Narodni Gospodar GLASILO ZADRUŽNE ZVEZE. člani „Zadružne zveze' dobivajo list brezplačno. i Sklep urejevanja 5. in 20. vsacega meseca. — Rokopisi se ne Cena listu za nečlane po štiri krone na leto; za pol leta dve kroni; m vračajo. — Cene inseratom po 20 h od enostopne petit - vrste, za za četrt leta eno krono; za člane zvezinih zadrug po tri krone na leto. * večkratno insercijo po dogovoru. Posamezne številke 20 vin. Telefon štev. 216. V Ljubljani, 25. avgusta 1906. C. Kr. poštne hran, št. 64,846 Kr. ogrske „ „ „ 15.648 Vsebina: Zadruga: Razvoj kmetijskega zadružništva na Češkem. Prvi avstrijski zadružni shod. Poročilo o zvezini skupščini. Novi pisarniški prostori Denarni promet. Računski zaključki. Uradnik. Gospodarsko berilo: Jeruževi bratci. Še enkrat svinjska rudečica in sredstvo proti nji. Razglas. Razpis. Pozor. Inserati. ZADRUGA. Razvoj kmetijskega zadružništva na Češkem. (K desetletnici zveze čeških kmetijskih zadrug v Pragi.) „Zddny n&rod s chudobou zapaaici na Evrope bez dobrycb financi, bez kapitalu nic valneho nepondi, ani svoje prdva pri rožena neuhaji .... Nam Slovanom treba všelikjch jednot, aby ruzne sily a schop-nosti v jakousi delnou celitost spojovdny byly, cbceme li se dobrjch prospechu nadlti. (Noben narod v Evropi, ki se bojuje z siromaštvom, ne more brez financ, brez kapitala nič velikega storiti niti svoja prirojena prava doseči .... Mi Slovani potrebujemo razna združenja v ta namen, da bi bile sile in zmožnosti v delavno celoto spojene, ako se hočemo nadejati dobrih uspehov).“ Te velepomembne besede je napisal Dr. Fr. Cyr. Karapelik, narodni mučenik, narodni buditelj, pisatelj in oče češkega zadružništva, katerega stoletnico rojstva je letos češki narod slovesno obhajal. Dne 29. rožnika t. 1. je praznovala zveza čeških kmetijskih zadrug v Pragi desetletnico svojega delovanja, letos je pa tudi bila ustanovljena 1000. posojilnica češka po sistemu Rajfajzen; radi tega je umestno, da se Slovenci spominjamo na moža, kateri je položil trden temelj tej mogočni gospodarski stavbi, umestno je pa tudi in za nas poučljivo pregledati cel razvoj češkega zadružništva. Saj ravno češko zadružništvo nam jasno kaže pot, po kateri moramo Slovenci hoditi, da dosežemo gospodarski napredek slovenskega naroda. Dr. Fr. Cyrill Kampeiik se je rodil dne 14. listopada 1806. v Sireno v pri Jičinu na Češkem kot sin mlinarja. Njegov oče si je z pridnim branjem pridobil precej izobrazbe in ugodno vplival na duševni razvoj sina. Že 9 let star je jel hoditi v ljudsko šolo in po dovršenju iste se je podal na normalko v Jičin. Obupne razmere so takrat vladale v čeških šolah, češki jezik je bil zaničevan in kdor si je hotel pridobiti višjo izobrazbo moral se je odreči materinskemu jeziku in se v Nemca preleviti. Veselejši časi so nastopili za Kampelika, ko je vstopil 1. 1818. v gimnazij v Jičinu. Tam je našel profesorja, kateri je mogočno vplival v narodnem oziru na dijake, našel pa tudi krog narodno čutečih dijakov - tovarišev, s katerimi je skupno bral češke knjige in časopise in se navduševal za narodno delo. L. 1824. je dovršil gimnazij, bil poln lepih načrtov, a — brez denarnih sredstev; poskusil je srečo na vseučilišču na Dunaju in v Pragi, upajoč, da se že nekako pretolče, a sreča mu ni bila mila. Radi tega je bil prisiljen prevzeti mesto odgojitelja pri neki rodbini in ko si je prihranil nekaj denarja, šel je nadaljevat svoje študije v Brno. Narodne razmere na Moravskem so bile še slabše kakor na češkem ; v šolah je bilo prepovedano češko govoriti, učenci so drug drugega ovajali, če se ni posluževal v govorici latinskega jezika in šolske oblasti so „zločince11 primerno kaznovale. Na ta način je vladalo med dijaki nezaupanje in sovraštvo, narodno čustvo se je skušalo že v kali udušiti. Kampeiik je takoj spoznal ves položaj in začel z navdušenjem med svojimi tovariši, slušatelji modroslovja, delovati. Zbil „ jih je okrog sebe, posojeval jim češke knjige in se bojeval proti predsodkom, katere so imeli napram materinskemu jeziku. Se le po dovršeni filozofiji (sedanji 7. in 8. gimn. razred) mu je bila pot na visoke šole odprta; Kampelik je sklenil vstopiti v duhovno semenišče v Brnu. K temu koraku ga je zlasti privedla okolnost, da duhovnik lahko največ stori za procvit naroda, in prepričanje o potrebi intenzivnega narodnega dela na Moravskem. Svoje narodno-vzgojevalno delo je nadaljeval v bogoslovju, vzbujal ljubezen do rodne zemlje in materinskega jezika, poučeval tovariše v češčini, navajal jih k govorniškim vajam v češkem jeziku ter ustanovil češko knjižnico, katera je v kratki dobi obsegala vso takratno — seveda še precej skromno — češko slovstvo. To delovanje je mrzelo njegovim predstojnikom, ki so ga vedno črnili; bil je poklican pred takratnega škofa Grindl-na, rodom Nemca iz Štajerskega, ki pa je, ko mu je označil cilj svojega dela, pohvalil Kampelika in postal podpornik češke knjižnice. Ta blagi cerkveni dostojanstvenik je zahteval, da so se morali bogoslovci naučiti češkega jezika, ker je smatral istega, ki ne govori jezika farnikov, za duhovno službo nesposobnega. Ze kot bogoslovec je Kampelik bil v najožji zvezi z vsemi tedanjimi češkimi pisatelji in rodoljubi, kateri so obiskovali brnsko bogoslovje kot ognjišče narodnega gibanja na Moravskem. V počitnicah je pridno potoval in si širil obzorje. Tako je prepotoval celo Slovaško. Tekom dveh let je silno mnogo dosegel v bogoslovju, vzgojil je navdušene bojevnike za narodno stvar; vedno nasprotstvo in preganjanje od strani predstojnikov mu je zagrenilo življenje v bogoslovju in je v tretjem letniku isto zapustil, ako-ravno ga je škof Gindl z laskavimi besedami skušal v bogoslovju obdržati. In spet so se zanj začeli bridki časi ubogega dijaka: dobil je sicer nekaj inštrukcij, s katerimi je komaj toliko zaslužil, da ni gladu umrl. Jedina uteha v tem boju za obstanek mu je bilo delo, priprava za profesuro češčine in upanje v bodočnost. Zalibog se njegove nade niso izpolnile in zato se je odločil že 30 let star, na Dunaju študirati medicino. Majhna dedščina po očetu, pouk v češčini in odgojiteljsko mesto so mu pripomogli k dovršenju medicinskih študij. Seme, katero je zasejal v Brnu, je rodilo obilo sadja; cela Moravska se je začela prebujati. Tudi na Dunaju je zbiral okrog sebe navdušene narodnjake, to njegovo delo pa je bilo povod ovadbe vladi, na podlagi katere so bili on in več drugih narodnjakov zaprti. Kampelik označen kot načelnik tajnega društva je sedel v ječi pol leta in, ker mu niso mogli ničesar dokazati, so ga nazadnje izpustili. Leta 1843. je postal doktor zdravilstva. Ze za časa svojega bivanja na Dunaju, kakor tudi ves čas svojega poznejšega delovanja, se je marljivo bavil z pisateljevanjem in spisal nebrojno knjig in spisov, s katerimi je vzbujal narodno zavest in pozival Cehe k narodnemu delu. Posebno znamenit je njegov spis „Razmere Avstrije in njena bodočnost11, kateri je vzbudil splošno pozornost. Kot neustrašen narodni delavec in buditelj je bil vladi sila neprijeten in vplivu iste, kakor tudi tedanjim razmeram je pripisovati, da ni mogel nikjer dobiti stalne službe kot zdravnik in je romal od kraja do kraja. V viharnem letu 1848 je Kampelik igral važno vlogo v Pragi; ustanovil je v Pragi „Meštausko Besedo11, ki bi naj bila središče meščanstva glavnega češkega mesta, v katero bi naj zahajali izobraženci in slovstveniki ter poučevali ude o vsem potrebnem. Ta beseda mu je poverila nalogo, da posreduje med stavkujočimi delavci bombažnih tovarn in med delodajalci. S svojim ljudomilim in prijaznim nastopom si je pridobil srca delavcev, postavili so ga za svojega voditelja in kot tak je skušal na vse načine lajšati gorje teh delavcev. Da bi delavce spravil na pravi pot, je začel izdajati list ,,H1 a s n i k11, ki je prvi delavski list v Avstriji. Ker so se vmešali v to delavsko gibanje razni nepošteni elementi, in povzročili, da so se delavci priklopili revolucijo-narjem, ni dosegel Kampelik zaželjenih ciljev. Kampelik je bil spet žrtev razmer, sedel nekaj tednov v ječi in ko so se oblasti prepričale o najboljših namenih njegovega delovanja, je dosegel prostost Po nekaterih brezuspešnih poskusih naseliti se na Češkem se je podal v Srbijo in se vrnil še le 1. 