bi smel v svoji hiši štev. 5. postaviti peč za izdelovanje lončarskega blaga c) O izložnih omarah in vratnih izlogah. Izložne omare in vratne izloge se smejo napravljati samo takrat, ako dovoli stavbinsko oblastvo, in sicer tako, da niti ne stesnujejo ulic niti ne ovirajo prometa po tlaku poleg hiš. Po¬ sebna določila o tej stvari obsezajo stavbeni redi posamičnih kro- novin. Tako pravi n. pr. stavbeni red za deželo kranjsko z dne 25. oktobra 1875. leta v svojem 50. §, da smejo izložne omare in vratne izloge, katere je vselej napravljati le s posebno oblast¬ veno dovolitvijo, po širini sezati največ 21 cm od glavnega hiš¬ nega zidu na ulice, da ne smejo imeti štrlečih takozvanih žepnih (nosnih) šarnir, da morajo biti pokrite s kovino ter imeti kovinski strešni žleb in prav takšno cev za odtok. Po nekaterih krono- vinah, n. pr. na Kranjskem, Štajerskem in Koroškem, stavbeni redi natanko določujejo, da je treba prošnji priložiti tudi posebne načrte; vselej pa nadzira takšne naprave izložnih omar in vratnih izlog dotično občinsko oblastvo. Vzgled. — Zlatar Gregorij Poljanec prosi mestni magistrat v Ljub¬ ljani, da bi smel pri svoji prodajalnici napraviti dve izložni omari. Kolek Slavni mestni magistrat! Podpisanec udano naznanjam, da bi zaradi uspeš¬ nejšega obrtovanja rad napravil na obeh straneh svoje prodajalnice na Mestnem trgu štev. 20. dve izložni omari, kateri bi od hišnega zidu odstopali samo za 20 cm. '/• Prilagaje dotična dva nariska '/., udano prosim: Slavni mestni magistrat mi dovbli napraviti re¬ čeni’ omari. V Ljubljani, dne 8. januvarja 1891. Gregorij Poljanec, zlatar. 127 (Zunaj:) Slavni mestni magistrat v Ljubljani. Gregorij Poljanec, zlatar na Mest¬ nem trgu, štev. 20., prosi, da bi smel pri svoji prodajalnici napraviti dve izložni omari. Nalogi. — 1. Čevljar Blaž Gestrin prosi mestni magistrat v Gorici, da bi smel pri svoji delavnici napraviti izložno omaro za obutalo, visoko 2 m, široko 1 m in globoko */ t m. 2. Vezilja Marjeta Vesel v Ljubljani bi rada obesila zunaj prodajal- nice izložno omaro visoko 1 m, široko 3 / 4 in in globoko 2 dm, zato vlaga prošnjo pri mestnem magistratu ljubljanskem. d) 0 poslovodnikih in zakupnikih. Vsak obrtnik sme po § 55. „Obrtnega reda" svoj obrt vršiti po namestniku (poslovodniku) ali ga tudi dati v zakup. Do¬ puščeno pa ni, da bi se dajal obrt v podzakup, t. j., da bi ga zakupnik zopet komu drugemu dal v zakup. Namestnik ali zakupnik mora vselej, tako kakor obrtnik sam, imeti svojstva, potrebna za samostojno izvrševanje dotičnega obrta. Torej mora obrtnik pri slobodnih in rokodelskih obrtih namestnika ali zakupnika naznaniti obrtnemu oblastvu, pri do¬ puščenih obrtih pa si pridobiti odobrilo obrtnega oblastva. Ta določila veljajo tudi imetniku stvarnega obrta, ki nima sam za¬ konite sposobnosti, da bi izvrševal obrt, in ga hoče izvrševati po namestniku ali zakupniku. — V takih zglasitvah je treba tudi navgsti poslovodnika ali zakupnika ter dokazati, da pritrjujeta zakoniti zastopnik in pristojno sodišče. Glede na gostilničarski in krčmarski obrt veljajo posebna določila. Po § 19. „Obrtnega reda" sme izvrševati takšen obrt praviloma le oni, komur je podeljena koncesija. Da bi se vršil 128 obrt po namestniku ali zakupniku, to odobri oblastvo samo iz tehtnih razlogov. Vzgleda. — 1 . Strojni ključar in izdelovalec parnih kotlov Ivan Breznik v Ljubljani prosi, da bi se Frančišek Strle potrdil za poslovodnika. Kolek Slavni mestni magistrat v Ljubljani. A Kakor je razvidno iz koncesije A, smem izvrše¬ vati in popravljati parne kotle. Ker pa dne 1. maja 1.1. izročim ta obrt poslovodniku Frančišku Strletu, zato prosim, da bi slavni mestni magistrat blagovolil vzpre- jeti na znanje to namestništvo. Svojo zglasitev podpiram tako-le: B Kakor kaže krstni list B, porojen je Frančišek Strle v Mariboru in šteje 38 let, torej je polnoleten in samo- C svojen. Iz domovinskega lista C je razvidno, da ima D svojo domovinsko pravico v Mariboru; izpričevalo D pa dokazuje, da je nravno neomadeževan. Po izpriče- E valu E je dovršil strojniško-tehniško strokovno šolo F v Pragi, po izpričevalu F se tudi dejanski naučil reče- G nega obrta, in kakor kaže naposled izpričevalo G, izvr¬ šuje ga že tri leta v moji delavnici. Ker je torej Frančišek Strle sposoben za poslo¬ vodnika, blagovoli slavni mestni magistrat vzprejeti na znanje, da najamem Frančiška Strleta za svojega poslovodnika. V Ljubljani, dne 21. aprila 1890. Ivan Breznik. 129 (Zunaj:) Slavni 'mestni magistrat v Ljubljani. Ivan Breznik, strojni ključar in izdelovalec parnih kotlov v Ljub¬ ljani, Marije Terezije cesta štev. 12., naznanja, da najame Frančiška Strleta za poslovodnika svoji de¬ lavnici. S prilogami A do G. 2. Pavel Suša v Gorenjem Logatci, varuh nedoletnega Jakoba Koželja, naznanja, da bode Andrej Strehovec kot poslovodnih nedoletnega Jakoba Koželja izvrševal kleparski obrt Kolek Slavno c. kr. okrajno glavarstvo v Logatci. Kot varuh nedoletnega Jakoba Koželja, simi tukaj umršega Petra Koželja, v Gorenjem Logatci štev. 11., podpisanec udano naznanjam, da bode gospod Andrej Strehovec kot poslovodnik rečenega Jakoba Koželja z mojo dovolitvijo izvrševal kleparski obrt. Zato predlagam rečenega poslovodnika krstni list A A, iz katerega je razvidno, da je porojen leta 1852., torej upravičen sam upravljati svoje imenje in samostojno B izvrševati obrt; dalje predlagam njega domovinski list B, 9 130 kateri priča, da ima domovinsko pravico v Planini, C in nravstveno izpričevalo C, katero kaže, da je popol- P noma neomadeževan. Po prilogi D pritrjuje tudi c. kr. okrajno sodišče, da bi gospod Andrej Strehovec v imeni nedoletnega Jakoba Koželja kot poslovodnik izvrševal kleparski obrt. Zategadelj udano prosim, da blagovoli slavno c. kr. okrajno glavarstvo vzprejeti to zglasitev. V Logatci, dne 8. avgusta 1890. Pavel Suša. (Zunaj:) Slavno c. kr. okrajno glavarstvo v Logatci. Pavel Suša, stanujoč v Gorenjem Logatci štev. 11., kot varuh nedo¬ letnega Jakoba Koželja, naznanja, da bode Andrej Strehovec kot poslovod¬ nik nedoletnega Jakoba Koželja izvrševal klepar¬ ski obrt. (4 priloge.) Nalogi. — 1 . Kolar Andrej Sovan v Ljubljani naznanja mestnemu magistratu, da je najel svojega pomočnika Lavrencija Samca za poslo- vodnika. 2. Krčmar Ivan Mah na Vrhniki prosi c. kr. okrajno glavarstvo ljub¬ ljanske okolice, da bi Frančiška Kotarja potrdilo za zakupnika njegove krčme, ker sam zaradi visoke starosti in vedne bolehnosti že ne more izvrševati krčmarskega obrta. e) Kak6 se uradnim potem odpovedujejo stanovanja i. t. d. Povedali smo že na strani 56., da je moči odpovedati na¬ jeto stanovanje i. t. d. tudi potem c. kr. okrajnega sodišča. Takrat 131 je treba temu uradu poslati dva istopisa (vložiti odpoved in duplo)-, jeden izvod dostavi sodišče hišnemu gospodarju, da more le-ta ugovarjati, ako mu odpoved ne prija. Ako ni v 8 dneh nobenega ugovora, dostavi se drugi izvod prosilcu v dokaz, da je gospodar vzprejel odpoved. Druga določila, tičoča se razmerja najemnikovega in gospo¬ darjevega, navedli smo že pri »Najemnih pogodbah 11 . Pismena uradna odpoved bi bila primeroma taka: Kolek Slavno c. kr. mestno delegirano sodišče v Ljubljani. Podpisanec s tem četrtletno odpovedujem pri¬ tlično prodajalnico na Sv. Jakoba trgu štev. 3., katero imam v zakupu od gospoda Jožefa Jakliča, in izrekam, da jo zanesno izpraznim najpozneje do dne 8. no¬ vembra t. 1. Zajedno prosim: Slavno c. kr. mestno delegirano sodišče blagovoli o tej odpovedi obvestiti gospoda Jožefa Jakliča, da se more ravnati po nji. V Ljubljani, dne 1. avgusta 1890. Simon Šiškar. (Zunaj:) Slavno c. kr. mestno delegirano sodišče v Ljubljani. 9* 132 Simon Šiškar, čevljar, proti gospodu Jožefu Jakliču, hišnemu posestniku v Ljubljani, Sv. Ja¬ koba trg štev. 3., prosi uradnega obvestila o notri navedeni odpo¬ vedi. V zakupnih stvareh. f) Kak6 je ravnati, kadar se opusti obrt. Iz večine smejo obrtniki prostovoljno opustiti svoj obrt, kadar hočejo, samo obvestiti morajo obrtno oblastvo in svojemu nazna¬ nilu priložiti obrtni list, odnosno koncesijo in davčno-obrtni list. Naznanilo je tudi lahko ustno. Kdor bi ustavil obrt le začasno in ga meni pozneje izvrševati iz nova, naznaniti mora svoj ukrep oblastvu, katero odmerja obrtarino, oziroma dohodarino, da mu poslednje ne bode treba plačevati tudi v tisti dobi, ko ne obrtuje; obrtarino pa mora plačevati tudi nadalje. Peki, mesarji, dimnikarji, trebilci po kanalih in prevozniki se morajo po § 53. „Obrtnega reda“ 4 tedne prej zglasiti pri obrtnem oblastvu, predno opuste svoje obrtovanje. — Zlatarji in srebrarji se morajo mimo tega v 8 dneh zglasiti pri kontrolnem uradu in mu zajedno vrniti svoje punce. — Vse take zglasitve so proste kolka. Časih tudi oblastvo samo vzame obrtno pravico, in sicer: 1. ako bi se pozneje uverilo, da obrtnik že iz početka ni imel ali da še nima zakonite potrebnosti za samostojno obrtovanje; 2. pri nekaterih dopuščenih obrtih, ako se niso pričeli v dobi, določeni po § 57. „Obrtnega reda“, ali če se niso izvrševali prav toliko časa; 3. izvršuje sodnokazno razsodbo zaradi dejanj, ki so prepo¬ vedana po kazenskih in davčnih zakonih; 4. kadar se je obrtnik zakrivil težkega prestopka proti „Obrtnemu redu“. Vzgleda. — Pek Jernej Primec v Kranjski gori naznanja okrajnemu glavarstvu, da opusti obrt. 133 Slavno c. kr. okrajno glavarstvo v Radovljici. Glede na § 53. „Obrtnega reda“ udano naznanjam, da od dne 1. avgusta t. 1. ne bodem več izvrševal svojega pekarskega obrta v Kranjski gori štev. 12. Prilagaje zajedno svoj obrtni in davčno- obrtni list, prosim torej: Slavno c. kr. okrajno glavarstvo blagovoli odre¬ diti, da se mi pod kat. štev. 6500. propisana obrtarina izbriše.