1849. v domovino. Bival je nekaj časa v Kraljevem Dvoru, Vamberku, Opočne, Libčanec in od 1. 1860. do svoje smrti v Kuklenah. Kot narodni trpin, preganjan od vseh činiteljev, ki so se bali vzbujajočega se češkega naroda, je pre-romal vse ozemlje češko-slovansko in spoznal potrebe in gospodarske odnošaje naroda. Ta praktična izkušnja ga je privedla do narodno - gospodarskega dela in dandanes ni Kampelik Cehom samo njih narodni buditelj, pisatelj in učitelj, ampak v prvi vrsti oni, kateri je začel gospodarsko delo na Češkem. Kampelik je ustanovitelj mnogo delniških podjetij, vodil je gospodarske razstave 1. 1862. in 1864., pridobil 1. 1862. grofa J. Harrach v to, da je ustanovil dvoletno zasebno kmetijsko šolo, v kateri je Kampelik poučeval naravoslovje in češčino, bil voditelj raznih gospodarskih društev ter deloval s predavanji in spisi za povzdigo kmečkega, obrtnega in trgovskega stanu. Med njegovimi narodno - gospodarskimi spisi so pomenljivi: „Prumy slo ve navrh y“ (obrtni načrt), izdan 1. 1859., v katerem spisu odvrača Cehoslovane od izseljevanja v Ameriko in jih vspodbuja k kolonizaciji Slavonije, Hrvaškega, Sedmograškega in Oger-skega; najvažnejši in za zadrugarje najpomenljivejši je njegov spis „S poritely po f a r s k y h kolla- turžch“ (Hranilnice za fare) 1. 1861., katere smatra kot uspešno sredstvo za zboljšanje gospodarskega položaja kmečkega in obrtnega stanu. V spisu se nahaja načrt delovanja in pravil takih majhnih denarnih zavodov. Kampelik je s tem spisom opozoril Čehe na samopomoč in sad njegovega dela so nešte-vilne posojilnice na Češkem. Pa tudi mi, napredka željni Slovenci, smo učenci Kampelika; saj se je 1. 1868. dr. Jožef Vo šnjak podal na (Ješko, tam študiral uredbo denarnih zavodov in po vzoru istih v zvezi s svojim bratom jel ustanavljati posojilnice na Slovenskem. L. 1864. je priobčil spis „Vseobecna assekuraca11, v katerem opozarja na važnost zavarovanja proti vremenskim nezgodam in nesreči pri živini. Leta 1865. je izšlo njegovo delo „Jak si pomužeme k destum . . .“ (kako si pomoremo k dežu . . .), v katerem delu kaže na nevarnosti, katere pretijo radi neracijonelnega sekanja gozdov. „Prostredky proti zlym časum“ (sredstva proti slabim časom) nasvetujejo rojakom zabavno-poučna društva in gospodarsko delo v posameznih občinah. Sredstva za dobavo potrebnega obratnega kapitala navaja v 1. 1866. izdanem spisu „Z nedostatku penez“. Ogromno delo je izvršil Kampelik na narodno-gospodarskem polju. Ta vsestransko delujoč mož je zatisnil svoje oči 8. rožnika 1. 1872. Dr. Fr. Dyr. Kampelik je umrl, a njegov duh živi, budi! Velika ideja Kampelikova je našla svoje delavce, o tem priča ustanovitev zveze čeških kmetijskih zadrug v Pragi dne 12. mal. travna 1896. Akoravno je takrat že obstajalo obilo mestnih hranilnic, 223 kumulativnih sirotinskih blagajn, 166 okrajnih gospodarskih posojilnic (založen), 481 posojilnic po sistemu Schultze-Delitzsch in poleg tega 90 večjih denarnih zavodov (bank), vendar so, uvažujoč dejstvo, da iste niso primerne za kmečko prebivalstvo, za povzdigo kmečkega stanu vneti možje, na čelu ravnatelj zveze čeških kmetijskih zadrug v Pragi JUG. Jan. Sedlak, vso svojo pozornost posvetili Rajf-ajznovkam in drugim kmet. zadrugam in dosegli, da šteje zveza po desetletnem delovanju 10 20 Raj f-a j z n o v k, 38 mlekarn, 18 produktivnih zadrug, 9 zadrug za izdelovanje špirita, 30 nakupnih in pro-dajalnih zadrug, 3 mlinske in pekarske zadruge, 5 sadjarskih, 32 strojnih, 12 lanenih, 14 skladiščnih, 13 živinorejskih, 7 raznih, v celem 12 01 zadrug kot članic. VI. 1904. so znašale hranilne vloge 30,334.884-73 K, (povprečno na jedno zadrugo 38.157*08 K). Delavci, posli in otroci so vložili 3,870,305-64 K, 12-75°/o vseh vlog, kar priča o vzgojevalnem delu zveze. Velikansko delo je izvršila zveza v 1. 1903. in 1904., koliko predavanj je priredila, koliko spisov razširila. Zveza je imela marsikatere težkoče, nešteto nasprotnikov je oviralo njeno delovanje, a zavest, da delajo v prospeh in rešitev v obupnih razmerah živečega kmečkega stanu, je bodrila češke zadrugarje in je peljala od uspeha do uspeha. Danes lahko s ponosom gledajo na uspehe svojega dela in so lahko prepričani, (da citiram besede najzmožnej šega ne le češkega, ampak v obče avstrijskega zadru ga rja g. Jan. Sedla k a), da bodo v tem znamenju, to je v znamenju jasno začrtanega, skupnega, složnega, v pravem zadružnem duhu se vršečega dela vse težave premagali in končno z magali. Slovenski zadrugarji se radujemo nad uspehi zveze čeških kmet. zadrug v Pragi, najsrčnejše ča-stitamo k desetletnici in želimo, da se goji kakor doslej slovanska vzajemnost na narodno-gospodarskem polju! Po poti, katero so nam pokazali češki zadrugarji, hočemo hoditi v prid slovenskega naroda! Prvi avstrijski zadružni shod. (Nadaljevanje.) Prvi dan. Sejna dvorana nižjeavstrijskega deželnega zbora bila je dne 29. maja 1906 že ob 9. uri predpoldne popolnoma polna. Zbrali so se v njej avstrijski zadrugarji na prvi avstrijski zadružni shod. Njim se je pridružilo veliko število gostov, ki so že prej bili prijatelji zadružništva, ali pa so na shodu samem morali postati prijatelji zadružne ideje. V prvi vrsti moramo omeniti tajnega svetnika g. Haas iz Nemčije, ki je v svoji domovini vodja one zadružne organizacije, kojo je vstvaril Raiffeisen. Nastopal je kot učitelj, ki pride nadzorovat svoje učence, pa mislimo, da so ti učenci že davno zapustili šolsko klop in delujejo v svojem delokrogu po vseh svojih močeh z vso vnemo za zadružno stvar. Gospod tajni svetnik bil je pa iz Nemčije, radi tega je mogel na prvem avstrijskem shodu nastopati kot učitelj, ki je v svojem govoru prijazno priznaval, da smo v Avstriji dobri učenci — Nemčije. Omenil je pa tudi stvari, ki so same na sebi zanimive. Zadružno organizacijo v Nemčiji opisal je prvi naš avstrijski dvorni svetnik dr. Ertl, ki je napisal ob enem tudi prvi zgodovino nemškega zadružništva. Povdarjal je tudi zveze med nemškim in avstrijskim zadružništvom, ki temeljijo na jednakih nazorih v glavnih načelih zadružništva. Zadružništvo se mora razviti na temelju krščanske ljubezni do bližnjega, — samopomoč mu je glavno načelo — in to glavno načelo lahko neguje država s svojo pomočjo; mi izvršujemo narodno in državno nalogo, radi tega smo opravičeni, sprejeti državno pomoč. A tudi v drugih točkah soglašamo. Tam in tu dajemo prednost etičnim ciljem zadružništva, za temi pridejo še le materijelni cilji; naše zadružništvo v prvi vrsti vzgojuje na podlagi ljubezni do bližnjega — ono hoče vzgojiti iz kmetovalcev gospodarski zmožne može. Dunajski župan g. dr. Lueger govoril je sledeče : Velespoštovani gospodje! Ce bi župan velikega mesta, kakor je Dunaj, ne bil prepričan, da le tedaj prodrejo zahteve pojedinih stanov, če vsi stanovi skupno delujejo, bi s tem pokazal, da ne umeva položaja. Zmirom sem si štel v dolžnost, delovati za spo-razumljenje med kmetovalci in meščani. Reči moram le to, da smo to na Nižjeavstrijskem popolnoma dosegli. Meščanom je na tem jako mnogo ležeče, da se kmetovalcem dobro godi, in nihče mi ne more oporekati, če trdim, da se tvori meščanstvo iz kmetovalcev. Težko bi se našel Dunajčan, kojega predniki bi ne bili z dežele. Že iz tega sledi, da so koristi jednake, če se včasih tudi navidezno križajo, in da so toraj vsi dolžni skrbeti, da se kmetovalcem primeroma dobro godi. Radi tega se zahvaljujem za vabilo na zadružni shod, kojemu sem se rad odzval, če tudi ne morem dolgo pri Vas ostati. Mislim pa, ker morem poznati vaše sklepe, da bodo o vaših namenih zvedeli vsi krogi. Velespoštovani gospodje! Zborujete v usodepolnem času. Če se ne motim, govoril je gospod dr. baron Stbrck o c. kr. vladi. V tem trenutku je ni, danes obstoji samo kraljevo ogerska vlada, ki dela z nami, kakor da smo beloti, sužnji teh azijatov! Danes mora vsakemu Avstrijancu srce prekipevati, če vidi naše grozno ponižanje. Vsi Avstrijani, brez ozira na narodnost, stan in poklic, moramo nastopiti proti židovsko madžarski grabežljivosti za čast naše domovine. S srca me veseli, da so danes tu zastopani vsi narodi. Danes se med seboj baš ne bodete pričkali, mislili bodete le, kaka revščina, kako ponižanje je zadelo našo domovino. Gospodje! Nesite te besede v vse pokrajine, v vse avstrijske dežele, da nas vse slednjič prešine skupno čustvo: osvoboditi se iz suženjstva, da bomo spet, kakor nekdaj, prosti, neodvisni Avstri-j anci. Ker je ministerstvo Hohenlohe ravno isti dan odstopilo, se je Luegerjev govor živahno odobraval, posebno pri onih, ki mislijo, da so vseh naših zmešnjav Ogri krivi. Nekdo pa ni odobraval Luegerjevega govora — in to je bil zastopnik ogerskih zadrug, ki se je kmalu poslovil. Na zadružni shod prišlo je tudi jako mnogo državnih poslancev — izmed slovenskih smo videli gg. dr. kSusteršič, dr. Ploj, dr. Žitnik, Pogačnik. Prišli so tudi zastopniki onih deželnih odborov, ki zadružništvo negujejo — zastopnika kranjskega deželnega odbora ni bilo — nadalje zastopniki kmetijskih družb — zastopnika c. kr. kranjske kmetijske družbe ni bilo — zastopniki ministerstev itd. Zadružni shod otvoril je predsednik „Splošne zadružne zveze“ g. dr. Pavel baron Stbrck; pozdravil je v prisrčnih besedah vse zbrane zadrugarje in goste. Po pozdravu govoril je prilično sledeče: Prvi avstrijski zadružni shod je za avstrijsko kmetijsko zadružništvo velevažnega pomena. Avstrijsko kmetijsko zadružništvo je še mlado; komaj dvajset let se razvija pri nas moderno kmetijsko zadružništvo, ker pojedine gospodarske združitve in nekateri zadružni poskusi s prejšnje dobe ne pridejo v poštev. Moderno kmetijsko zadružništvo pričelo je v Avstriji s snovanjem posojilnic-rajfajzenovk, za koje se je dobil vzgled na Nemškem. Danes imamo v Avstriji že več tisoč takih posojilnic, ki delujejo v vseh deželah za blagor kmetovalcev. Nismo se pa ustavili pri posojilnicah, temveč smo se lotili zadružne organizacije nakupa kmetijskih potrebščin in prodaje kmetijskih pridelkov, pri čemer pa ni bilo tako hitro vspehov, kot pri posojilnicah, kar pa nas ne sme strašiti, temveč nas mora le vspodbujati, da razne izkušnje porabimo. Brez vsega dvoma je zadružništvo edina bodoča oblika gospodarskega življenja kmetovalcev. Avstrijske zadruge združile so se deloma po deželah, deloma po narodnostih v zveze, za celo državo se je pa ustvarila osrednja zveza t. j. „Splošna zadružna zveza“ na Dunaju. Poročilo o zvezini skupščini. Radi preobilega drugega gradiva še v tej številki nismo mogli pričeti s poročilom o naši zvezini skupščini, ki se je vršila dne 20. avgusta t. 1. S poročilom pričnemo torej v prihodnji številki. Za danes omenimo samo, da je bila letošnja zvezina skupščina impozanten občni zbor, kakor ga še ni bilo nikdar. — 281 Novi pisarniški prostori. Vsled naglega naraščanja zvezinih poslov postali so naši pisarniški prostori pretesni. Radi tega preselili smo se v nove, večje prostore i. s. v pritličju hiše Miklošičeva cesta št. 18. t. j. nova Regalijeva hiša na vogalu Dalmatinovih ulic (nad hotelom ,,Union“ ob parku pred justično palačo.) Denarni promet za mesec julij 1906. Badema, društ. za šted. i zajm. —1000 (21.) Baška, seoska blag. -|-1000 (23.) Biograd, seos. blagajna —4000 (3.) Blagovica, hran. in pos. —2400 (6.) —1000 (21.) Bled za blejski kot, hran in pos. —12.000 (3.) —1000 (20.) —2000 (23.) Bloke, hran. in pos. —2000 (13.) Boh. Bistrica, hran. in pos. -|-4000 (10.) -(-4000 (15.) Boljun, društ. za šted. i zaj. -f-380 (6.) —1500 (5.) —1200 (6.) +380 (29.) +250 (4. 8.) Borovnica, hran. in pos. —3000(4.) —1000(13.) +4500 (16.) -5000 (16.) +6000 (24.) —29.000 (24.) Buzet, društ. za šted. i zajm. —6000 (14.) —6000 (27.) Cerklje, hran. in pos. +6000 (6.) +2000 (9.) +2000 (16.) +3000 (30.) Cirknica, hran. in pos. + 7000 (10.) +7000 (18.) +56.000 (23.) —5000 (24.) —23.000 (28) Cerkno, hran. in pos. —100.000 (16.) Col, hran. in pos. +1150 (9.) Čatež, hr. in pos. —3600 (7.) +1500 (12.) —2000 (23.) Češnjica, hran. in pos. +5000 (8.) —3000 (13.) Cermošnice, hran. in pos. +1500 (16) Crnivrh, hran. in pos. +1000 (13.) +500, +1000 (23.) D. M. v Polju, hran. in pos. +1100 (12.) +360 (18.) Dobrepolje, pos. +3000 (7.) -(-3000 (14.) Dobrinj, hran. in pos., +3000 (16.) +1000 (23.) +1600 (1. 8.) +1000 (4. 8.) Dobrunje, hran. in pos. —1000 (14.) Dolsko, hran. in pos. +1200 (8.) +1000 (16.) —300 (18.) +800 (1. 8.) Domžale, hran. in pos. +3000 (22.) Dračevica na Braču, seoska blag. —479 78 —983 40 (3.) —363-46 (12.) —117-50, -358-71 (12.) +1100 (28.) Draga, hran. in pos. +2600 (9.) +1800(16.) +1000-(23.) +500 (30.) Dubrovnik, hrv. puč. šted. +6000 (27.) Fara pri Kostelu, hran. in pos. +5000 (9.) +2500 (22.) Frankolovo, pos. —1000 (4.) +3500 (16.) —1000 (18.) —2000 (27.) Gojzd, hran. in pos. +3300 (8.) —1800 (18.) Gore, hran. in pos. +1000 (8.) Gorica, cent. pos. +100.000 (16.) Gorje, hran. in pos. +3000 (29.) Gradac, seoska blag. —1600 (5.) Horjul, hran. in pos., —400 (5.) -600 (12.) +700 (18.) Idrija, ljud. hran. in pos. +1000 (18.) Ig, hran. in pos. +1000 (6.) —2000 (5.) +1500 (27.) Izlake, hran. in pos. +5000 (13.) Jesenice, hran. in pos. +4500 (29.) Kamnik, I. okrajna hran. in pos., +6000 (3. 8.) Kamnik, hran. in pos. —6000 (1.) —39 48 (6.) +10.000 (8.) +5000 (9.) +3000 (13.) +8000 (20.) +5000 (30.) Kanal, hran. in pos. +7000 (16.) Kandija, hran. in pos., +4000 (16.) —8000 (17.) +8000 (30.) Knežak, hran. in pos. +5300 (9.) +1900 (15.) +5800 (25.) Koljane, seoska zajm. blag. +141-67 (4.) Komenda, hran. in pos. +2559 (8.) +6130(9.) —1800 (10.) +3500 (20.) —1000 (20.) Košana, hran. in pos. +2000 (20.) Krka, hran. in pos. +3500 (6.) Kropa, žreblj. zad. +44'28 (4.) +247-75 (5.) +244-28 (6.) +2772-58 (6.) +618.80 (7.) —35 595-08 (7.) —2972-04 (7.) +1314 (8.) +213-51 (9.) +17-59 (9.) +28-60 (9.) +546-84 (10.) +83 (10.) +156-64 (11.) +192-95 (11.) +142 (11.) +128-22 (11.) +77-60 (13.) +6000 (13.) +58-78 (16.) +25 48 (16.) +6-28 (18.) +1364 (20.) +87-60, +997'84 (20.)-2000 (19.) +372 (21.), +10'91, +264.95 (21.) +254-10 (22.) +73 50 (22.) +103'60 (23.) +0-90 (25.) +4983-23 (25.) +156 80 (27.) - 463-47 (27.) +61-20 (27.) +107-25 (27.) +1510-60 (28.) +114, +265-50 (29.) +69‘33 (30.) +173-90, +92-49 (30.) +32-34 (30.) +30-60, +7-39 (1. 8.) +138-36 (2. 8.) +302 (3. 8.) Laško, hran. in pos. +700 (17.) +2000 (30.) Leskovec, hran. in pos. +500 (6.) +500 (8.) +1400 (14.) Leskovica, hran. in pos. —2000 (3.) +1800 (23.) Lindar, družt. za šted. i zajm. +400 (5.) —450 (24.) Ljubljana — Vzaj. podp. dr. +25.000 (14.) +20.000 (20.) —10.000 (28.) Ljubno, hran. in pos. +17.800 (18.) +18.200 (1. 8.) Loškipotok na Taboru, hran. in pos. —1100 (3.) +2000 (22.) +3800 (29.) Lukovica, hran. in pos. +2000 (22.) Marenberk, pos. +4500 (18.) +3000 (1. 8.) Medulin, društ. za šted. i zajm. —2000 (11.) Mengeš, hran. in pos. +3000 (8.) +2000 (15.) +1000 (22.) Metlika, hran. in pos. +7000 (14.) +6000 (24.) Mošnje, hran. in pos. +1000, +500 (6.) +1500 (18.) +7000 (4. 8.) Pazin, podr. istr. pos. —3000 (3.) +4200 (26.) -(-1000 (27.) Pišece, hran. in pos. +2000 (8.) +1000 (21.) Planina, hran. in pos. —400 (23.) Polhov Gradec, hran. in pos. +2700 (4.) +400 (13.) +500 (20.) Poljane, hran. in pos. +6000 (27.) Pomjan, hran. in pos. +200 (6.) +120 (8.) +270 (15) +475 (22.) -1050 (24.) Preddvor, hran. in pos. +340 (7.) -1240 (11.) +1930 (13.) —320 (24.) +680 (1. 8.) +580 (3. 