*) V Kranjski gori, dne 1. julija 1889. Jernej Primec. (Zunaj:) Slavno c. kr. okrajno glavarstvo v Radovljici. Jernej Primec, pekarski mojster v Kranjski gori štev. 12., naznanja, da opusti' svoj obrt. Z 2 prilogama. 2. Zlatar Rudolf Strelec v Ljubljani naznanja kontrolnemu uradu, da opusti svoj obrt. Slavni c. kr. kontrolni urad v Ljubljani. Bolehnost me sili, da s 1. dnem prihodnjega me¬ seca opustim svoj zlatarski obrt, katerega sem dosihdob izvrševal v Ljubljani na Mestnem trgu štev. 18. *) Katasterska številka je ona številka, katero ima davčno-obrtni list. 134 Vračuje svojo punco, prosim uljudno: Slavni c. kr. kontrolni urad blagovoli vzprejeti na znanje pričujočo odpoved. V Ljubljani, dne 15. decembra 1889. Rudolf Strelec. (Zunaj:) Slavni c. kr. kontrolni urad v Ljubljani. Rudolf Strelec, zlatar v Ljubljani, Mestni trg štev. 18., naznanja, da opusti svoj obrt. Nalogi. — 1. Ključar Anton Poznik na Krškem naznanja ondotnemu c. ki-, okrajnemu glavarstvu, da opusti svoj obrt. 2. Kako bi zlatar Rudolf Strelec (glej vzgled 2.) naznanil mestnemu magistratu ljubljanskemu, da opusti svoj obrt? S. Splošno osebno razmerje obrtnikovo. Od vseh razmerij, katera ima obrtnik skupno z drugimi državljani, važna so zlasti državljanstvo, domovinska pravica in razmerje do občine, kjer prebiva. Kdor hoče na¬ stopiti samostojen obrt, mora po navadi dokazati avstrijsko držav¬ ljanstvo, zato mora predložiti domovinski list, iz katerega je razvidno, da je porojen v občini tostranske državne polovice. Razmerje do domače občine. Vsak državljan imej domovinsko pravico v kaki občini; more jo pa imeti samo v jedni občini. Po občinskih redih posamičnih kronovin razločujemo: 1. občinske domačince, 2. občinske družnike, 3. zunanje (tujce). 135 Občinski domačinci so tisti občani, ki imajo v občini domovinsko pravico. Občinski drnžniki so tisti avstrijski državljani, kateri v občini nimajo domovinske pravice, a vender v nje ozemlji stanujejo in ali tamkaj posedujejo kako hišo ali kako zemljišče, ali od svojega v občini izvrševanega obrta ali od svojega za¬ služka ali od kakega drugega dohodka plačujejo v nji propisani davek. Vse druge osebe v občini, katere niso občani, imenujejo se zunanji. Kdor ima domovinsko pravico, upravičen je, da nemočen biva v dotični občini; tudi mora občina skrbeti zanj, ako bi obubožal. Kdor nima domovinske pravice, dobi jo lahko, kadar ga vzprejme občina v občinsko zvezo. a) Kak6 je treba prositi vzprejema v občinsko zvezo. O prošnjah za vzprejem v občinsko zvezo ukrepa občinski zastop, vender se vzprejemajo v občinsko zvezo samo taki pro¬ silci, ki imajo avstrijsko državljanstvo. Kdor hoče biti vzprejet v občinsko zvezo, mora plačati določeno vsoto na korist občinski blagajnici. V prošnji mora prosilec dokazati: 1. da je avstrijski državljan; 2. da je polnoleten, ali da je sploh upravičen samostojno upravljati svoje imenje; 3. da že delj časa biva v občinskem ozemlji; 4. da je nravno neomadeževan; 5. da ima dovolj imovine ali zadosten obrt, da delj časa živi sebe in svojo rodbino, ne da bi bil nadležen občini. Kdor prosi vzprejema v občinsko zvezo, kolkovati mora prvo polo svoje prošnje z 2 gl., vsako nastopno polo pa s 50 kr. Vzgleda. — 1. Mizar Ivan Rožič v Ljubljani prosi mestni magistrat, da bi bil vzprejet v občinsko zvezo. 136 Kolek Slavni mestni magistrat v Ljubljani. Podpisanec udano prosim, da bi bil vzprejet v občinsko zvezo deželnega stolnega mesta Ljubljane, in opiram svojo prošnjo na nastopne razloge: A 1. kakor je razvidno iz krstnega lista A, porojen sem leta 1856., torej polnoleten; B 2. domovinski list B izpričuje, da imam domo¬ vinsko pravico v Cerknici, da sem torej avstrijski državljan; C 3. kakor kaže obrtni list C, izvršujem že nad deset let v Ljubljani svoj mizarski obrt, D 4. iz priloge D je razvidno, da sem popolnoma neomadeževan; E 5. kakor kaže zemljiškoknjižni izpisek E, imam na Sv. Petra cesti štev. 3. svojo hišo, kar dokazuje poleg mojega obrta, da lahko živim sebe in družino svojo. Zato ponavljam svojo prošnjo: Slavni mestni magistrat me izvoli vzprejeti v občinsko zvezo deželnega stolnega mesta Ljubljane. V Ljubljani, dne 8. decembra 1890. Ivan Rožič. (Zunaj:) Slavni mestni magistrat v Ljubljani. ttf > 137 Ivan Rožič, mizar v Ljubljani Sv. Petra cesta štev. 3., prosi, da bi bil vzprejet v občinsko zvezo. S 5 prilogami. 2. Strojar Frančišek Tomec v Kamniku prosi, da bi bil vzprejet v občinsko zvezo kamniškega mesta. Kolek Slavno županstvo v Kamniku. Podpisanec prosim, da bi bil vzprejet v občinsko zvezo kamniškega mesta, in podpiram svojo prošnjo tako-le: kakor kaže domovinski list A, imam svojo domo¬ vinsko pravico v Mengiši, po krstnem listu B pa štejem štirideset let, sem oženjen in imam tri otroke; C kakor je razvidno iz izpričevala C, vedel sem se vselej neomadeževano, bodisi v svoji domači občini, bodisi v sedanji občini, kjer bivam že šest let; D kakor je nadrobno označeno v prilogi D, pridobil sem si toliko, da lahko živim sebe in družino svojo. Na te razloge oprt, usojam si prositi: Slavno županstvo me izvoli vzprejeti v občinsko zvezo kamniškega mesta. V Kamniku, dne 1. februvarja 1891. Frančišek Tomec, strojar. 138 (Zunaj:) Slavno županstvo v Kamniku. Frančišek Tomec, strojar v Kam¬ niku štev. 25., prosi, da bi bil vzprejet v občinsko zvezo. S 4 prilogami. Naloga. — Jožef Lah, ključar v Ljubljani, prosi, da bi bil vzprejet v občinsko zvezo ljubljanskega mesta. Prošnji prilaga krstni list župnega urada v Sent Vidu nad Ljubljano, domovinski list občine šentvidske, obrtni list c. kr. okrajnega glavarstva okolice ljubljanske in nravstveno izpričevalo. b) Kak6 je prositi domovinskega lista. Kdor hoče dobiti domovinski list, mora se ali pismeno ali ustno obrniti do dne občine, kjer ima domovinsko pravico. Prošnje za domovinski list so proste kolka, domovinski list sam pa se kolkuje tako-le: za posle, pomočnike, rokodelske učence, dninarje po 15 kr., za druge osebe po 50 kr. Vzgled. — Frančišek Pavlič, mizarski pomočnik v Ljubljani, prosi županstvo v Borovnici, da bi se mu izdal domovinski list. Slavno županstvo v Borovnici. Podpisanec namerjam v Ljubljani izvrševati mi¬ zarski obrt in potrebujem zategadelj domovinskega lista. Ker je imel že moj oče Jožef Pavlič v Borov¬ nici domovinsko pravico in ker tudi jaz nisem izgubil te pravice, pridobljene po rojstvu, obračam se do slav¬ nega županstva z uljudno prošnjo, da mi blagovoli izdati domovinski list. V Ljubljani, dne 5. septembra 1890. Frančišek Pavlič. 139 (Zunaj:) Slavno županstvo v Borovnici. Frančišek Pavlič, stanujoč v Ljub¬ ljani, Florijanske ulice štev. 15., prosi domovinskega lista. Naloga. — Jakob Šarec, čevljarski pomočnik v Gorici, ustanovil bi se ondu rad za čevljarskega mojstra in zato prosi svojo domačo občino v Vipavi domovinskega lista. c) Kak6 je prositi določila domovinske pravice. Ako bi se zgodilo, da bi domača občina prosilcu ne hotela priznati domovinske pravice, treba se je dotičniku obrniti do pristojnega c. kr. okrajnega glavarstva, da le-to določi domo¬ vinsko pravico. Vzgled. — Kolarski pomočnik Jernej Golja na Vrhniki prosi c. kr. okrajno glavarstvo ljubljanske okolice, naj določi njega domovinsko pravico. Slavno c. kr. okrajno glavarstvo! Podpisanec sem dne 8. maja 1868. leta porojen na Vrhniki, kjer bivam že od svojega rojstva. Takisto sta bila moj oče Jakob in moja mati Frančiška porojena v tej občini in sta neprestano bivala v nji. Ker sem se izučil kolarstva in bi šel rad v Ljub¬ ljano za pomočnika, potrebujem domovinskega lista, toda županstvo na Vrhniki neče priznati, da bi imel v tej občini domovinsko pravico, in mi tudi neče iz¬ dati domovinskega lista, dasi ga je moj oče že dobil leta 1864. Zategadelj uljudno prosim: Slavno c. kr. okrajno glavarstvo blagovoli v zmislu državnega zakona z dne 3. decembra 1863. leta uka¬ zati županstvu na Vrhniki, da mi prizna domovinsko pravico in izda domovinski list. Na Vrhniki, dne 15. aprila 1890. Jernej Golja. 140 (Zunaj:) Slavno c. kr. okrajno glavarstvo v Ljubljani. Jernej Golja, kolarski pomočnik na Vrhniki, prosi, da bi se določila njega domovinska pra¬ vica in se mu izdal domo¬ vinski list. Dodatek. I. Določila o zakonitem zavarovanji trgovske firme. Iz § 46. »Obrtnega reda“: Nobeden obrtnik ni upravičen, za zunanje oznamenilo svojega obrtovališča ali stanovanja, kakor tudi ne na okrožnicah, javnih naznanilih ali cenikih protipravno rabiti ime, firmo, grb ali posebno oznamenilo obrtnega zavoda, kateri je svojina drugega tuzemskega obrt¬ nika ali izdelovalca. Po § 49. ,,Obrtnega reda" zakrivi v tem oziru prestopek: 1. kdor bi za zunanje oznamenilo svojega obrtovališča ali stanovanja, za oznamenilo obrtnih svojih izdelkov, ali v obče pri izvrševanji obrtnih poslov in pri podpisih svojih neupravičeno rabil ime, kakeršno mu ne pristoji, ker ni vpisano v trgovski zapisnik; 2. kdor bi si nadeval odlikovanje, katero mu ni bilo nikoli podeljeno (n. pr. naslov c. in kr. dvornega založnika, ako ga ni dobil); 3. kdor bi rabil oznamenilo, iz katerega bi bilo moči izvajati, da je dotičnik v družabnem razmerji, dočim takega razmerja dejanski ni (n. pr. ako bi kdo zapisal na trgovsko tablo „Rožan & sin“, dočim dela sin pri njem samo za pomočnika); 4. kdor ne bi rabil polnega krstnega in rodbinskega imena, dasi je njega firma polno, torej brez prikrajškov, vpisanav trgovskem zapisniku; (čegar firma je n. pr. vpisana z naslovom: „Frančišek Ogelnik“, ne sme rabiti za zunanje oznamenilo oblike „Fr. Ogelnik“); 5. kdor bi pri res obstoječem družabnem razmerji rabil oznamenilo, obsezajoče ne samo imen njega drugov, nego tudi dostavek, iz katerega je moči posneti, da družba obstoji, dasi dotičnik v zmislu trgovinskega zakonika ni upravičen beležiti takove firme. (Tako n. pr. firma „Matije Lisjaka družba za izdelovanje lončenega blaga 11 ni dopuščena ni obrtnikom ni protokoliranim firmam.) II. Določila o protokolirani firmi. Člen 15. „Trgovskega zakonika 11 : Firma trgovčeva je ime, s katerim trži in s katerim se podpisuje. Člen 16. Trgovec, ki trži brez družabnika ali samo s tihim dru¬ žabnikom, sme imeti za firmo samo svoje rodbinsko ime s krstnim imenom ali brez njega. 142 Firmi ne sme dostavljati ničesar, kar bi kazalo na družabno razmerje. Dovoljeni so pa drugačni dostavki, kateri rabijo za to, da je natančneje označena oseba ali trgovina. Iz člena 17. Firma javne trgovske družbe mora takrat, kadar niso vanjo vzprejeta imena vseh družabnikov, obsezati ime vsaj jednega dru¬ žabnika in dostavek, kateri kaže, da obstoji družba. Člen 19. Vsak trgovec je dolžen, firmo svojo naznaniti trgovskemu sodišču, v čegar okrožji ima svoje tržišče, da jo le-to vpiše v trgovski zapisnik; zabeležiti jo mora poleg svojega osebnega podpisa vpričo trgov¬ skega sodišča, ali pa nje podpis predložiti v poverjeni obliki. Člen 20. Vsaka nova firma se mora razvidno ločiti od vseh drugih firm, katere že obstoje v dotičnem kraji ali v dotični občini in so že vpi¬ sane v trgovski zapisnik. Ako ima trgovec z drugim trgovcem, že vpisanim v trgovski zapisnik, jednako krstno in rodbinsko ime in ako hoče tudi on rabiti oni imeni za svojo firmo, mora ji dodati pristavek, s katerim se bode natanko raz¬ ločevala od že vpisane firme. Iz člena 25. Kadar se firma izpremeni ali prestane, ali kadar se izpremene nje imetniki, treba je to po določilih člena 19. naznaniti trgov¬ skemu sodišču. Iz člena 27. Kdor je zaradi neupravičene rabe kakove firme oško¬ dovan v svojih pravicah, sme zahtevati od neupravičenca, da opusti to firmo in mu povrne škodo. Nekatera druga določila „Trgovskega zakonika 11 . Člena 12. in 13. določujeta, da se mora pri sleharnem trgovskem sodišči voditi trgovski zapisnik, kateri je ob navadnih uradnih urah na pregled vsakomur. Vpiske razglaša trgovsko sodišče po javnih, zlasti uradnih časopisih. § 7. trgovskega zakonika določuje, da veljajo določila o firmi, prokuri in trgovskih družbah vsem onim, kateri plačujejo v glavnem in stolnem mestu dunajskem vsaj 60 gl., v okrožji 2 milji okolo Dunaja vsaj 30 gl., v krajih nad 50.000 prebivalcev vsaj 40 gl., v krajih s prebivalstvom nad 10.000 do 60.000 duš vsaj 30 gl., v krajih z 10.000 ali pod 10.000 duš vsaj 20 gl. jednoletnega deželnoknežjega neposrednega davka. Čl en 272. trgovskega zakonika veli, da je ravnati kakor s trgovcem z vsakomer, kdor prejemlje premičnine, da jih obdeluje ali predeluje za druge ljudi, ako takšen obrt preseza okrožje navadnega rokodelstva; mimo nekaterih drugih poslov so tudi tiskarski posli trgovski posli, ako ni njih poslovanje zgolj rokodelsko. Takšni obrtniki morajo torej svojo firmo vpisati pri trgovskem sodišči in se morajo ravnati po vseh propisih trgovskega zakonika o trgovskih firmah. Po ukazu pravosodnega ministerstva z dne 8. februvarja 1864. leta pa obrtnikom, katerih obrt navzlic višjim davkom ne preseza rokodelstva, kakor n. pr. mesarjem, dimnikarjem i. t. d., ni treba vpisovati firme pri trgovskem sodišči. 143 III. O poštnih pošiljatvah. A. 0 pismovni pošti. Po pismovni pošti je moči pošiljati dopisnice; pisma do vštetih 250 g; tiskovine pod pasom ali v odprtem zavitku do vštetih 1000 g ; vzorce blaga do vštetih 250.?; poštne nakaznice, poštpe naloge in žive čebele v lesenih zabojčkih*). Na sleharni pošiljatvi mora biti naslov, kateri obsezaj ime prejemnikovo in kraj, kamor je namenjena. Če je kraj malo znan, ali če je več krajev istega imena (n. pr. Ribnica na Kranjskem, Ribnica na Štajerskem; Kostanjevica na Kranjskem, Kostanjevica na Hrvaškem i. t. d.), treba ga je natančno označiti, kakor smo to že povedali na strani 16. v poglavji „0 zavitku in zunanjem naslovu 11 . Pri pismih, od¬ danih v Avstriji, ne smejo se rabiti ni ogerske ni inozemske pismovne znamke; takisto ne smeš pritiskati na znamke zasebnih stampilij. Znamke, katere so bile že rabljene, ali katere so izrezane iz poštno-uradnih zavitkov, niso dovoljene. Vsak prestopek se kaznuje z globo. 1. 0 navadnih pismih. Na sleharno navadno pismo moramo pritisniti na naslovni strani v desnem gorenjem kotu pismovno znamko, ako ne rabimo zavitka, kjer je znamka že natisnjena. Za takšna navadna pisma se rabijo pri pismih v avstrijsko-ogerski državi znamke po 5 kr., ako niso težka nad 20 gramov; od 20 gramov do 250 gramov pa se rabijo znamke po 10 kr. Ako oddaš pismo nefrankirano, to je, ako ne pritisneš nanje nobene znamke, mora plačati prejemnik 5 kr. več, nego znaša navadna poštnina. Na pismo, katero dostavi pošta prav v tistem kraji ali prav v tistem mestu, kjer seje oddalo (krajevno pismo), treba je pritisniti znamko za 3 kr, ako ni težko nad 20 g ; do 250 g pa za 6 kr. Ako pisma nečeš vzprejeti, lahko ga vrneš pošiljatelju, ne da bi plačal poštnino ; samo odpreti ga ne smeš. Na takšno pismo zapiši na zadnji strani pismovnega zavitka besede „Ne vzprejme se“. Razven naslova ne smeš pisati na pisma zunanjo stran ničesar, kar bi bilo podobno pismenemu poročilu. Dovoljeno je samo, da zapišeš svoje ime na zadnji strani pismovnega zavitka, da daš natisniti na zavitek svojo firmo i. t. d. 2. 0 priporočenih pismih. Za priporočena pisma je porok pošta sama. Frankirajo se kakor navadna pisma, poleg tega še z znamko za 10 kr. Priporočenemu krajevnemu pismu je poštnina za petkrajcarsko znamko višja od navadne poštnine. Priporočeno pismo se mora oddati v pisarnici poštnega urada, kateri nam izda zanje poštno-prejemni list (recepis). Za vsebino priporočenega pisma ni pošta nikoli porok, zato ga je treba dobro zapečatiti, ako pošiljamo v njem važne spise, če se pismo izgubi, *) Ti zabojčki ne smejo biti dolgi nad 12 cm, široki ne nad 5 cm in visoki ne nad 4 cm. Na odprtini morajo imeti tanko žično mrežo, zavarovano z lesenim pokrovom, na stranski steni pa še osem luknjic. Naslov se zapiše kar zunaj na zabojček ali pa se prilepi nanj po celotni svoji ploščini; nanj se pritisnejo tudi pismovne znamke. 144 plača nam pošta 20 gl. odškodnine, toda samo takrat, ako se je izgubilo po krivdi služabnika tuzemskega poštnega urada, za pisma v nemško državo pa 21 gl. Priporočeno pismo se mora reklamirati najpozneje v 6 mesecih, to je, naznaniti je treba poštnemu uradu, da ne vemo, ali je naslovljenec pismo prejel ali ne. V ta namen pokažemo poštno-prejemni list, na katerega nam poštni urad potrdi, da smo reklamirali. Ako reklamiramo pozneje nego v 6 mesecih, nimamo nobene pravice do odškodnine. Tudi se nam je moči s poštno-prejemnim listom obrniti do poštnega urada, da izda po- vpraševalno pisanje do naslovljenca, kateri nato izreče, ali je pismo prejel ali ne. Ako ga ni prejel, plačati mora pošta 20 gl., oziroma 21 gl., če se je namreč izgubilo po krivdi služabnika tuzemskega poštnega urada. Pri¬ stojbina za vpraševalno pisanje znaša 10 kr. Pri priporočenih pismih lahko zahtevamo povratnega recepisa, za katerega plačamo pri krajevnih pismih 5 kr., pri drugih 10 kr. Na povratni recepis se mora prejemnik podpisati in tako potrditi, da je pismo prejel. Priporočeno se smejo pošiljati razven pisem tudi dopisnice, pošiljatve pod križnim zavitkom, vzorci in blago za poskušnjo. 3. 0 ekspresnih pismih. Ekspresno pismo se dostavi naslov¬ ljencu precej, ko je dospelo na označeni poštni urad, in sicer ga prinese poseben poštni pot (ekspres) ne glede na čas ali na uradne ure. Ce od¬ damo ekspresno pismo, zapišemo nanje na levi strani pod naslovom be¬ sedi „per express“, na zadnjo stran pa svoje ime in bivališče. Ekspresna pisma lahko oddajamo kakor navadna ali kakor priporočena pisma; poleg navadne poštnine pa moramo plačati še ekspresno pristojbino s pošt¬ nimi znamkami, katere pritisnemo na pismo. Ta pristojbina znaša za pismo na oddajni postaji 15 kr.; ako ga mora pa pismonosec nesti izven dotične poštne postaje, plačati je treba po 50 kr. za vsakih 7 1 /* km - 4. 0 odprtih pošiljatvah. Odprto pošiljamo tiskovine, in sicer pod križnim zavitkom, pasom, v odprtem zavitku ali samo preganjene, kartam podobno. Takšne pošiljatve so n. pr. tiskani ali litografirani ceniki, poslovna naznanila, naslovni listki, okrožnice i. t. d. Tudi odprte pošiljatve morajo seveda imeti natančen naslov, poleg katerega pritiskamo poštne znamke, in sicer do 50 g za 2 kr., od 50 g do 150 g za 3 kr., od 150 g do 250 g za 5 kr., do 500 g za 10 kr. in do 1 kg za 15 kr. Ako je tiskovina frankirana premalo, plača prejemnik dvakrat toliko globe, za kolikor je poštnina prenizka. Nefrankiranih odprtih po- šiljatev pošta sploh ne vzprejema. Razven naslova, datuma in podpisa ne sme biti na tiskovinah nič pisanega. Vender se smejo na cenikih izpremeniti cene, določila o pre¬ jemu in plačilu, bodisi z roko ali mehaniškim potem; tudi se smejo po¬ samične važne stvari v cenikih ob kraji označiti s črtami. 