8.) Preska, hran. in pos. +480 (8.) +295 (13.) —360 (19.) Pločice-Konavlje, seoska blag. —1000 (20.) Punat, društ. za šted. i za j. +5250 (8.) +10.000 (23.) Radeče, hran. in pos., +6000 (8.) Rab, društvo za štednju i zajm. —7000 (9.) Rečica, hran. in pos. +800 (17.) +7000 (30.) Renče hran. in pos. +361'82 (8.) Ribnica, hran. in pos. +10.000 (8.) —4000 (11.) +7000 (29.) Roč, hran. in pos. —4000 (13.) Rob, hran. in pos. +1000 (6.) —3000 (23.) Rogdznica, seoska bi. —1800 (10.) —800 (19.) Rovte, hran. in pos. +3500 (20.) +1000 (22.) +3000 (25.) +2000 (1. 8 ) Selca na Braču, seoska blag. —800 (3.) — P50 (4.) +3000 (30.) Selca pri Škofji Loki, hran. in pos. +4000 (15.) Semič, hran. in pos. +2000 (10.) +2000 (20.) +2000 (22.) +4000 (30.) Senožeče, hran. in pos. —1000 (11.) Slovenji Gradec, hran. in pos. +29.400 (7.) —1700 (14.) —10.000 (21.) —1000 (28.) Smlednik, hran. in pos. +1600 (22.) Sorica, hran. in pos. +1000 (6.) +1000 (11.) —1000 (16.) Srednjavas, hran. in pos. +3000 (6.) +6000 (7.) +3000 (8.) +1000 (16.) -1500 (24.) Staraloka, hran. in pos. —8000 (4.) Stari trg, hran. in pos. —17.000 (3.) +8000 (24.) +6000 (30) Struge, hran, in pos. —1500 (3.) - 600 (10.) —1000 (18.) Sv. Ema, hran. in pos. —440 (21.) Sv. Ivan, hran. in pos. —1400 (12.) —1000 (13.) +1000 (21.) —2500 (21.) Sv. Jakob ob Savi, hran. in pos. +1000 (20.) Sv. Križ pri Litiji, hran. in pos. +2500 (8.) —500 (12) +1000 (22.) +1200 (29.) Sv. Križ pri Kastvu, hran. in pos. +2850 (8.) Sv. Jurij ob j. ž., hr. in pos. —3000 (3.) —800 (20.) +1000 (21.) -1000 (27.) +1500 (4. 8.) Sv. Jurij pod Kumom, hr. in p. +1300 (8.) +900 (24.) Sv. Jurij pri Kranju, hran. in pos. +3500 (6.) +1000 (7.) +1200 (25.) Sv. Kunigunda, hran. in pos. +2000 (18.) Št. Lambert. hran. in pos. +835 (17.) +700 (27.) +888 (29.) Sv. Lenart, pos. +18.000 (16.) +4000 (20.) +6000 (3. 8.) Šebrelje, šted. in pos. —500 (3.) +1200 (29.) Škocijan, hran. in pos. +2000 (8.) Škofjaloka ljud. hran. in pos., —1000 (13.) —2000 (26.) Šmarije, hran. in pos. +1000, +1000 (21.) Šmartno pri Litiji, hran. in pos. —600 (11.) —3500 (14.) —1000 (27.) +2000 (28.) Šmartno pri Kranju, hran. in pos. +2800 (20.) —1000 (27.) Štokovci, društ. za šted. i zajm. —5000 (3.) —4000 (28.) Št. Ilj pod Turjakom, pos. +£>000 (8.) —1000 (13.) +2000 (28.) +4000 (4. 8.) Št. Janž, hran. in pos. —700 (13.) Št. Jernej, slov. pos. +1500 (6.) +1000 (16.) —2000 (20.) Št. Peter, hran. in pos. —5000 (3.) +12.500 (10 ) +3150 (16.) —3200 (23.) Št. Rupert, hran. in pos. —4000 (9.) Št. Vid pri Zatičini, hran. in pos. +3000 (28) Št. Vid nad Ljubljano, hran. in pos. +2000(6.) —2000 (7.) +3500 (9.) +1150 (14.) +2350 (21.) +1500 (22.) +1650 (28.) +110 (3. 8.) Tomaj, hran. in pos. —1000 (18.) —3000 (27.) Tomišelj, hran. in pos. +4000 (13.) —5800 (14.) —3471 87 Toplice, hran. in pos. —1000 (7.) Trebelno, hran. in pos. +1000 (6) +1000 (9.) Trnovo,, hran. in pos. +20 (10.) +5000 (11.) +2500 (15.) +3000 (1. 8.) +7000 (3. 8) Tržič, hran. in pos. +3000 (7.) +2000 (14.) +12.000 (16.) +2000 (29.) Tržišče, hran. in pos. —2000(11.) —2000 (19) Vabriga, hran. in pos. —1800 (5.) +1800 (17.) Velike Lašče, hran. in pos. +1500 (8.) Vipava, hr. in pos. —5000 (6.) +2000 (27.) +4000 (30.) +4000 (30.) Višnja gora, hr. in pos. +3000(6.) —3500 (9.) -3000(14.) +1000 (26.) +3000 (27.) Vodice, hran. in pos. +1400 (15.) +2000 (29.) Vrbnik, dr. za št. i zajm. +1200 (11.) +1600 (15.) +1000 (16.) +2000 (22.) Vrhnika, hran. in pos. —3000 (20.) Zagradec, hran. in pos. +2000 (8.) +3000 (16.) Zagorje ob Savi, ljud. hr. in pos. —500 (24.) Zatičina, pos. —800 (17.) —1000 (21.) Zg. Besnica, hran. in pos. +500 (8.) Zg. Tuhinj, hran in pos. +2000 (8.) +2000 (15.) +1000 (22.) Žiri, hran. in pos. +8000 (15.) +5000 (29.) Žminj, društ. za šted. i za j. —1000 (9.) —1400 (24.) +2000 (27.) ___________ Uradnik dobi takoj službo pri neki zvezini zadrugi. Zahteva se slovenska in nemška korespondenca ter knjigovodstvo. Ponudbe so vložiti pri „Zadružni zvezi11. — 283 -- Računski zaključki. Hranilnica in posojilnica v Leskovcu, registrovana zadruga z neomejeno zavezo, za V. upravno leto 1905. Člani: začetkom 1. 1905 243, v upravnem letu pristopilo 44, odpadlo 0, koncem leta 1905. 287. Deleži: začetkom I. 1905.243, v upravnem letu prirastlo 44, izplačano 0, koncem 1. 1905. 287 ; odpovedano: 0. Denarni promet: K 128.90305. Prejemki (Debet) K h Izdatki (Kredit) K h Imetje (Aktiva) K h Dolgovi (Pasiva) K h Deleži 88 Vzdig. hran. vloge . 15.613 24 Posojila 54.625 94 Deleži 574 Hranilne vloge s ka- Dana posojila . . 24 078 - Tekoči račun z zvezo 2812 12 Hranilne vloge s ka- pital, obrestmi 28.947 76 Tek. račun z „Zvezo" 2-2 140 — Inventar premični . 154 44 pital obrestmi 56 620 66 Vrnjena posojila 14732 15 Obr hr. vi. izplačane 290 60 Delež pri Zadr. zv. 400 — Predpl. obr. od pos. 145 50 Tekoči račun z zvezo 17.772 81 Obr. hr. vi. kapitaliz. i 1.758 16 Gotov. 31. dec. 1905 1.185 51 Rez. zaklad . . . 1.126 09 Plač. obr. od posojil 2.791 09 Obresti tek. računa 174 94 Čisti dobiček . . . 711 76 Upr. in uradni prisp. 159 83 Obr. pos. povrnjene 21 65 Pristopnine . . . ] 22 — Upr. in urad stroški 107 80 Gotov, začet. 1. 1905 1.080 64 Rent. d. in nep. prist. 24 38 Doplač. deleža „Zv." | 200 — Got. koncem 1. 1905 1.185 51 65.594 28 65 594 28 59.178 01 59178 01 II 1 II 1 1 Mlekarska zadruga Izlake-Zagorje, registrovana zadruga z omejeno zavezo, za VII. upravno leto 1905. Člani: začetkom leta 1905. 78, v upravnem letu pristopilo 4, odpadlo 2, koncem leta 1905. 80. Deleži: začetkom leta 1905. 78, v upravnem letu prirastlo 4, izplačano 2, koncerni. 1905. 80; odpovedano: 6. Denarni promet: K 15.113-41. Prejemki (Debet) K h Izdatki (Kredit) K h Imetje (Aktiva) K h Dolgovi (Pasiva) K h Blag. preost 1. 1904 273 82 Izplačani deleži . . 20 Vrednost blaga . . 2.591 73 Deleži 800 _ Vplačani deleži . . 40 . Vrnjena izposojila . 200 — Terj. na bi. pri nez. 264 57 Izposojila .... 4.500 — Prejemki za blago . 5 976 29 Izdatki za blago . . 4.496 09 Inventar premični . 1 677 44 Dolg na blagu zadr. 499 95 Hrehodni .... 499 14 Inventar premični . 56 04 Delež pri Gosp. zv. Dolg na tiskovinah 97 23 Vzdign. nalož denar 900 — Davki 4 44 in Zadr. zv. ... 60 — Dolg na najemščini 10 — Odprodani inventar 24 — Neposredna pristojb. — 20 Delež pri pos. v Iz- čisti dobiček . . . 92 34 Razno 22 02 Uprav, in urad. stroš. 1 349 29 lakah 2 — Obresti od izposojil 251 17 Hran. vloga (obresti) 24 54 Prehodili .... 100 91 Gotov- iz računa reje Naložen denar . . 900 — prašičev .... 326 78 Gotov, konec 1. 1905 357 13 Zguba prejšnjih let 695 33 Got. 31. decem. 1905 357 13 7 735 27 || 7.735 27 5.999 52 5.999 52 II 1 II 1 1 Mlekarska zadruga v Selcih, registrovana zadruga z omejeno zavezo, za IV. upravno leto 1905. Člani: začetkom leta 1905. 100, v upravnem letu pristopilo 12, odpadlo 0, koncem leta 1905. 112. Deleži: začetkom leta 1905. 120, v upravnem letu prirastlo Denarni promet: K 30.870-32. Prejemki (Debet) K h Izdatki (Kredit) jj K j h Blag. preost 1. 1904 Vplačani deleži . . Pristopnine . . . Prejemki za blago . Vzdig. nalož. denar Vzdig. obr. nal. den. 70 72 12 13.601 1.700 56 53 81 50 Vrnjena izposojila . Izdatki za blago . . Voznina Inventar premični . Neposredna pristojb. Upravni stroški . . Naložen denar . Got. 31. decem. 1905 600 10.930 519 93 1.413 1.800 155 97 83 20 40 08 36 15 512 84 15.512 84 12, izplačano 0, koncem leta 1905. 132, odpovedano: 2. Imetje (Aktiva) K h Dolgovi (Pasiva) K h Vrednost blaga . . 16 Deleži 792 Terj. na bi. pri nez 670 — Izposojila .... 2 400 — Inventar premični . 2.451 49 Dolg na blagu zad. Deželni inventar 332 22 Delež pri Zadr. zv. 200 — 208 42 Delež pri Gosp. zv. 60 — Rezerv, zaklad . . 17 34 Naložen denar . . Gotov. 31. dec. 1905 200 155 36 Čisti dobiček . . . 2 87 3 752 85 3 752 85 l Mlekarska zadruga pri Sv. Mihelu, registrovana zadruga z omejeno zavezo za IV. upravno leto 1905. Člani: stanje začetkom leta 1905 189, v upravnem letu pristopilo 73, izstopili 24, koncem leta 1905 238. Deleži: stanje začetkom leta 1905 189, v upravnem letu prirastlo 73, odpadlo 24, koncem 1. 