5. 0 vzorcih blaga. Za vzorce do 250^ se plačuje poštnine 5 kr. Ako niso zadostno frankirani, plača prejemnik dvakrat toliko, za kolikor je poštnina prenizka. Vzorci se morajo pošiljati tako, da jih je moči spo- 145 znati za vzorce in da se lahko pogleda, kaj je v njih. Dolgi smejo biti do 20 cm, široki do 10 cm in visoki do 5 cm. Odrezki platna, sukna, tapet i. t. d. se navadno pošiljajo pod križnim zavitkom ali pod pasom; za žito, kavo, semena i. t. d. pa rabimo platnene vrečice, ki smejo biti zavezane, nikoli pa zapečatene ali zalepljene. Tolšče in barvila, ki se lahko tope, moramo pošiljati v dobro zamašenih močnih steklenicah, katere po¬ lagamo v posodo od lesa ali od lepenke med žaganje ali volno; to posodo naposled še devljemo v zavitek od kovine. Tolšče, ki se težko tope, smemo zavijati v pergamen ali platno, nato pa jih je treba ukladati v lesene ali kovinske zavitke. Suhe prahaste vzorce ukladamo v škatlje od lepenke, okolo katerih zavijamo pergamen ali osmoljeno platno, vselej pa tako, da se pošta lahko prepriča, kaj je v njih. Vzorcem ne smemo prilagati nobenega pisma. Kadar rabimo vrečice ali posode, zapisati moramo naslov na trden popir ali na drugo pripravno snovino in ga dobro pritrditi na vrečico ali posodo. Naslov sme obsezati samo ime prejemnikovo in kraj, kamor je pošiljatev namenjena, lahko tudi beležko „Vzorci“ ali „Blago za poskušnjo 11 , največ še ime ali firmo poši¬ ljateljevo, njega tvorniško ali trgovsko znamenje, natančnejše določilo o blagu, njega številko in ceno. Steklenih stvarij, ostrih instrumentov, klišejev i. t. d. ne smemo pošiljati kakor vzorce. 6. 0 poštnih nakaznicah. Do 500 gl. vzprejemajo in izplačujejo poštne nakaznice vsi poštni uradi naše države. Za poštne nakaznice mo¬ ramo rabiti propisane vzorce, kakeršni se prodajajo po ‘/a kr. Na poštni nakaznici je označiti denarno vsoto s številkami in spodaj iz nova s črkami. Naslov in kraj, kamor pošiljamo denar, označena bodita kolikor moči na¬ tanko in točno. Kupon na levi strani rabimo za svoj podpis in lahko tudi za pismena poročila. Denarnega zneska ali naslova ne smemo izpreminjati, tudi ne smemo ničesar brisati. Poštnina se plačuje po lestvici, katera je določena na zadnji strani poštne nakaznice, in sicer z znamkami, katere pritiskamo na desni rob. Oddavši nakaznico, dobimo poštno-prejemni list; pošta je porok za znesek. Izda se tudi povratni recepis, ako ga zahtevamo; zanj je treba pri krajevni nakaznici plačati 5 kr., pri drugih pa 10 kr. Prejemnik poštne nakaznice mora na nje pohotni strani podpisati dan, ko potegne denar, in svoje ime. Potem se kupon odreže in nakazani znesek vzdigne pri poštnem uradu. Ako bi se znesek ne vzdignil v 1 me¬ seci, vrne se nakaznica pošiljatelju. Nakaznica, ki naj se dostavi „per express“, mora imeti pod napisom tiskanega vzorca besedi „per express“. Pristojbina znaša 15 kr.; ako pa stanuje prejemnik zunaj oddajne poštne postaje, treba je mimo tega pla¬ čati 50 kr. za vsakih 7V, km- 0 telegrafskih nakaznicah glej poglavje o telegrafskih zavodih. Poštne nakaznice, katere pošiljamo v tuje države, smejo se glasiti samo na 200 gl. ali na 400 državnih mark ali na 500 frankov. Za takšne nakaznice se rabijo posebni tiskani vzorci. 10 146 1 gjiureuz igidejud vz aogsojcf rt ^ u3j.aoiu|3i.iffi 33Q usgojjjnji; um? mrtujg sO T 3 d a ° 0 J ž'~' e! p. § c- 1 rt . . L J 4 J td s h n — 1 ^ p, a 5 'ON gsg " O Cl> ft-sQ j-> » ■« O £ is> § kr. Postwerthzeichen. B. Sl&gcfcnbet bon j Envoye par M. ) Preis pr. Stiick 0-5 kr. iooftntjnft in demeurant a C/ S, J a /i n /io/au J J -e 5. follauftrapbrtef — Valeurs a recouvrer an baž Poftamt in Bureau de poste de iianb Pays (ijSrobinj ober ®epartemcnt) (Province ou Departement de) Recomman&irt — Recommande. c C/ti&i. v •* //ereimiti/'. Naložnemu listu lahko pripada po več listin, katere naj različni dolžniki izkupijo pri jednem in istem poštnem uradu. Priloge, pripadajoče sleharni listini, morajo se pripeti k nji. Takšne listine se izplačujejo samo takrat, kadar so praviloma saldirane. Terjatvenim listinam mora biti vselej priložen poštni nalog, izpolnjen po uradnem tiskanem obrazci za 7a kr. Na ta poštni nalog se napiše poši¬ ljatelja ime in naslov, dalje ime in naslov posamičnih dolžnikov in naposled vsota, katero je izterjati za vsako priloženo listino; vender v notranjem prometu in prometu z Bosno in Hercegovino ne sme biti nad pet terjatev. — Izterjani znesek pošlje pošta oddajatelju po poštni nakaznici, odtegnivši nekatere pristojbine, o katerih prejme oddajatelj poseben račun. Ako pa dolgov ni moči izterjati, vrnejo se mu listine brez sleharne odškodnine. Poštna uprava je porok, da se odpravi poštno-naložni list, in sicer porok tako, kakor za priporočena pisma, za poterjani znesek pa tako, kakor za zneske, vplačane na poštne nakaznice. 10 * ^o|tuemialtuu kratno poštnino za utajeno vsoto. Denarna pisma.se morajo pečatiti s o jednakimi pečati; samo kadar rabimo uradni zavitek, zadoščata dva ali trije pečati. Pri zaprtih de¬ narnih pismih je pošta porok samo za to, da je prejela pismo z nepoško¬ dovanimi pečati, z nepokvarjeno zunanjo obliko in polno težo, ne pa za to, da je res toliko bankovcev v njem, kolikor je zunaj navedeno. Ako torej prejmemo denarno pismo, čegar zunanja oblika ali čegar pečati so pokvarjeni, smemo zahtevati pri oddajnem poštnem uradu, da se pismo iz nova pretehta, odpre, in da se znesek prešteje. Ako je menj denarja, povrniti ga mora pošta, toda samo tedaj, ako se oglasimo precej, ko smo pismo prejeli. 151 — Kadar pošiljamo zlat, srebrn ali bakren denar v pismu, mo¬ ramo ga zaviti v popir, da se ne premika. Kovinske novce pa tudi lahko pošiljamo v zvitkih, težkih do IVa kg ; zaviti morajo biti v močen popir, potem pa še v platno ali usnje; vse mora biti dobro povezano in zapečateno. Kadar gotovega, t. j. kovin¬ skega denarja ne pošiljamo v zvitkih, vložiti ga moramo v vrečice ali mošnjiče od dvojnega platna ali usnja; šiv ne sme biti zunaj in ožel ne prekratek. Povoščenega tafeta ne smemo rabiti za zunanji zavitek, ker se pečati lahko odlepijo. Pri zvitkih in vrečicah ali mošnjičih naslov ne sme biti prilepljen, temveč mora biti zapisan na njih. Pri mošnjičih sme biti naslov zapisan na privezan šiljast listek od lepenke ali usnja. 3. O vrednostnih popirjih. Obligacije, srečke, kuponi, hranil- ničine knjižice, zasebne listine i. t. d. se smejo oddajati jedino v zaprtih zavitkih. Zunaj pri naslovu mora biti povedano, kaj je v zavitku in koliko je vredna pošiljatev, cenjena po približni kurzni ceni. Pri menicah in za¬ sebnih listinah je navesti toliko vsoto, kolikor bi bilo resnično škode, ako bi se morale listine napraviti iz nova. Da je moči te popirje umrtviti, ako bi se izgubili, priporočno je pridržavati prepise. Ako hočemo poslati vrednostne popirje ali tudi denar od 250 g do I*/, kg, treba jih je večkrat zaviti v močen popir, povezati jih z motvozom in zapečatiti trikrat do petkrat; n. pr. tako-le: Pošiljatve, težke od 1 % kg do 20 h/, treba je zaviti v platno ali povoščeno tkanino; mimo tega se morajo dobro povezati in zapečatiti. 4. O pošiljanji voznega blaga. Pošilja se lahko vse, kar ni težko nad 50 kg in je dobro zavito. Izvzete so samo živeče živali, lahko zanetne ali razpočne tvarine ali take stvari, katere bi utegnile škodovati drugim pošiljatvam, n. pr. rudninske kisline, klorovi preparati, pivo, tekoče droži. Ako bi kdo venderle oddal take stvari, utajivši vsebino ali navedši kaj napačnega, ne povrne samo provzročene škode, nego plača tudi 25 gl. globe, ako se ga zaloti. Izjemoma je dovoljeno mimo drugega pošiljati žive čebele, ptiče pevke, domačo perutnino, kunce in pijavke. Obsežne ali jako krhke stvari vzprejema pošta le pogojno in sicer glede na občila, kakeršna ima, kakor smo to že natančneje povedali na strani 149 Menj vredne stvari ali take, katere se ne poškodujejo, ako se stiskajo, in katere niso mokrotne, n. pr. perilo, obleka, knjige i. t. d., sosebno kadar se ne pošiljajo daleč in ne tehtajo nad 3 kg, zavijamo lahko kar v močen popir, katerega primerno povežemo in zapečatimo. Dražje in težje stvari, ali 152 takšne, ki se ne pošiljajo daleč, potem blago, kateremu bi škodovala moča in bi se utegnilo odrgniti, ukladati moramo v povoščeno platno, lesene škatlje ali zaboje, ako treba, tudi še v poseben uklad, n. pr. ure, dragoce¬ nosti, svileno tkanino, ovoje i. t. d. Vrče-in steklenice s tekočinami smemo pošiljati samo v močnih zabojih, dežah ali košarah. Sadje se pošilja v škatljah in zabojih; ako ne prepušča mokrote, tudi v košarah. Nekrvavečo divjačino oddajamo lahko nezavito. Ptiče, perutnino in letečo divjačino je ukladati v košare ali kletke, kamor se še postavijo posode za vodo in pičo. Pijavke se morajo hraniti v vlažnih vrečah in potem še v škatljah ali zabojih. Čebele je moči pošiljati samo v dobro zaprtem lesenem zaboji, čegar luknjice za dihanje