1905 238, odpovedano: 2. Denarni promet: K 50.686-62. Prejemki (Debet) K h Izdatki (Kredit) K h Imetje (Aktiva) K h Dolgovi (Pasiva) h Blag. preost. 1. 1904 42 41 Izplačani deleži . . 144 Vred. blaga . . . 1.102 80 Deleži 1.428 Vplačani deleži . . 438 — Vrnjena izposojila . 3.100 — Terj. na bi. pri zad. 339 31 Izposojila .... 17.695 28 Pristopnine . . . 36 50 Izdatki za blago . . 14.242 18 Terjat, na blagu nez 2.088 96 Dolg na blagu zad. 1.118 84 Izposojila .... 3.100 — Voznina .... 5.206 01 Vred. neprem. inven. 11.102 12 Dolg na blagu nez. 79 76 Prejemki za blago . 22 032 60 Inventar premični . 357 53 Vred prem. invent. . 7.474 99 Dolg na obr. od izp. 773 75 Tiskovine .... 7 52 Upravni stroški . . 1.959 87 Naložen denar . . 42 — Dolg na inventarju. 1.416 16 Naložen denar . . 20 — Gotov, konec 1. 1905 627 44 Rezervni zaklad. • 192 85 Got. koncem 1. 1905 627 44 čisti dobiček . . . 72 98 25.657 03 25 657 03 22.777 62 22.777 62 Mlekarska zadruga v Škofjiloki, registrovana zadruga z omejeno zavezo, za VI. upravno leto 1905. Člani: začetkom leta 75, v upravnem letu pristopilo 0, odpadlo 0, koncem leta 75. Deleži: stanje začetkom leta 132, v upravnem letu prirastlo 0, izplačano 0, koncem leta 132; odpovedano 0. Denarni promet: K 107.810-85. Prejemki (Debet) K h Izdatki (Kredit) K h Blag. preost. 1. 1904. Prejemki za blago . Najemnina . . . 136 53.629 244 16 73 Izdatki za blago . . Davki Upravni stroški . . Obresti izposojil. . Gotov. 31. dec. 1905 51.044 145 119 2.491 208 70 70 02 54 93 54 009 89 54 009 89 II Imetje (Aktiva) K h Dolgovi (Pasiva) K h Inventar nepremični 22540 Deleži 672 Inventar premični . 5.700 — Izposojila .... 35.346 78 Delež pri Zadr. zv. 60 — Dolg na obr. od izp 1.999 44 „ „ Ljud. posoj 4 — Tiskovine .... 106 18 Vrednostne listine . 7.188 79 Čisti dobiček . . . 259 09 Zguba prejšnjih let. 2.840 17 Dolžna stanarina 41 60 Gotov, konec 1. 1905 208 93 38.583 49 38 583 49 | Mlekarska zadruga na Vrhniki, registrovana zadruga z omejeno zavezo, za I. upravno leto 1905. Člani: stanje začetkom leta 1905 —, v upravnem letu prirastlo 294, izstopil 0, koncem leta 1905 294. Deleži: stanje začetkom leta 1905 —, v upravnem letu prirastlo 294, odpadlo 0, koncem leta 294, odpovedano: 0. Denarni promet: K 182.501,44. Prejemki (Debet) K h Izdatki (Kredit) K h Vplačani deleži . . Pristopnine . . . Izposojila .... Prejemki za blago . Podpora .... Prisp. čl. za vožnjo Popusti Obresti izposojil 1 344 499 23 074 65 279 1 000 298 16 3 50 62 61 31 79 Vrnjena izposojila . Izdatki za blago Voznina . . . Inventar nepremični Inventar premični . Davki Upravni stroški . . Obresti izposojil. . Del pri ml. v Logatcu Delež pri Gosp. zv. Delež pri „Zad. zv.“ Delež pri dom. hran. Gotov. 31 dec. 1905. 3 204 57 618 3 056 21.720 869 11 3 545 723 200 20 10 5 530 79 78 51 69 95 32 54 03 22 91.515 83 91 515 83 Imetje (Aktiva) K h Dolgovi (Pasiva) K h Ter. na bi. pri zadr. 77 31 Deleži 1.344 50 Terj.na bi. pri nezad. 3973 58 Izposojila .... 20.000 — Vred. neprem. inven 21.720 69 Dolg na blagu zadr. 3.558 52 Vred. prem. invent. 1.614 93 Dolg na inventarju . 1.148 72 Predplač. obr. izpos. 475 — čisti dob. za 1 1905 2.705 16 Del. pri ml. v Logatcu 200 — Delež pri Gosp. zv. 20 — Delež pri Zadr. zv. 10 — Delež pri dom. hran. 5 — Tekoči račun z zv. 130 17 Gotov. 31. dec. 1905 530 22 . j 28.756 90 28.756 90 II 1 II II 1 Konsumno društvo u Banjolama, registrevana zadruga z omejeno zavezo za I. upravno leto 1905. Člani: stanje začetkom leta 1905 —, v upravnem letu pristopilo —, izstopilo —, koncem leta 1905 —. Deleži: stanje zač. 1. 1905 —, v uprav, letu prirastlo —, odpadlo —, koncem 1. 1905 —; odpovedano: 0. Denarni promet: K 26.34D34. Prejemki (Debet) K h Izdatki (Kredit) K h Imetje (Aktiva) K h Dolgovi (Pasiva) K h Zadružni deleži . . 739 Deleži 20 Gotov. 31. dec. 1905 1.052 90 Deleži 719 Prodaja robe . . . 12.871 48 Odplače robe. . . 11 996 30 Blago v Zalihi . . 2.154 95 Dolg na blagu . . 2.028 55 Pristopnine . . 80 — Tekoči račun. . . 10 — Ti rj at ve na blagu . 318 11 Cisti dobiček . . . 844 98 Bolniška blagajna . 6 64 Nabava inventarja . 26 22 Knjige po odbitku . 30 35 Knjige in tiskovine. 60 70 Pohištvo . . . . 26 22 Ustanovni stroški . 30 02 Delež Zadružni zv. ] 10 — Plača in stanarina . 199 24 Zavarovalnina . . 9 66 Vožnje 236 15 Poštnine .... 1 77 Pristopnina Zvezi . 35 — Bolniška blagajna . 9 58 Bazni 9 58 Gotovina konec leta 1.052 90 13 697 12 | 13.697 12 3.592 53 3.592 53 II 1 II Gospodarska zadruga na Češenjici, registrovana zadruga z omejeno zavezo, za VIII. upravno leto 1905. Člani: stanje začetkom leta 1905 191, v upravnem letu pristopilo 0, izstopili 79, koncem leta 1905 112. Deleži: stanje začetkom leta 1905 191, v upravnem letu prirastlo 0, izplačan 79, koncem I. 1905 112; odpovedano 0. Denarni promet: K 51.409"30. Prejemki (Debet) K h Izdatki (Kredit) K h Imetje (Aktiva) ... K h Dolgovi (Pasiva) K h Blagaj, preost. 1904 8 53 Izplačani deleži . . 1 014 Vrednost blaga . . 8.219 58 Deleži 2.267 Izposojila .... 1 100 — Vrnjena izposojila . 200 — Terjatve na blagu pri Izposojila .... 20.721 — Prejemki za blago . 24 580 15 Izdatki za blago . . 22 920 58 zadružnikih . . 2.691 97 Dolg na blagu zadr. 37 — Dohodki senožet. . 46 — Voznina .... 461 98 Inventar nepremični 21.275 19 Dolg na blagu nezad. 4.119 59 Za sobo .... 16 — Užitnina .... 45 56 Inventar premični . 426 36 Dolg na posestvu . 50 — Inventar premični . 20 25 Delež pri Zvezi . . 200 — Dolg na posestev . 1.000 — Davki 105 85 Najemnina .... 36 — Rez. zaklad . . . 5.187 53 Upr. in urad. stroški 890 60 Vrednost tehtnice . 209 96 Got. koncem 1. 1905 92 06 Zguba 231 — Got. koncem 1. 1905 92 06 25 750 68 25 750 68 33 382 12 33.382 12 II 1 Kmetijsko konsumno društvo v Lučah, registrovana zadruga z omejeno zavezo za IV. upravno leto 1905. Člani: stanje začetkom leta 1905 65, v upravnem letu pristopilo 27, izstopil 1, stanje 31. decembra 1905 91. Deleži: stanje zač. 1. 1905 65, v upravnem letu prirastlo 40, izplačano 1, koncem 1. 1905 30; odpovedano: 1. Denarni promet: K 47.772-96. Prejemki (Debet) K h Izdatki (Kredit) * h Blag. preostanek . 734 60 Izplačani deleži . . 10 Vplačani deleži . . 398 — Vrnjena izposojila . 1 400 — Pristopnine . . . 40 — Izdatki za blago. . 20.400 75 Izposojila .... 1.600 — Voznina .... 538 43 Prejemki za blago . 21.479 30 Užitnina .... 10 40 Najemnina .... 10 Neposredna pristojb. Upr. in urad. stroški Obresti Delež pri Gosp. zv. Gotov. 31. dec. 1905 948 176 20 762 60 64 24 84 24 267 90 24.267 90 | Imetje (Aktiva) K h Dolgovi (Pasiva) K h Vrednost blaga . . 4 598 55 Deleži 1.288 Ter. na blagu pri zad. 1 376 56 Izposojila . . . . 2.411 — Terjatve na blagu Dolg na blagu nezad. 3613 93 pri nezadružnikih j 144 58 Dolgnaobr. od izpos. 49 75 Inventar premični . 51 28 Rez zaklad . . . 251 30 Delež pri Zadr. zv. 200 — Cisti dobiček . . . 304 83 Delež pri Gosp. zv. 20 — Delež pri kmetijsk. društvu Rečica . 20 — Terjatev najemnine | 45 — Terjatev pri Robniku | 700 — Gotov. 31. dec. 1905 762 84 j) 7 918 81 7.918 81 II 1 Kmetijsko društvo v Selcih, registrirana zadruga z omejeno zavezo, za VI. upravno leto 1905. Člani: stanje začetkom leta 64, v upravnem letu pristopilo 2, odpadlo 1, koncem leta 65. Deleži: stanje začetkom leta 64, v upravnem letu prirastlo 2, izplačano 1, koncem leta 65, odpovedano: 0. Denarni promet: K 34.031-40. Prejemki (Debet) K h Izdatki (Kredit) K h Blag. preost. 1. 1904 502 55 Izplačani deleži . . 20 _ Vplačani deleži . . 2 — Izposojila vrnjena . 200 — Pristopnine . . . 4 — Izdatki za blago 15.680 23 Prejemki za blago . 16.666 95 Voznina 364 24 Užitnina .... 74 44 Neposredna pristojb — 30 Upravni stroški . . 496 69 Obresti izposojil 20 — Got. koncem 1.1905 319 60 17.175 50 17.175 50 1 II 1 Imetje (Aktiva) K h Dolgovi (Pasiva) K h Vrednost blaga . . 1.245 Deleži 758 Dolg na blagu zad. 1 358 88 Izposojila .... 800 — Inventar premični . 112 28 Dolg na blagu zadr 186 — Delež pri „Zadr. zv.* 200 — Rez. zaklad z obresti 1.058 61 Delež pri „Gosp. zv.“ 20 — čisti dobiček . . . 453 15 Gotov. 31. dec. 1905. 319 60 3 255 76 3.255 76 | | Gospodarsko društvo v Trnovem, registrovana zadruga z omejeno zavezo, za VII. upravno leto 1905. člani: stanje začetkom leta 1905 826, v upravnem letu prirastlo 8, odpadel 1, koncem leta 1905 833. Deleži: začetkom 1. 1905 826, v upravnem letu prirastlo 8, izplačano 1, koncem 1. 1905 833, odpovedano: 83. Denarni promet: K 328 684-48. Prejemki (Debet) K h Izdatki (Kredit) K h Imetje (Aktiva) K h Dolgovi (Pasiva) * h Blag. preost. 1.(1904 154 94 Izplačani deleži . . 3 Vrednost blaga . . 82.505 98 Deleži 1.269 40 Vplačani deleži . . 13 40 Vrnjena posojila 37.665 04 Terjatve na blagu Neizplač. obr. delež. 214 36 Pristopnine . . . 13 20 Izdatki za blago 109 926 52 pri zadružnikih . 77 662 40 Izposojila .... 136.084 94 Izposojila ....... 6 778 13 Voznina .... 2.919 07 Inventar nepremični 96 630 24 Dolg na blagu nezad. 119.668 92 Prejemki za blago . 155 596 19 Užitnina .... 2 38 Inventar premični . 2.848 37 Dolg na obr. izpos. 486 — Najemnina . . . 1 290 17 Inventar nepremični 1 315 87 Predpl. obr. izposojil 360 29 Dolg na upr. stroških 796 — Razno 738 73 Inventar premični . 128 71 Dolžna najemnina . 498 — Rezervni zaklad . . 882 89 Pridobninski davek . 347 81 Delež „Zadr. Zvezi* 200 — Čisti dobiček . . . 1.793 81 Upravni stroški . . 9 241 16 Delež pri Ljud. pos. 4 — Obresti deležev . . 12 76 Delež pri hran. in Obresti izposojil 2.537 40 posojil, v Trnovem 2 — Gotov. 31. dec. 1905 485 04 Gotov. 31. dec. 1905 485 04 164.584 76 164.584 76 261.196 32 261.196 32 II | Kmetijsko društvo v Rečici ob Savinji, registrovana zadruga z omejeno zavezo, za VII. upravno leto 1905. člani: stanje začetkom leta 1905 606, v upravnem letu pristopilo 8, izstopilo 45, koncem 1. 1905 569. Deleži: stanje začetkom leta 1905 606, v upravnem letu prirastlo 8, odpadlo 45, koncem leta 1905 569, odpovedano 21. Denarni promet: K 113.587-14. Prejemki (Debet) K h Izdatki (Kredit) 1 K h Imetje (Aktiva) K h Dolgovi (Pasiva) K h Blag. preost 1. 1904 162 33 Izplačani deleži . . 866 Vrednost blaga . . 26.129 Deleži 13 875 Vplačani deleži . . 66 — Vrnjena izposojila . 6.200 — Terjatve na blagu Neizplačane obr. del. 1 306 81 Pristopnine . . . 16 — Izdatki za blago 43.583 43 pri zadružnikih . 7 232 42 Izposojila .... 21.000 — Izposojila .... 6 200 — Voznina 979 80 Inventar nepremični 10.036 64 Dolg na blagu nezad. 2.828 42 Prejemki za blago . 50.523 77 Užitnina .... 32 04 Inventar premični . 247 11 Dolg na obrestih od Prehodni (povr. dav.) 135 60 Inventar nepremični 117 63 Nepovrnjeni davek . 378 63 izposojil .... 4.500 — Najemnina.... 42 — Davki 183 74 Delež „Zadr. zvezi“ 200 — Rezer. zaklad z obr. 3.587 01 Upr. in urad. stroš. 2.856 70 Naloženi denar . . 1.408 82 Obresti 282 10 Delež pri Gosp. zv. 20 — Naloženi denar . . 1.340 — Gotov. 31. dec. 1905 704 26 Gotov. 31. dec. 1905 704 26 Zguba .... 740 36 57 145 70 1 57 145 70 47097 24 47097 24 II II 1 1 GOSPODARSKO BERILO. Jeruževi bratci. (K o n e c.) Ali brez žganja ne gre, pri delu na noben način ne shajam brez njega! Tako vas slišim jadikovati, ljubi moji. Toda povejte mi vendar, odkodi pa so jemali ljudje prejšnjih časov svojo moč? Vsaj se žganje javno prodaja šele izza tridesetletne vojske sem! Mar kmetje niso tudi takrat orali, kosili, mlatili in opravljali drugih težkih del? Ali nam ne opravljajo danes ravno najtežavnejših del stroji, ki mesto nas kose, mlatijo, žagajo les, režejo rezanico? Ali mar niso postavili Adamovi otroci, kakor smo mi, onih krasnih gradov, stolnic, cerkva, samostanov in trdnjav, ki jih občudujemo kot pozne priče srednjega in starega veka, mar niso vsega tega vstvarili ljudje, ki žganja niti poznali niso? Mar niso nosili jeklenih oklepov na prsih in težkih čelad na glavi, ki bi slabotni sedanji rod zmečkale v pravo čežmo, vojniki, ki so izvršili orjaške marše in izvojeveli čudovite boje, ki pa pri tem niso poznali žganja! ? Greje naj vas jeruš! O ti sveta nedolžnost! Za trenotek, da, za trenotek se ti zdi, da te žganje v resnici pogreje, pa samo za to, da te kmalu na to toliko močneje ohladi. Zakaj pa, prosim vas, globoko notri na severu v deželi večnega ledu kitolovci, zakaj mornarji ne pijo nobenega žganja in zakaj tudi pri nas zmrzne po zimi največ ravno pijancev? Mar ni Karolu XII. kralju švedskemu umrlo nenadoma 4000 mož vojakov, ki so si hoteli segreti premrte ude z žganjem? Pri veliki vročini ne moremo biti brez vsakega štamperla, mi spet ugovarjate. Veste kaj, pojte no enkrat v Egipet v Afriko, ali v južno Ameriko, v Kamerun, tam tudi ni vročina ravno za šalo, vroče je kot v krušni peči in kdo ti pije tam kapljico žganja! Noben vojak, noben egiptovski feloh (kmet), nobena živa duša ti nex okusi špirita, dobro vedoč, da gre za njim rumena mrzlica in bela žena! Vojaštvo pije čaj in kavo in se dobro počuti pri tem. Zakaj v glažutah, zakaj ob vroči žetvi dalje časa vzdrže ljudje, ki ne pijo žganja ? Zakaj se pri kužnih boleznih, pri koleri, griži, legarju in podobnih maščevalnih angeljih koščena žena loti s svojo jekleno koso naj prej e žganjepivcev in jim vstavi srce, da ne more več biti! Zakaj vas vprašam. Zakaj so v tovarnah najvstrajnejši delavci oni, ki ne vživajo nobenih opojnih pijač! He, zakaj? V rudokopih so oni, ki ne pokusijo nobenega žganja najkrepkejši in najbolj zdravi delavci! Tako je ljubi moji prijatelji. Ali, mi kličete že od daleč naproti, takole en požirek pred jedjo dela slast, kozarček žganja po kosilu pa pomaga k boljšemu prebavljanju. Poglejmo! Kes si napravljate na umeten način apetit, vzbujate v sebi pravi volčji glad, da bi kar požirali, toda ta čarovnija ne trpi dolgo. Ker ste si želodec nenaravno in močno razdražili, zato izgubljate polagoma bolj in bolj vso slast do jedij; ker z alkoholom izpreminjate želodčni sok, vsled tega ta izgubi svojo raztapljajočo moč. Kozarček žganja po kosilu in večerji pa je naravnost budalost in narobe svet. Ako v lijete žganja v želodec na jedila, ustavite kot bi mahnil sleherno prebavljanje za toliko časa, dokler ostane žganje v želodcu, ves miš-maš obleži na tleh v želodcu, kot je prišel in šele kadar je žganje, kadar je liker v peti, prične želodec šele polagoma svoje delo. Kdor ima kedaj priliko videti želodec močnega pivca, dobro si ga oglej, gotovo te bo pretresel mraz, — in naj si bo tudi o sv. Jakobu — ako opazuješ ta nestvor. *) Želodčna stena je vsa vneta in ožgana, pokrita s krastami in oteklinami, s črno, sesedlo krvjo. Vsaka kupica žganja je žebelj v mrtvaško rakev! Crni kralj zamorcev Ketevajo je rekel Angležem: ,,Ko uvažate sodce ruma v našo deželo, ropate mojemu ljudstvu možgane! In v lOletih so brezstigni angleški kramarji spravili 80.000 lisjak-indijancev na dobrih 2000 duš, vse to — po žganju! Stari glavar Kooha-indi-jancev pa je zaklical svojim rojakom: „Nikari ne pite strupovite ognjene vodke, ki vam jo ponujajo belokožci; kajti izmislil si jo je hudobni duh, da nas iztrebi iz zemlje!“ Zatorej, vi pridni delavci, vi, ki se ne prištevate divjakom, ampak olikanim Slovencem, povejte mi, ali naj mi ne zmoremo več nego ubogi Indijanci ? Kvišku, kvišku vsi, ki hočete samim sebi, svoji družini, svojim otrokom dobro, kvišku vsi, ki hočete biti zdravi in srečni, proč z alkoholom iz vaše hiše! proč z ono vražjo vodko, ki vas vodi v uboštvo in beračijo, v bolnišnico, v norišnico, v ječo med hudodelce. Proč s žganjem! Ti pa, ljuba, pridna slovenska gospodinja in mamka, ki si središče in steber domače hiše, stori tudi ti svojo dolžnost s prošnjo in solzo, z Ijubeznjivo, dobro, resnobno besedo pri svojem možu, da pusti žganje žganjarju, ki ga dela ali prodaja. Kako srečna boš ti uboga ženska, ako popusti tvoj sicer pridni mož nesrečni špirit. Nalašč mu o lepi priliki lepo preračunaj, kaj da bi vse lahko imel, ako bi popustil žganje. Ako spije vsak dan le za 12 h žganja znaša *) Slike vsled pijače o trovanih najžlahtnejših delov človeškega organizma, srca, jeter, želodca, ledvic itd. se dobe v naravni velikosti in barvi v „Katoliški bukvami v Ljubljani' za par kronic. to na leto že 4320 h ali 43 K 20 h, ako izpustimo 5 naj večjih praznikov. Za 43 K pa bi lahko dobil okoli: 1.) 