niso tolike, da bi mogle čebele izleteti. Kadar pošiljamo živali, vštevši čebele, na poštne urade, ki niso ob železnici, smejo biti dotične posode visoke največ 50 cm in široke največ 40 n>i. Takšne pošiljatve je vselej oddajati „per express“, in pošta ni porok zanje. Ako bi pošiljatelj ne hotel dati boljšega ali primernejšega uklada slabo zavarovani pošiljatvi, mora pristaviti na recepis opomnjo „na svojo ne¬ varnost", potrjeno s svojeročnim podpisom; pošta takrat nikakor ni porok za pošiljatev. Sleharni tovorek, katerega pošiljamo po vozni pošti, povezan mora biti z močnim motvozom, kateri pa ne sme biti zaozljan od raznih koscev. Vezilo mora biti takšno, da ne more zdrsniti s tovorka; zato zaboje ali škatlje ob robeh zarezujemo. Na šivih in previtih delih uklada, kakor tudi na konceh in ozlih vezila je treba dovolj pečata. Vsak tovorek mora imeti naslov, v katerem povemo, kaj pošiljamo, in koliko je pošiljatev vredna. Naslov je treba prilepiti po vsi ploščini njegovi, ne samo ob robeh, in sicer pod prevezo; dovoljeno ni, da bi bil samo pripečaten na pošiljatev. Kadar pošiljamo dragotine, zlatnino ali srebrnino, ali druge stvari, katerim označimo vrednost z 200 gl. ali več, pisati moramo naslov naravnost na dotično posodo ali na dotični zaboj, ne pa ga samo prilepiti. Ako bi to ne bilo mogoče, rabiti smemo zašiljen listič naslov od lepenke, pergamena, usnja, lesa i. t. d., toda trdno mora biti privezan na pošiljatev; mimo tega se mora preveza pripečatiti. Vozno blago nad 50 y in denarna pisma nad 250 03 2 £t± G P! CD O K/ £g e* jz; \; 'S |s "š I * »' t, >1 «p* ■ c 'S O A CČ ^ '"g 2 >N <1 o ^rS -J-> ^ S £ ŠS> 'oaABfitgod efnsid^u oj •U3jjnjri?gnt> aaqualgi6 iuosj '*-> rt- rt* rt- *-* M sO" =3 - vO • o B O O 53 -Pm rt- c3 o _ -O C O g_!> £> c6 SQCs 3 C5i rt- M sQ^ O ^ 2 >N G> (V) $ EH gg 111 MoPh a j§od ouinef gid q.«09c[ ga:jiut) JatfagoSjnjg 3Q jadrna;© «S> ^ ^ O ož ci 5-0 -P »o Vi Si co >«2 /g £5 g cŠ § *• 1 -s ^■s o s Š§^ g- s ce>o ^ g § S§ «'§1 > «.s s a s ©ž 11 154 Pošiljatve, o katerih ne povemo, koliko so vredne, smemo namesto s pečatom zapirati s pečatnimi znamkami ali sploh kako drugače, ako ne gredo preko meje avstrijske. Takisto je moči oddajati zaklepne torbice, kovčege ali zaboje, dobro obite sode ali trdno zabite zaboje brez pečata, ako ne gredo preko meje. Voznemu blagu lahko navajamo vrednost, kakeršnokoli hočemo. Ako bi se izgubila ali poškodovala pošiljatev, ki ni imela nobene označene vred¬ nosti, ali ko bi se je pogubilo samo nekaj, povrne se jedino dokazna škoda, in sicer le do 2 gl. za vsak kg. Pošta je porok za šest mesecev, odkar se je oddalo blago. Škoda pa se ne povrne, ako je niso provzročili zunanji vplivi, temveč nedostatni notranji uklad. Na dom se dostavljajo po navadi samo pošiljatve do 17* kg-, za vsako takšno pošiljatev je treba plačati pošti 3 kr. Povpraševalna pisanja se izdajajo, ako plačamo pristojbine 10 kr. in zajedno pokažemo poštno- prejemni list. Kdor pošiljatev prejme, zapisati mora na zadnji strani poštne spremnice dan, ko prejme blago, potem se mora še podpisati in spremnico oddati poštnemu uradu. Vozno blago je moči prav tako, kakor pošiljatve pismovne pošte, pošiljati po ekspresnem potu. Ta dostavi pošiljatev na dom, ako ni težka nad 2 1 ;., kg, ako ne stanuje naslovljenec zunaj poštnooddajne postaje, ako ni treba blaga predlagati carinskemu uradu in ako njega vrednost ali povzetek ne preseza 100 gl. V vseh drugih primerih pride ekspresni pot samo povedat, da je blago dospelo na pošto. Pošiljatelj lahko določi s posebno opomnjo gori nad naslovom pri voznem blagu, da je dostaviti tovorek o posebnem jutranjem času, ako bi namreč ponoči dospel na od- menjeni kraj. Pri ekspresnih pošiljatvah mora plačati pošiljatelj 30 kr. vročnine, 15 kr. priznanilščine, in'kadar je naslovljenec zunaj poštnooddaj- nega urada, 60 kr. priznanilščine za vsakih ?7 2 km, kakor tudi za vsako razdaljo pod ?7 2 km. Kadar pošiljamo dragotine ali drugo blago iz kraja, kjer ni carinskega urada, potem na Reko alPv inozemstvo, treba je pošiljatvi dodati carinsko deklaracije. Na teh mora biti zapisano ime in bivališče prejemnikovo, povedano, kakšno je poslano blago po trgovskoobičnem oznamenilu, vred¬ nosti in teži; naposled datum, ko se deklaracija izpolni ter ime in bivališče pošiljateljevo. Carinskim deklaracijamhii treba nobenega kolka; napravljati se morajo za imenovano pristanišče avstrijsko-ogersko in za nemško državo v jednem nemški pisanem izvodu. Pošiljatvam v druge države je treba dodajati ali več nemški, ali nemški in francoski pisanih deklaracij. Kakšna je takova deklaracija, razvidno je iz obrazca, priloženega na konci te knjige. 5. 0 pošiljatvah po poštnem povzetji. Ako pošiljamo blago po poštnem povzetji, zaveže se pošta, da ga izroči naslovljencu samo tedaj, ako izplača povzetek, to je znesek, katerega smo določili sami. Povzetek je dopuščen samo do 500 gl. Namesto poštnih spremnic, kakeršne so pre¬ pisane za navadno vozno blago, rabiti moramo uradne povzetne poštne nakaznice, katere se dobivajo pri vseh poštnih uradih po 6 kr. Ako se 155 nam takšna nakaznica pokvari, predno smo jo rabili, zamenjamo jo lahko pri poštnem uradu, ako plačamo 1 kr. Pošiljatelj mora ob levi strani povzetne poštne nakaznice zapisati ime prejemnikovo in njega naslov, nad „Poštnim zapisom" pa polni svoj naslov. (Glej vzgled na konci te knjige.) Na povzetnih poštnih nakaznicah je treba na dotičnem kraji zapisati povzetek najprej s številkami, potem z besedami. Na spodnji polovici, kateri na čelu stoji naslov „Poštna spremnica 11 , zapiše se povzetek samo z besedami; vse drugo se izpolni z odrezkom vred, kamor je treba pri¬ tisniti pečat, prav tako, kakor pri navadnih pošiljatvah voznega blaga.. Na zadnji strani odrezkovi sme pošiljatelj tudi kaj zapisati. Vse drugo izpolni poštni uradnik. Povzetne poštne nakaznice, na katerih bi bilo kaj popravljenega ali izbrisanega, niso dopuščene. Pošiljatelju izroči poštni urad oddajni recepis, na katerem je izpla¬ čilni odrezek. Sele kadar je naslovljenec plačal povzetek, dobi pošiljatev. Povzeta pošiljatev se mora vzeti s pošte v 14 dneh, sicer se vrne pošilja¬ telju. Možno je, da se uradnim potem zniža ali popolnoma izpusti povzetek, ako vloži pošiljatelj pismeno prošnjo. Vloži jo tudi lahko naslovljenec, toda le tedaj, kadar je zadovoljen pošiljatelj. Vender se v takem primeru ne izpremeni prvotno določena poštna pristojbina, nego se mora izplačati v polnem znesku. Ako je prejemnik plačal povzetek, izroči se dotični znesek pošilja¬ telju, kateri pa mora potrditi povzetni znesek (spodaj na desnem robu). Kadar bi se recepis izgubil, mora pošiljatelj pri c. kr. poštnem rav¬ nateljstvu vložiti prošnjo, kolkovano s 50 kr. IV. Uradna določila o telegramih. Javnemu prometu odločeni telegraf sme uporabljati vsakdo, vender se ne vzprejemajo zasebni telegrami, kateri bi bili nevarni državi, takisto ne takšni, ki so proti deželnim zakonom ali proti nravnosti. Telegrami morajo biti pisani razločno, umevno in z nemškimi ali latinskimi črkami ter morajo obsezati vsaj tri besede Vsak telegram mora imeti naslov prejemnikov, vsebino in podpis pošiljateljev. Naslov mora obsezati vsaj ime prejemnikovo in ime one telegrafske postaje, kamor je telegram namenjen. Za velika mesta je brezuvetno treba označiti ulice in hišno številko, kjer stanuje naslovljenec, ali vsaj njega stan ali drugačno opravilo. Pri manjših krajih pa je treba natančno označiti geografsko ležo, zlasti tedaj, kadar ima več krajev isto ime. Ako v bivališči naslovljenčevem ni telegrafske postaje, treba je v naslovu najprej povedati, kako naj se tele¬ gram dostavi (ali po potu ali po pošti), nato bivališče naslovljenčevo in naposled ime najbližje telegrafske postaje; n. pr. Pot, F. Gornik, Zatičina, Višnjagora. Neposredno pred naslovom se lahko pišejo obična oznamenila, za katera je moči rabiti nastopne kratice: RP = odgovor plačan; PP = pošta 156 plačana; XP = pot plačan*; FS = dalje dostaven telegram; ST = plačana službena beležita; CR = prejemno potrdilo plačano; RO = dostaviti odprto. Vsebina telegramova mora biti pisana v dopuščenem jeziku**) in mora imeti umeven zmisel. Ako bi nedostaten telegram radi spopolnili, plačati in odposlati moramo nov telegram. Ako je še čas, lahko zahtevamo, da se nam vrne že oddan telegram, toda izkazati se moramo, da smo res mi oddali telegram. Za sleharni telegram se plača temeljna taksa 24 kr. in pristoj¬ bina 2 kr. (pri telegramih, oddanih na obratnih železniških progah, H kr.) za vsako posamično besedo. Ko se določuje taksa, računja se razven ločil, oltlepic i. t. d. vse, kar je oddajatelj napisal v izvirni svoj telegram. Be¬ sede, obsezajoče nad 15 črk, računjajo se do 30 črk za dve besedi, vender se imajo imena mest, toda samo v naslovu, za jedno besedo, akotudi bi obsezala nad 15 črk. Kadar pišemo števila s številkami, tvori skupina vsakih 5 številk v tuzemstvu jedno besedo. Posamično stoječe številke, besede ali znamenja se računjajo za jedno besedo. Ulomne črte, pike, vejice pri številih se štejejo za jedno številko. Znamenja RP, PP i. t. d. so toliko, kakor jedna beseda. Vzgledi, kako se štejejo besede. Knjigovez = 9 črk = 1 beseda; prodajalnica = 12 črk = jedna beseda; knjigotiskarnica = l(i črk = 2 besedi; 2359 = 4 številke = 1 beseda; 132759 = 6 številk = 2 besedi; 58 1 3 = 4 številke in 1 znamenje = 5 številk = 1 beseda; 158 l / 2 = 5 številk in 1 znamenje = 6 številk = 2 besedi; 12 goldinarjev 50 kr. = 4 besede; 12 gl. 50 = 3 besede; 3' 1 /,, = 1 beseda; dvajsettisočtristopetindevetdeset = 33 črk = 3 besede; 20395 = pet številk = 1 beseda; gl. 1250 = 7 zna¬ menj = 2 besedi. Pristojbine moramo plačati v gotovini precej, kadar oddamo telegram. Ako zahtevamo, da se nam tudi potrdilni list, za katerega pa moramo plačati še posebe 5 kr. Nujne telegrame oznamenujemo pred naslovom s črko D; zanje je treba plačati trikratno pristojbino. Kadar oddamo telegram, lahko zajedno plačamo že odgovor (ozna- menilo RP = odgovor plačan). Za ta odgovor se navadno računja 10 besed; nad 30 besed ni dopuščeno naprej plačevati odgovorov. Ako naslovljenec neče vzprejeti nakaznice za odgovor, dostavi se pošiljatelju službeno ob¬ vestilo namesto odgovora. Takšno obvestilo se dostavi tudi takrat, kadar naslovljenca ni moči pozvedeti. Telegrafski poslane vloge avstrijskim oblastvom se oddajajo tele¬ grafski postaji nekolkovane. V takem primeru se zadosti kolkovni dolž¬ nosti, ako pošljemo po pošti dotičnemu oblastvu v 8 dneh pod nadpisom „Dopolnilni kolek za telegram nastopne vsebine 11 doslovno vsebino tele- grafirane vloge in ji priložimo pripadajoče kolke. *) Samo pri telegrafskih nakaznicah. **) To so vsi evropski in še nekateri drugi jeziki. 157 Dopuščeno je, telegrafskim potem pošiljati denarne nakaznice, ako je i na oddajnem i na dostavnem kraji državna telegrafska postaja in ne pošiljamo nad 500 gl. Telegrafske denarne ali poštne nakaznice je moči oddajati samo pri poštnih zavodih. Za takšne nakaznice je treba plačati : a) nakazno pristojbino, in sicer pri zneskih do 6 gl. — 5 kr., čez o gl. do 50 gl. — 10 kr., čez 50 gl. do 150 gl. — 20 kr., čez 150 gl. do 800 gl. — 30 kr., čez 300 gl. do 600 gl. — 50 kr.; h) še nekatere druge pristojbine, in sicer prenosno pristojbino za telegram 10 kr., telegrafsko odpravno pristojbino, ekspresno dostavno pri¬ stojbino 15 kr.*) ali potnino 50 kr. Nakazna pristojbina se plača s pismovnimi znamkami, katere se pritisnejo na nakaznico; druge pristojbine pa plačujemo v gotovini. Takšni telegrami se morajo pisati na posebne uradne obrazce, kateri se dobivajo brezplačno pri telegrafskih postajah. — Došli telegram izroči uradni sluga naslovljencu samemu, ali pa njega odraslim sorodovincem ali hišniku. V tem primeru se morajo le-ti pod¬ pisati in potem še dostaviti besedo „za“ in ime naslovljenčevo. Denarno nakaznice pa se izročajo jedino le naslovljencu. V. O kolkovini. Kadar izdamo listino ali napišemo vlogo oblastvu ali sodišču, plačati moramo določeno pristojbino. Ta pristojbina je posredna in se plačuje s kolki, katere pritiskamo na listine ali vloge; imenuje se kolk o vin a. Rabiti moramo takozvano kolkovnopopirno obliko, namreč polo, ki je visoka 35 cm in široka 50 cm, ako jo razprostremo. Ploščina tej poli je torej zakonito ustanovljena z 1750 cm 2 , in pristojbina ostane nespre¬ menjena, ako popišemo vso polo ali samo nekoliko. Kadar rabimo večjo obliko, plačati moramo do 50 kr. prvotnega zneska dvojno kolkovino. Drugo vrsto pristojbine plačujemo neposredno davčnemu uradu, toda ne s kolki, temveč v gotovini. V ta namen nam davčni urad«dostavi p 1 a- čilni nalog. Kolkovina se umerja po treh lestvicah, izmed katerih je odločena prva zgolj menicam in trgovskim denarnim nakaznicam ; druga in tretja pa sta po zakonitih propisih namenjeni listinam in vlogam. *) Ako se telegram glasi poste reslanto (oznamenilo PR), seveda ni treba plačati nobene - dostavne pristojbine. 158 Lestvice za kolek v a vs t r i j s k o - o g e r s k i državi. Kolek je treba razven pri vlogah pritisniti na prvo stran sleharne pole tako, da se piše čezenj, toda samo pod kolkovnim znamenjem. Do¬ puščeno ni, da bi kdo pritisnil kolek na popolnoma spisano listino in potem oni del pisane vrste, katero kolek pokriva, iz nova spopolnil (prevlekel) s tinto. Tudi ni dovoljeno pritiskati na kolek zasebnih pečatov ali ga samo prekrižati, ne da bi se pisalo čezenj. - 0 kolkovini so sploh izdani po¬ sebni ukazi, izmed katerih navajamo zlasti ukaz finančnega ministerstva z dne 28. marca 1854. leta, ki pravi v svojem 14. §, da je s pisanjem, ka¬ tero mora biti kolkovano, ravnati takrat prav tako, kakor bi ne bilo kol- kovano: 1. kadar je kolka kaj odtrganega; 2. kadar je vidno, da je bil kolek raztrgan in se je iz nova sestavil; 3. kadar ni kolek pritisnjen tako, kakor zahtevajo propisi; 4. kadar se čez kolek v onih primerih, ko bi se moralo pisati čezenj, sploh ni pisalo, ali vsaj ne tako, kakor je propisano. Kolkovati se morajo tudi vse vloge, namenjene deželnim knezom, državnim in občinskim zastopom, uradom in javnim zavodom; razven vlog tudi vse njih priloge i. t. d. Kolkuje se vloga tako, da pritisnemo nanjo kolek na nje levi strani gori nad naslovom. Čez kolek ne sme biti ničesar 159 pisanega, tudi ga ni smeti pečatiti z zasebnimi pečati. Ako obseza vloga več pol, kolkovati je sleharno polo prav tako in s tolikim kolkom, kakor prvo polo. — Priloge se kolkujejo s 15 kr., ako že niso prej kolkovane ali če niso popolnoma oproščene kolkovine. Kolek se pritisne na vlogo prav tako, kakor smo povedali gori o vlogah. VI. Določila o delavskih knjižicah in izprieevalih. Iz g 80 „Obrtnega reda“: Občinsko oblastvo tistega kraja, kjer biva prosilec, izda delavsko knjižico proti povračilu nabavnih troškov, prosto vsakeršnega kolka. § 80 n. Delavska knjižica mora obsezati ime in priimek pomožnega delavca, njega rojstveni kraj, rojstveno leto, vero in stan (ali neoženjen ali oženjen), delo, s katerim se bavi, njega podpis, zajedno pa podpis in uradni pečat izdajnega oblastva. Tudi mora imeti predala za ostale vpiske, sosebno o vstopu in izstopu. (Obrazec delavskim knjižicam ustanavlja poseben ukaz ministrov za trgovino in notranje stvari z dne 12. maja 1886. leta.) § 80 b. Delavske knjižice za mladostne pomožne delavce (to je de¬ lavce do dovršenega 16. leta) morajo poleg tega obsezati tudi ime in biva¬ lišče zakonitega zastopnika pomožnemu delavcu in privolitev zakonitega zastopnika, da stopi dotični delavec v delo ali uk, potem dopoved o šolskem razmerji in sosebno o šolski izomiki pomožnega delavca. g 80 c. Kadar stopi pomožni delavec v delovno ali učno razmerje, mora obrtni gospodar shraniti njega delavsko knjižico. Obrtni gospodar je na uradno zahtevo dolžan predložiti knjižico in jo potem, ko se delovno ali učno razmerje redovito razveže, iz nova izročiti pomožnemu delavcu, odnosno njega zakonitemu zastopniku. § 80 d. Kadar delavec redovito izstopi, mora obrtni gospodar s tinto popisati predala delavske knjižice, podpisati se in poskrbeti, da zadružni načelnik, ali kjer zadruge ni, krajevno policijsko oblastvo potrdi, kar je zapisanega. Izpričevalo (§ 81.) je vzprejeti samo v toliko, kolikor govori ugodno za pomožnega delavca. Kar je vpisanega glede na izpričevalo, to naj krajevno policijsko oblastvo, ako pomožni delavec zahteva, poveri brezplačno in brez slehar- nega kolka. § 80 e. Kadar bi v delavski knjižici že ne bilo prostora daljnim vpiskom, izda se pomožnemu delavcu k prejšnji knjižici druga knjižica, na kateri je zapisano, da nadaljuje prejšnjo. § 80/. Ako bi pomožni delavec izgubil svojo delavsko knjižico, prositi mu je občinsko oblastvo svojega bivališča, naj mu proti povračilu nabavnih troškov izda novo delavsko knjižico. Ako ni nobenega pomisleka, izdaj se mu nova knjižica, označena za dvojnik (duplikat). Poleg razloga, zakaj se je izdal dvojnik, vpisati je vanj dan, ko je dotičnik stopil v po . slednje delo, in dan, ko je stopil iz njega. 160 g 80 g. Kadar se je delavska knjižica pri obrtnem gospodarji po¬ kvarila, da ni za rabo, izgubila ali uničila, ali kadar je gospodar vanjo ali nanjo vpisal ali zabeležil kaj takega, kar ni dopuščeno, ali kadar se go¬ spodar brani izročiti delavsko knjižico, ko po pravici nima razloga, sme se zahtevati pri občinskem oblastvu onega kraja, kjer biva pomožni de¬ lavec, da mu ob gospodarjevih troških izda novo delavsko knjižico. Obrtnik, kateri delavske knjižice ni izročil o pravem času, kakor mu je bila zakonita dolžnost, ali kateri ni vpisal vanjo, kar mu veleva propis, ali vpisal ali zabeležil kaj, nedopuščenega, dolžan je odškoditi po¬ možnega delavca. Pravica do odškodbe mine, ako ni bila pred pristojnim sodiščem po¬ gnana v štirih tednih, odkar je nastala. § 80 h. Kdor delavsko knjižico ponaredi, izkrivi ali vedoma dopusti, da se vzprejmo krive beležke glede na njega samega, ali kdor porabi tujo delavsko knjižico za svoje izkazilo ali jo v ta namen prepusti komu dru¬ gemu, s tem se ravna po kazenskih zakonih. Iz § 81. Vsak obrtnik je dolžan, pomožnemu delavcu, redovito sto¬ pajočemu iz delovnega razmerja, na njega zahtevo izdati izpričevalo o tem. kakšne vrste je bilo delo in koliko časa je trajalo. Ako bi pomožni delavec zahteval, da se navede, kakšno je bilo njega nravno vedenje in koliko so vredni njegovi izdelki, vzprejeti je tudi to v izpričevalo. Vsebino tega izpričevala je na prošnjo pomožnega delavca vpisati v delavsko knjižico in jo brezplačno in brez kolka poveriti po krajevnem policijskem oblastvu. Obrtnik, kateri se brani izdati izpričevalo, ali pomožnemu delavcu vedoma izda neresnično izpričevalo, zakrivi prestopek ,,Obrtnega reda“ in odgovarja za kvaro, odtod izvirajočo. 