35 kg šunke, 2.) toliko ali še več kg govejega mesa, 3.) 35 kg teletine, 4.) čez 30 kg slanine, 5.) čez 20 kg najčistejše masti za zabelo, 6.) veliko funtov krvavih klobas, 7.) veliko funtov pečenih klobasic, 8. kakih 1000 kg krompirja, 9.) malo manj kot 20 kg frišnega presnega masla za vse petke v letu, 10.) 43 kg kave v zrnji, 11.) 400 litrov mleka, 12.) 143 ferkeljnov fižola, 13.) 107 kg riža, 14.) 180 kg moke, 15.) 4 pare čevljev in ene po vrhu, 16. 50 lakti platna, 17.) za 2 obleki blaga za moško obleko, 18.) 100 lakti pisane kotenine za žensko obleko, 19.) 2 čedni omari za obleko itd. Tako, zdaj pa, ker je danes ravno nedelja, prosim premišljujte nekoliko o tem, ali ima Abstinent prav ali ne. Vprašajte se, je-li ne bi bilo dobro dati žganju enkrat za vselej iz Vaše hiše slovo, da se mesto njega vselita vanjo sreča in blagoslov božji. Še enkrat svinjska rdečica in sredstvo proti nji. V naši občini in sploh v okolici pazinski razsaja ta bolezen že več let in je prizadela kmetom ogromno škodo. Okrajni veterinar v Pazinu J. R. začel je pred nekaj leti vporabljati proti tej bolezni cepljenje z su-serinom — in to z uspehom. Ker se pa splošno dogaja, da iščejo ljudje pomoč pri živinozdravniku večkrat prepozno, vsled tega tudi cepljenje ni bilo vedno vspešno. Tukajšnje gospodarsko društvo pogodilo se je zato lani z omenjenim veterinarom, da je ta na račun društva v mesecu maju cepil prešiče vseh zadružnikov proti bolezni „rdečica". Stroški za to so se bogato poplačali, ker od vseh cepljenih prešičev — nekaj nad 300 ni nobeden poginil, da si je bilo lansko leto vsled silne vročine v tem oziru posebno nevarno. V sosednih občinah je pa bilo mnogo slučajev te bolezni. Načelstvo društva se je obrnilo potem na vlado za podporo in letos je ista podelila serum za cepljenje brezplačno, tako da je društvo plačalo veterinaru samo njegovo delo. Zato se priporoča vsem gospodarskim zadrugam — tudi hranilnicam in posojilnicam, kjer se pojavlja rdečica, naj vsako leto jeden del čistega letnega dobička za to svrho porabijo. Beram, 30. julija 1906. G. Razglas o sprejemu gojenk v gospodinjsko šolo c. kr. kmetijske družbe kranjske v Ljubljani. Meseca oktobra se otvori deveti tečaj gospodinjske šole, ki bo trajal 12 mesecev. Gojenke morajo stanovati v zavodu, ki je pod vodstvom čč. gg. sester iz reda sv. Frančiška. Zavod je v posebnem poslopju poleg Marijanišča na Spodnjih Poljanah v Ljubljani. Pouk, ki je slovenski in brezplačen, zavzema poleg verouka, vzgojeslovja, ravnanja z bolniki, spisja in računstva vse one predmete, ki jih mora umeti vsaka dobra gospodinja, zlasti se pa poučuje teoretično in praktično o kuhanju, šivanju (roč-nem in strojnem), pranju, likanju, živinoreji, mlekarstvu, vrtnarstvu itd. Gojenke se istotako vežbajo v gospodinjskem knjigovodstvu ter v ravnanju z bolniki in z bolno živino. Gojenke, ki se žele učiti nemškega jezika, dobe v tem predmetu brezplačen pouk in priliko, da se v enem letu zadosti privadijo nemškemu jeziku. Gojenka, ki bo sprejeta v zavod, plača na mesec za hrano, stanovanje, kurjavo, razsvetljavo, perilo, t. j. sploh za vse, 30 K, ali za ves tečaj 360 K. — Vsaka gojenka mora prinesti po možnosti naslednjo obleko s seboj: Dve nedeljski obleki, tri obleke za delo, dva para čevljev, nekaj belih in barvanih jopic za ponoči, štiri barvana spodnja krila, dve beli spodnji krili, šest srajc, šest parov nogavic, 10 do 12 žepnih robcev, šest kuhinjskih predpasnikov in tri navadne predpasnike. (Predpasniki za delo se tudi priskrbe v zavodu proti plačilu.) Če ima ktera več obleke, jo sme prinesti s seboj. Deklice, ki hočejo vstopiti v gospodinjsko šolo, morajo: 1. dovršiti že 16. leto; le izjemoma, v posebnega ozira vrednih slučajih se more dovoliti sprejem mlajših učenk; 2. znati čitati, pisati in računati; 3. predložiti zdravniško spričevalo, da so zdrave ; 4. predložiti obvezno pismo staršev ali varuha, da plačajo vse stroške; 5. zavezati se, da bodo natančno in vestno zvrše-vale vsa dela, ki se jim nalože, ter da se bodo strogo ravnale po hišnem redu. Prošnje za sprejem, ki jim je priložiti šolsko in zdravniško spričevalo ter obvezno pismo staršev, oziroma varuha, naj se pošljejo do 15. septembra t. 1. glavnemu odboru c. kr. kmetijske družbe kranjske v Ljubljani. V prvi vrsti 'se v gospodinjsko šolo sprejemajo deklice, ki imajo domovinsko pravico na Kranjskem; če bo pa v šoli prostora, se bodo sprejemale tudi prosilke iz drugih dežel. Glavni odbor c. kr. kmetijske družbe kranjske. V Ljubljani, dne 31. julija 1906. ttazpis! Na kranjski kmetijski šoli na Grmu pri Novem-mestu z dveletnim slovenskim poukom je oddati pet deželnih ustanov za prihodnje šolsko leto 1906/1907 (oziroma tudi za 1907/1908), ki se začne dne 3. novembra t. 1. Pravico do teh ustanov imajo sinovi kranjskih kmetovalcev in vinogradnikov, ki so vsaj 16 let stari, čvrstega zdravja ter so z dobrim uspehom dovršili ljudsko šolo. Prednost gre tistim mladeničem, ki ostanejo, dovršivši šolo na Grmu, gotovo na svojem domu in se bodo pečali s kmetijstvom. Učenci z ustanovami imajo hrano, stanovanje in pouk v šolskem zavodu brezplačno, za obleko, životno perilo, obuvalo in za šolske potrebščine pa si morajo sami skrbeti. V šolo se sprejemajo tudi plačujoči in zunanji učenci. Plačujoči učenci plačujejo za hrano po 80 h na dan in po 40 K šolnine na leto in stanujejo brezplačno v zavodu. Za vse druge potrebščine si morajo sami skrbeti. Zunanji učenci (eksternisti) stanujejo zunaj zavoda in plačujejo po 40 K šolnine na leto. Vsi učenci imajo uniformo, ki si jo morajo sami plačati. Hrano je plačevati naprej v mesečnih obrokih, šolnino pa v dveh letnih obrokih tudi naprej. Prošnje svojeročno pisane in kolekovane s kolkom za 1 K, je poslati vis. c. kr. vojnega ministerstva z dne 22. julija 1895, štev. 4643, prositi proti koncu drugega vojaškega leta, da se jim odpusti tretje službeno leto. Deželni odbor kranjski. V Ljubljani, 17. avgusta 1906. Pozor! Spominska knjiga gorenjske sadne razstave se prične te dni dopošiljati raznim zadrugam. Zadruge naj knjige ne vračajo, marveč naj jo obdržijo in — plačajo! Ta knjiga je velike važnosti za napredek sadjereje. Slovenci dozdaj še nismo imeli p o-mologije, to je prva in, vso čast izdajateljem, jako lepa. Ker sadje zdaj dozoreva, je nujno, da se ima knjigo že zaradi tega pri rokah, da se že enkrat določajo pomologična imena! Za precepitev starih vrtov z novimi vrstami pa je ta knjiga najboljši pripomoček. Z velikim trudom sestavljene sadne zbirke, kakor jih je nudila radovljiška sadna razstava, so zabeležene v tej knjigi in pozivljejo sadjerejca, da si nabavi od njih cepičev. Cena knjigi K 8'— je neznatna nasproti koristim, ki jih bo knjiga donašala. Komur je sploh ležeče na tem, da se naša sadjereja preuredi po zahtevi časa, naj ne zamudi naročiti to knjigo! Dobi jo pri načelstvu odbora bivše sadne razstave v Radovljici (Kranjsko). Prinoroča SR ■ Vzajemna zavarovalnica proti požarnim 6ko-“ “ 1 dam In poškodbi zvonov. Edini domači zavod te stroke: Ijubljana, Medjatova hiša. do 20. septembra t. 1. vodstvu kranjske kmetijske šole na Grmu pri Novem mestu. Vsaki prošnji je priložiti rojstni list, spričevalo o dovršeni ljudski ali kaki višji šoli, zdravniško potrdilo o trdnem zdravju in spričevalo županstva in župnega urada o lepem vedenju prosilca. Prošnji za sprejem proti plačilu je pridejati obvezno pismo (reverz) starišev, oziroma varuha zaradi vzdrževanja učenca. Vsak prosilec mora delati sprejemno izkušnjo iz slovenskega jezika in iz priprostoga računstva. Od uspeha te izkušnje je odvisen sprejem v šolo. Kdaj bo delati sprejemno izkušnjo, naznani vodstvo vsakemu prosilcu posebej. Seme kašeljskega zelja, delek^ zajamčeno pristno in kaljivo. Prodaje dokler je kaj zaloge, Ignacij Mercina, posestnik v Zg. Kašlju p. D. M. v Polju pri Liubljani. 