0 učnih izpričevalih obrtnih učencev govori g 104., in sicer tako-le: Kadar se razveže učno razmerje, dolžan je gospodar učencu izdati izpričevalo o učni dobi, katero je prebil pri njem, o tem, kako se je vedel v tej dobi, in o izučbi, katero si je pridobil v obrtu. Kadar se učno razmerje redovito konča in pripada gospodar kakšni zadrugi, izdaj zadružno načelništvo učbenico, držeč se učnega izpričevala, odnosno učnih izpričeval, in tega, kar bi bila (po § 114.) zadruga zapazila sama. V obeh primerih je treba bistveno vsebino teh listin vpisati v de¬ lavsko knjižico, policijsko oblastvo pa je dolžno, brezplačno in brez kolka poveriti te vpiske. VII. Rokodelski in dopuščeni obrti. a) Po ukazu trgovinskega ministra z dne 17. septembra 1883. leta in poznejših ukazih so nastopni obrti rokodelski obrti: 1. čevljarji; 2. frizerji, brivci in lasničarji; 3. irharji; 4. izdelovalci glavnikov in pahljač, koščeninarji; 5. izdelovalci glasbenega orodja (klavirjev, orgelj, harmonijev i. t. d.; instrumentov od pločevine; flaut, klarinetov, fagotov, hoboj; goslij, 161 vijolonov, vijolončel; kitar, citer i. t. d.); 6. izdelovalci kirurgiško-medicin- skih instrumentov in aparatov in optiki; 7. kleparji; 8. ključarji; 9. klo¬ bučarji; 10. knjigovezi, tokarji, izdelovalci galanterijskega blaga od usnja in lepenke; 11. kolarji; 12. košarji (pletarji); 13. kotlarji; 14. kovači lič¬ nega blaga, ostrogarji, nožarji, kovinarski in jeklarski brusilci (izvzemši navadne brusilce), pilarji, izdelovalci izrezač, iglarji in izdelovalci tkalskih grebenov; 15. kovači za vozove; 16. kovinarji, to so taki, ki vlivajo kovine in kositar; 17. krojači; 18. krovci, ki krijejo s korci in skriljem; 19. krz¬ narji, barvarji kožuhovine, kaparji; 20. lončarji; 21. medičarji in voščeni- narji; 22. mehaniki (mehaniki finih in preciznih del); 23. mesarji; 24. mi¬ zarji; 25. pasarji in bronarji; 26. peki, izvzemši one malinarje, ki postranski peko črni kruh; 27. platirarji (izdelovalci nakladnega dela); 28. pleskarji in lakirarji; 29. pozamentniki, izdelovalci motozov in trakov, izdelovalci gombov in resic, izdelovalci zlate in srebrne žice, ploščilci in prelci zlata in srebra, izdelovalci zlatih, srebrnih in bisernih vezenin; 30. pozlačevalci; 31. rokovičarji in obezarji; 32. sedlarji za vozove; 33. Sitarji in rešetkarji: 34. slaščičarji in kolačarji; 35. sobni slikarji; 36. sodarji; 37. steklarji; 38. strojarji; 39. strugarji in izdelovalci kipov od morske pene, piparji; 40. ščetarji; 41. tapetniki, dalje izdelovalci prešitih odej, blazin in izdelo-. valci žimnic; 42. torbarji, jermenarji, bičarji, izrezovalci kapnega okrilja, sedlarji in izdelovalci konjske oprave; 43. urarji; 44. vojeninarji, to so taki, ki meso prekajajo; 45. vožarji; 46. zlatarji, srebrarji in dragotinarji; 47. zla¬ tarski, srebrarski in kovinarski kleparji. Trgovinski minister je dogovorno z ministrom za uk in bogočastje določil, da sme vsakdo, ki je z dobrim uspehom dovršil jednega izmed niže navedenih obrtnih učnih zavodov, nastopiti dotični obrt in samostojno obrtovati. Takšni zavodi so: 1. glede na ključarski obrt: strokovne šole v Celovci, Kraljevem Gradci in Homutovu; strojno-tehniški strokovni šoli na državnih obrtnih šolah v Belskem in Pragi; nižje strokovne šole za stavbarsko, umetno in strojno ključarstvo na Dunaji, dunajskem tehnološkem muzeji in v Gradci; 2. glede na kolarski obrt: strokovni šoli v Bergreichensteinu in Brucku na Muri; 3. glede na kotlarski obrt: strokovni šoli v Celovci in Homutovu; strojno-tehniška strokovna šola na državni obrtni šoli v Pragi*); 4. glede na kovaški in nožarski obrt: šola za delovodje na državni obrtni šoli v Belskem; strokovne šole v Celovci, Homutovu, Kraljevem Gradci in Steyru; strojno-tehniška strokovna šola na državni obrtni šoli v Pragi; 5. glede na lončarski obrt: strokovne šole v Bechimu, Čeških Toplicah, Dečinu, Znojmu; umetno-obrtna strokovna šola na državni obrtni šoli v Gradci; *) Kdor uspešno dovrši strokovno šolo v Celovci, Homutovu, ali strojno-tehniško strokovno šolo na državni obrtni šoli v Pragi, upravičen je zajedno nastopiti in izvrševati pilarski obrt. 11 1(32 6. glede na mizarski obrt: strokovne šole v Bergreichensteinu, Boznu, Ebenseeji, Kraljikih, Halinu, Hallstadtu, Konigsbergu, Marianu, Beljaku, Valaškem Mezeriči, Wallernu, Zakopanem, Hrudimu, Rivi, Brucku na Muri, Ljubljani; dalje strokovne šole na državnih obrtnih šolah v Gradci, Salz¬ burgu in Innsbrucku in na umetno-obrtni strokovni šoli v Levovu; naposled nižja strokovna šola posebnih tečajev za pohišno in stavbarsko mizarstvo na tehnološkem obrtnem muzeji na Dunaji; 7. glede na pasarski in bronarski obrt: strokovne šole v Haidi, Stein¬ schonauvu, Jablonci; zlatarska šola v Pragi; 8. glede na sodarski obrt: strokovna šola v Bergreichensteinu; 9. glede na steklarski obrt: strokovna šola v Haidi in Steinschonauvu; 10. glede na strugarski obrt: strokovne šole za lesni obrt v Arcu, Bergreichensteinu, Beljaku, Boznu, Brucku na Muri, Kočevji, Kraljikih, Tahovu, Rivi, Valaškem Mezeriči, Zakopanem, Hrudimu in v Ljubljani; dalje obrtni oddelki za lesni obrt na državnih obrtnih šolah v Gradci in Innsbrucku in na umetno-obrtni strokovni šoli v Levovu; 11. glede na urarski obrt: strokovna šola v Karlstinu; 12. glede na zlatarski, srebrarski in dragotinarski obrt: zlatarska šola v Pragi; strokovna šola za obdelovanje in okavanje dragih kamenov v Turnavi; cizelirska šola na umetno-obrtni šoli avstrijskega muzeja za umetnost in obrt na Dunaji; 13. glede na strojarski in irharski obrt: praktikantski tečaj na c. kr. poskusni postaji za usnjarski obrt na Dunaji*); 14. glede na obrt kovinskih graverjev, gilošerjev, kaluporezcev in pečatorezcev: strokovna šola v Jablonci; naposled za obrt steklarskih graverjev strokovni šoli za steklarski obrt v Haidi in Steinschonauvu. b) Dopuščeni obrti. Nastopni obrti potrebujejo po § 15. „Obrt¬ nega reda“ koncesije: 1. Vsi obrti, katerih delo je mehaniško ali kemiško razmnoževanje književnih ali umetniških proizvodov, ali trženje ž njimi. Semkaj pripadajo: tiskarnice, izvršujoče knjige, medoreze, jekloreze, lesoreze, kamenoreze in kamenopise in podobne stvari; poleg tega stiskalnice na stopalo, dalje knjigarnice, tudi starinarske, trgovine z umetninami in trgovine z muzi- kalijami; 2. podjetja posojilnih zavodov za navedene proizvode in podjetja bralnic; S. podjetja za občasno prevažanje ljudij; 4. obrti onih, ki imajo na javnih krajih vozila za splošno porabo, ali ki ponujajo osebno svojo službo (kakor sli ali potje, nosilci i. t. d); 5. obrt ladjarjev po notranjih rekah; 6. obrt stavbarskih, kladeznih, zidarskih, kamenarskih in tesarskih mojstrov; *) Izpričevala tega tečaja upravičujejo samo takrat za samostojno obrtovanje, ako dotičnik, predno stopi v ta tečaj, dokaže, da je že vsaj dve leti dejanski delal v dotični strojarski stroki. 163 7. obrt dimnikarjev; 8. obrt trebilcev po kanalih; 9. obrt konjedercev; 10. izdelovanje in prodajanje orožja in streliva; 11. izdelovanje in prodajanje ognjarskih tvarin in izdelkov, kakor tudi vsakovrstnih razstrelnih stvarij; 12. obrt starinarjev; 13. obrt posojevalcev na zastavila; 14. izdelovanje strupov in prirejanje tvarin in izdelkov za zdravniško rabo; takisto prodajanje teh stvarij, kolikor ni pridržano zgolj lekarjem; potem izdelovanje in prodajanje umetnih rudninskih voda; 15. obrt gostilnic in pivnic; zajedno točenje in nadrobno prodajanje žganih opojnih pijač, kar ustanavlja poseben zakon (z dne 23. junija 1881. leta, drž. zak. štev. 62.); 16. obrtovno izdelovanje, prodajanje in točenje umetnih vin in polvin (zakon z dne 21. junija 1880. leta, drž. zak. štev. 120. in ministerski ukaz z dne 16. septembra 1880. leta, drž. zak. štev. 121.); 17. polaganje vodovodnih cevij, urejanje svečave in dovajanje vode ; 18. izdelovanje in popravljanje parnih kotlov; 19. izdelovanje igralnih kart; 20. izvrševanje podkovstva; 21. obrt pokončevanja podgan, mišij, kvarnega mrčesa i. t. d. s strupo- vitimi stvarmi; 22. obrtovna naprava za narejanje in dovajanje elektrike; 23. pozvedna pisamica, kjer se dajo pojasnila o kreditnem razmerji posamičnih firm; 24. trženje z zdravilnimi zelišči. Kako se dokaže sposobnost za dopuščene obrte, navedene pri točkah 1, 2, 5, 7, 8, 10, 14, 17, 18, 20 in 21, to določuje ministerski ukaz z dne 17. septembra 1883. leta, drž. zak. štev. 151. Posebne propise za obrte gostilnic in pivnic, kakor tudi za tiskarske obrte glej, kolikor jih nismo že navedli v tej knjigi, v „0brtnem redu" § 16—21. VIII. Naslovi. Njega Veličanstvu cesarju avstrijskemu. Nagovor: Vaše cesarsko in kraljevsko apostolsko Veličanstvo! Pre- milostivi cesar in gospod! V listu: Vaše cesarsko Veličanstvo. Podpis: Preposlušni (prezvesto udani). Naslov: Njega cesarskemu in kraljevskemu apostolskemu Veličanstvu cesarju avstrijskemu, kralju ogerskemu in češkemu i. t. d. Nje Veličanstvu cesarici avstrijski. Nagovor: Vaše cesarsko in kraljevsko Veličanstvo! Presvetla gospa! V listu: Vaše Veličanstvo. Podpis: Preudani. Naslov: Nje cesarskemu in kraljevskemu Veličanstvu presvetli gospe Elizabeti, cesarici avstrijski i. t. d. 164 Nadvojvodam in nadvojvodinjam avstrijskim. Nagovor: Vaša cesarska Visokost! Presvetli gospod nadvojvoda! Presvetla gospa nadvojvodinja!*) V listu: Vaša cesarska Visokost. Podpis. Preponižni (preponižno podpisani). Naslov : Njega cesarski Visokosti, pre¬ svetlemu gospodu nadvojvodi N. N., kraljevskemu princu ogerskemu in češkemu i. t. d. (Nje cesarski Visokosti, presvetli gospe nadvojvodinji N. N., kraljevski princesi ogerski in češki i. t. d.) Kardinalu, ki je zajedno knez nadškof. Nagovor. Vaša Eminencija! Visokočestiti gospod knez nadškof! V listu: Vaša Eminencija. Podpis: Z najodličnejšim spoštovanjem podpisani. Naslov: Njega Eminenciji, visokočestitemu gospodu kardinalu N. N. (nato vsi dragi njega naslovi), knezu nadškofu —-skemu. Knezu nadškofu. Nagovor: Vaša knežja Milost! Visokočestiti gospod knez nadškof! V listu : Vaša knežja Milost. Podpis : S preglobokim spoštovanjem podpisani. Naslov : Njega knežji Milosti, visokočestitemu gospodu N. N. (tukaj se na¬ pišejo drugi naslovi), knezu nadškofu skemu. Knezu škofu in sploh škofu. Nagovor: Vaša knezoškofovska (škofovska) Milost! Visokočestiti go¬ spod knez in škof (škof)! V listu: Vaša knezoškofovska (škofovska) Milost. Podpis: Najposlušnejši sin (najponižnejši). Naslov: Njega knezoškofovski (škofovski) milosti, visokočestitemu gospodu N. N. (tukaj se napišejo drugi naslovi), knezu škofu (škofu) —skemu. Knezom in kneginjam. Nagovor: Vaša Svetlost! Milostivi knez in gospod! (Vaša Svetlost! Milostiva gospa kneginja!) V listu: Vaša Svetlost. Podpis: Najponižnejši sluga (najponižneje podpisani). Naslov : Njega (nje) Svetlosti, gospodu (gospe) N. N., knezu (kneginji);**) nato se zapišejo drugi naslovi ali pa: i. t. d., i. t. d. Grofom in groficam. Nagovor: Visokorodni gospod grof! (Visokorodna gospa grofica!) Milostivi gospod grof! (Milostiva gospa grofica!) V listu: Vaše Visokorodje. (Visokorodni gospod; visokorodna gospa). Podpis: Preudani (preponižni, preposlušni). Naslov: Visokorodni gospod grof N. N. (Visokorodna gospa grofinja N. N.) i. t. d. Baronom in baronicam. Nagovor : Preblagorodni gospod baron! (Preblagorodna gospa baronica!) V listu: Vaše Preblagorodje (Vaša Milost). Podpis: Preudani (preponižni, preposlušni). Naslov: Preblagorodni gospod baron N. N. (Preblagorodna gospa baronica N. N.) i. t. d. Vitezom in plemičem, visokim uradnikom in častnikom. Nagovor: Preblagorodni gospod! V listu: Vi, preblagorodni gospod! Podpis : Preudani (preponižni, preposlušni). Naslov : Preblagorodni gospod N. N., vitez N. N. (Preblagorodni gospod N. N. i. t. d.) *) Gospem iz vladajočih rodbin se daje naslov gospa, akotudi niso omožene. **) Vladajočim knezom se dodaja beseda vladajoč, torej: vladajočemu knezu i. t. d. 165 Drugim osebam posvetnega stanu. Nagovor: Blagorodni gospod! (Visokocenjeni gospod! Čestiti gospod!) V listu: Vi, blagorodni (visokocenjeni, čestiti) gospod! Podpis: udani (po¬ nižni). Naslov: Blagorodni (visokocenjeni,. čestiti) gospod N. N.; nato urad, stan, delo i. t. d. Duhovnikom. Duhovnike sploh nagovarjamo: Čestiti gospod! Prečestiti gospod! Visokočestiti gospod! Torej: Nagovor: Prečestiti gospod kanonik (dekan, župniki! Naslov : Prečestiti gospod N. N., kanonik (dekan, župnik) v N. V vlogah. V vlogah nam rabijo ti-le naslovi: Visoko c. kr. ministerstvo ! Visoka poslanska (gospodska) zbornica državnega zbora! Visoko c. kr. namestništvo! Visoka c. kr. deželna vlada! Visoki c. kr. deželni šolski svet! Veleslavni deželni odbor! Preslavni deželni zbor! Visokočastni ordinarijat! Visoko¬ čestiti župni urad! Slavno c. kr. okrajno glavarstvo! Slavno c. kr. okrajno sodišče! Slavni c. kr. okrajni šolski svet! Slavni mestni magistrat! Slavno županstvo ! Slavna trgovinska in obrtna zbornica! Slavni krajni šolski svet! Slavno ravnateljstvo! Slavno vodstvo! *) V mestih s samosvojim statutom imajo občinski uradi po slovenskih deželah nastopne naslove: Magistrat v Celovci, Gorici, Ljubljani, Trstu; mestni urad v Celji; mestni svet v Mariboru. *) Ako se nazivek slavni sploh rabi za urade, gosposko, zastopc i. t. d., vcnder so ne sme dajati uradnikom, ki služijo pri njih. Torej pač: Slavno ravnateljstvo! - no pa: Slavni ravnatelj! temveč: Visokocenjeni (blagorodni, i. t. d.) gospod ravnatelj! rtb betn 58e= tva. Na prvi stri izpolniti prejemi) ^ >02 O^ S 'S o S «?.g d T5 ccž osa cx3 ^5 ctP « ccž C03 ce TS 0 gs > c3 er* e ‘S g S d=L o m \\ « tf^rO >1 * y si t >02 O a £*-*_ ce ^ o ‘S 5 Sr^-nd 0 -n > J=> 0 t! W S>N f ®s: N PT P O S PC C c c r£S > •a![uiofe.id o{io -BldA U0^-B5[ ‘-spora -eSairjsod ^oaj •ga juto »ijo^gBunj^r =U1J) g3q J3CtUtt}@ ® e g.a »“■“6 o ti ..a) ■ - +- O •- D. |®r SL ^ s s 11 s ^ 0 ^ H? 2 > ‘ ^ c c6 S -+j ra P ijprrj p vf} \ r ~ ? S .S >o » 2 o 8 1-8^1 F g 73 > 70 -5 ^ . • OD P* i£ž- f ~^ ?-< si +5 C pž o ^ ^> E 72 w a & “š - «® g [ rt H £3 iii jr ! fcflV S® 1 i O 2^ \ R» g « 02 2 C-o ^ 5 P S'XT a • ^ *PTsC' 3;ČO ■ ,_. a^J n &■•-> t- ^ O pJ *> «3 -S 5^ O ( ^ ~ s , l *T o cS o S-> -*! - ? C* 5 WO J . 3 &« ® ®-° S |.0 fil ,_, 0 Ti P p T3 § o -d 0 , 02" ; £ ® n 0 S-. T5 o *2t8iap0ad -z-bj i^surumiajd isiuizi osrBCiisod afnsidod oi •juqujtf*g 8 unufimiutt 43q outfjmtsujs jjiu uaflnjnfgmj aaqttajq]g mio® K S xT v-/ m c S gS ti 0 P ?_< • bo ftO 0 :P P -r >0 p ^ o3 32 0 1 — 1 o-g cu r-\ ce H. Ph M ^ p 0 § «£-? Li f 5 02 Q O P 3 o" S ■83 J :• TD p p.2- P pc O : ost , p p, . O C5D • -o S J? <2^0 S> p P Oj, P c3 Po ^ s« g 00 »'Xr- o g C*H 0 /5 P o o • > &0 0 t> >0 cž-P rz M i2 A*g CO .'p P o S Ph V 0 Kj 2x 0 Q) 0 inž O -P O 0 N SP »s-.®, c P O 'S'# , ~ O ^ •oajB^isod sfnsidod ox •ttajntlttSŠttv .t3Q«3iqu, iitafo 'M * u M - P) P ro črM ti .0 tO '^'. r P P 'S g OD. 2 O ?_ pr & ■ -JD 0 ^ "p -S 1 _> p >o >02 O P* P g tr >^ ^ D O PO f-f f-l w ri ^-p-l m ^-Ph & K* x> >> o o 0 > O P A S >o «±±. o m3 P cž >o c6 cž P * h « &> S p p g o r P N '5 ? Q O . r-> U « Qi 'ST p p ^ 5CS p ce o >N1 P p M o 0 OD N 0 O mž N 0 * S-j T3 O OD p p pr o Si O i . ce, o -tO| P-^-P p p — O _o p “2 p O 5 «2 8 Bft ‘C O TD qj P TD p p ^3- »P- O N»^> O Sž •■Bp^an 'eSau^od bSsu -UI9f9Jd ^09(1 •goditi tifjojt-aguB pr ost o o PD TD P O P O •rH ►> <^>g >o JSž ■«2 ce Ph • r ~? S >02 5 g P ^ ce •+3 m 6 £ ■, S ce ; (T/ >0 ' 0 (5) I. Hitsjug aus ber IPflren=t£rfldrung, aus betn Peglettfcbetne okr Hlaga^tnsbucbe *) ®ie UeBereinfttmmurtg biefeS Služjugež mit ber eingetangten 2Barem@rIIarung unb bem S8e= c Q( , gleitjcijetne (mit bem Skagajinžbudie) mirb Beftčitiget. Latbactj, ant -25. September loy ..<5 *) Vzgled carinske deklaracije o blagu, katero je dospelo iz inozemstva. Na prvi strani, tukaj ne natisnjeni, zapisano je: „Warenerklarung des . . . zur Eingangs- verzollung“. Na tem listu je natisnjena samo druga stran, katero mora izpolniti prejemnik, odnosno pošiljatelj; tretja stran s predali 12—26 pa rabi samo opomnjam carinskega urada. Hvfprungsort: — Lieu de depart: Beftimmungsort: — Lieu de destination: Laibach Munchen 03 g S=3 03 což c5 ’ c_3 ti $-4 .<=1 o m) o Ph c3 - p« o CD TD O •■ti > P P ^ g <0 .S s no i±. /C ^ fs sC' o la _ o J4 T3 o •g-g o P S" tD 55 ‘g o £ t> O j5 M g'h & a J-» -M O lp -ti ^3 P 'CD P Pj s> © :g o o «4 02 ^ CD P '2 o .—i « P 8 g P S 02 tt /a) Si S-' P cS . *T$5 O « 6 S © § © ~ CG TD ^3 P P ^ a O rP d=L o g s _ O 02 S /C3 OD 3 S? c3 > 02 a a p P o P 02 -S g e £ 'S 3 '<3 £8 t> © c « 2 O 83 & 02 fc£) ; o O P S? M L& P t§) bC j-> i- 02 bD -3 3 'S s P vP' P ^ CČ > * 02 ®§ POD a p P O ' 6 '® ‘S H SP" s" «S* o o p ii p o P ser- 0 p 3 C3 .rH « g ■o S § CD o o p p ®s P 03 p t>o O O 43 g ® B 02 CD bOP. £.3 o ta a £ ^ a p :_, +3 c3 cD P ‘o2 0aquiojs[ — i(pg vo C 2 ?S e ^ S § c$ >o 1—1 P3 o , £ S O O $> ^5 * 2 > J" 02 B - B g; a p h p P ti OD S 3 p p » - £ p p.^ O a> ^ o ^ s&fi P C2p ^ Pol o *P-^ S j- m a |8 TD P 02 iS ^ 'p S Cl> :<3 02 v-* «S> S? TD VCT P P ,E o r© C 2 o> O 3 iB: G so 'tr p" ^ S ° ^ 02_02 l«- ti p «4 P P O «SOTD P ° g« a> tj— 02 C SET ,, S N t> LP- 02 P - O OSC r- P TD T3 ccž f-i 6 CD P -(J >02 O • & O 'c? (D !> N O N O > .2 c3 N P bD 2 O tl ©S TD o> ti £P- cž 53 u O >> =0 TD Pl P S P ^ t)c Pj až N C v^j" C4 02'-- CD _ ti +i ®ei -s | 40 " G0 Nr. Eigenth. Nr. Eigenth. Der Fracht- karte Der Wagen Fiinf Kreuzer O Frachtbrief. Stempel d. En\pfangs-Station kr. Stempel j[ n Herrn Karl Reger, Wien I., Backerstrasse, 14. Station Wien der . S UČI . Eisenbahn. }*). . . Et\vaige Angabe der [ Transportvveges. Sie empfangen die naehstehend verzeiehneten Guter auf Grund der in den Betriebs-Reglements und Tarifen der betrefenden Bahnen bezw. Verkehre enthaltenen Bestimmungen, welche fiir diese Sendung in Anwendung kommen. Die declarirte Gesammtvverth- summe betragt Die declarirte Summe de« Inter- esses an der rechtzeitigen Lieferung beliagt Stempel der Abgungs-Station. Wiege-Stempel. Laibach , den ~ ^ ten sili J tisi j g)l Unterschrift des Absenders: J. Giontini. Frankatur-Vormerk 1 k\ des Absenders J ’ ' Franco gegen Baar- Vorschuss: nach Eingang: B e t r a g Specification obiger Nachnahme 8 ) Frankirt NOTE •ga* fl. kr. 55 Zu erheben fl. kr. fl. kr. Nachnahme Baar-Vorschuss nach Eingang Pro vision Fracht bi s j Werthdeclaration Zuschlag fiir< Interessedeclaration Fracht bis Zuschlag fiir J j VV T erthdeclaration Interessedeclaration Fracht bis.. Zuschlag fiir J J W erthdeclaration Interessedeclaration 10 ) 9) : NB. Die Uebergangs-Stempel sind der Reilienfolge nacij auf die Riickseite der Note aufzudrucken. : ' K i ,!