2 dkg (navadno žlico) za 80 vin., poštnine prosto. Denar je poslati naprej. Sprejemajo se tudi pisemske znamke. Večja naročila po dogovoru. Službo išče štacunski sluga, 30 let star, zvest, zanesljiv. Služboval je že v večjem konsumnem društvu kot donašalec blaga in je tudi pri prodaji pomagal. Kmetijsko društvo v Vipavi dan sfiltrira vina in rensko vinsko pumpo, oboje z vso garnituro. Stroja sta v dobrem stanju. Gena primerna, plačilni roki po dogovoru. 3—2 Zadružna tiskarna v Ljubljani reg. zadr. z omej. zavezo StELZl trg' StOTT". ±0 Učenci, ki dovrše šolo z dobrim uspehom, imajo pri vojaščini pogojno pravico le do dveletne prezentne službe. Ako namreč zadoste svojim vojaškim dolžnostim prve dve leti brez graje ter dokažejo, da bodo po izstopu iz prezentne službe kmetovali na svojem ali svojih starišev domu, smejo na podstavi odredbe priporoča koverte s firmo, pismeni papir, vizitnice ter vsa v to stroko spadajoča dela po L— najnižji ceni. i Vnanja naročila 50 točno izvršujejo. 290 Delniška stavbinska družba »UNION« v Ljubljani. Ob začetku leta sklepajo posojilnice na občnih zborih o porabi čistega dobička. ~ Delniška stavbinska družba „UNION“ se usoja pri tej priliki opozoriti p n. hranilnice in posojilnice, da so še oddati delnice III. emisije, in da blagovole vsaj en del čistega dobička uporabiti za nakupovanje delnic družbe ,,UNION11. — S pomočjo zadružne organizacije se je posrečilo postaviti krasno stavbo hotela „UNION11. — Delničarji postali so solastniki tega podjetja, in delnice imajo sedaj svojo vrednost. Treba je pa še oddati III. emisijo, in odda se lahko, ako naše hranilnice in posojilnice vzajemno postopajo in prevzamejo delnice. — Tako n&rodno-gospo-darsko delo mora vspevati. — Oglasila za podpise delnic sprejema podpisani načelnik. Dr. V. Gregorič, načelnik. Mlatilnice lahko tekoče z rokami za goniti. ii /fuatllnice vsakovrstne z vratilom (gepeljnom). Mlatilnice z motor- jem na bencin (najcenejša gonilna sila) kakor tudi vsi poljedelski stroji po zelo znižanih cenah pri Karol Kavšeka nasled. 248 x—16 Sclmeider & Verovšek trgovina z železnino in zaloga strojev. Ljubljana, Dunajska cesta 16. Vsakdo naj se v svojo korist prepriča predno kupi kaki stroj! Pri nakupu klajnega apna zahtevajte pismene garancije zato, da ima v sebi fosforjevo kislino in daje čisto! Poslano blago dajte preiskati! Spoznali boste, da so vsi posnemki slabi in da je le naša postavno zavarovana znamka najboljša! Zahtevajte torej povsod izrecno le pristno, skozi 14 let preizkušeno Barthelovo Majno apno. Cene zmerne. — Priznanja zastonj. MIH. BARTHEL & Comp., Dunaj, X/3 Siccardsburggasse 44/G. Dopisuje se slovenski! a3.3/3i333333333333333l|CCCCCCCCCCCCCCc^^ C. kr. priv. pred ognjem in tatovi varne blagajne ^ prodaja najceneje dobro znana tovarna blagajnic M. Adlersfliigel založnik Raiffeisnov!h posojilnic Ounaj, L, Franz Joseptis-Ouai št, 21 , , , , , . _______247 24-16 [o mQg!P!PP.C3i.OgLC?3^i^M^ll3030^^003'3'OiQg53^^ S |j o o 0 1 g I § 1 B XXXXXXXXXX xxxxxxxxxx xxxxxxxxxx IW Berite! xxxxxxxxxx xxxxxxxxxx XXXXXXXXXX Gospodarsko društvo Budoma 262 24—6 XX XX v Istri ima v svojem zadružnem skladišču pristnega terana in izborno belo vino! Cene zmerne! Pošilja se pod sledečimi ugodnimi, poštenimi pogoji: 1. Vino se pošilja franko skladišče ali želez, postaja Sv. Petar u Sumi ali Poreč (Parenzo). — Tudi v lastnih sodih, ki se vrnejo franko na eno obeh postaj. 2. Od postaje gre blago na račun in riziko naročnika. 3. Reklamacije veljajo še osem dni po dostavi fakture (računa). 4. Plača se takoj ali tekom 30 dni potom Zadružne zveze v Ljubljani. 5. Vinosetudi zamenja za les — fižol — krompir moko — otrobe — koruzo in druge gospodarske in obrtnijske izdelke. 6. Pri naročilih izpod 300 litrov se vzorcev ne pošilja Zadruge! Trpu.imo med seboj! Poma- ® ’ gaj mo druga drugi! Vsaka konkurenca — vsak riziko je izključen pri kupu in prodaji! Naše načelstvo posreduje radevolje brezplačno tudi pri nakupu vina in grozdja od nje članov. Za posredovano kupčijo prevzame garancijo! xxxxxxxxxx! MP Berite! XXXXXXXXXX ......;xxxx :xxxx m m £ c v * & * * & fr & fr 1 $ 1 u v 1 p 1 p i p i [V 1 'M -G) fr * Prva kranjska mizarska zadruga v Št. Vidu nad Ljubljano vpisana zadruga z omejenim jamstvom nasproti železniške postaje Vižmarje v lastni hiši naznanja slavnemu občinstvu, da si je preuredila mizarsko delavnico s strojnim obratom na parno sito. Velika zaloga spalnih, jedilnih in salonskih oprav, vseh vrst in slogov od preprostih do naj finejših, po najnižjih cenah, brez konkurence. Izdeljuje vsa pohištvena in stavbna dela, oprave za hotele, sanatorije in druge javne zgradbe. Na novo urejena zaloga in prodajalna v Ljubljani, Dunajska cesta št. 18, v hiši kmetske posojilnice. 14_9 fr S-N 1 fr fr (o' V $ <9' fr fr X fr fr h $ 's v i [V 1 fr "G) * fr 'd * fr 'G) * fr V m mmmmmmmMmmmimimi n ◄ ◄ ◄ ◄ ◄ ◄ ◄ ◄ ◄ ◄ ◄ ◄ ◄ ◄ ◄ ◄ ◄ ◄ ◄ ◄ ◄ ◄ ◄ ◄ ◄ ◄ ◄ ◄ Najboljše patentirane brane nadkriljujejo vsakovrstne dosedanje lesene brane, ker so nepokvarljive ter se zobovi vsikdar lahko z novimi nadomeste. ♦ Gena za I komad (teža približno 25 kg) 15 K Nadalje vse vrste dobro varjenih verig za živino, vozove itd., kakor raznovrstnih kovanih žebljov priporoča 258,24-9 Prva žrebljarska in železo-obrtna zadruga v Kropi in Kamnigorici registr. zadruga z omejeno zavezo. Ceniki na zahtevo brezplačno in franko. Kmetijske zadruge pri večjem odjemu popust. ► ► ► ► ► ► ► ► ► ► ► ► ► ► ► ► ► ► ► ► ► ► ► ► ► ► ► ► 4 4 4 4 4 4 4 4 4 4 4 4 4 4 4 4 4 4 4 4 4 4 4 •d— Stanje vlog 30. junija 1906: čez 12 milijonov kron prlliLta Denarni promet 30. junija 1906: za štedonjo! čez 27 milijonov kron Ljad^a posojilnica registravana zadruga z neomejeno zavezo, preje: Gradišče štev. 1 sedaj: Kongresni trg št. 2, I. nadstropje sprejema hranilne vloge vsak de- A n qi brez kakega odbitka, tako, da sprejme lavnik od 8. ure zjutraj do 1. ure |2U|0 vložnik od vsacih vloženih 100 kron popoldan ter jih obrestuje po čistih 4 K 50 h na leto. Stanje vlog 30. junija 1906: K I2,485.874,93 — Denarni promet v letu 1905: 54,418.440'28 Hranilne knjižice se sprejemajo kot gotov denar, ne da bi se obrestovanje kaj prekinilo. Za nalaganje po pošti so poštnohranilnične položnice na razpolago. V Ljubljani, dne 30. junija 1906. 249, x—16 Dr. Ivan Šušteršič, predsedniki Josip Šiška, kanonik, podpredsednik. Oa-toorn-ilci; y y Fran Povše, Anton Belec, vodja, graščak, deželni odbornik, drž. in dež poslanec itd. posestnik, podjetnik in trgovec v Št. Vidu nad Ljubljano. Anton Kobi, Karol Kauschegg, Matija Kolar, Ivan Kregar, trgovec in pos. na Bregu veleposestnik v Ljubljani. župnik pri D. M. Polju, svet. trg. in obrt. zbor. v Ljubljani. Frančišek Leskovic, Karol Pollak, Ivan Pollak, Gregor Šlibar, zasebnik in blag. Ljud. pos. tovarnar in posestnik v Ljubljani. tovarnar in pos. v Ljubljani. župnik na Rudniku. gf- gf- gf- gf- gf- gf gf- {k- r Gospodarska zveza registrovana zadruga z omejeno zavezo, centrala za skupni nakup in prodajo v Ljubljani, Gradišče št. I (uhod: Kongresni trg št. 16) pi‘cs l< i*l>u, j o za svoje elane vseh gospodarskih potrebščin, posebno pa umetnih gnojil: To- ------------ maževe žlindre, kalijeve soli, solitra, superfosfatov itd., modre galice, žvepla, krme, koruzne moke, otrobov itd., semen, živine, strojev, orodja itd.; vseh gospodinjskih potrebščin; iprod-ojo vsakovrstnih kmetijskih pridelkov in izdelkov. Zaloga klajnega apna, oddaja se od 5 kg. naprej, Izdajatel,): Zadružna zveza v Ljubljani. Odgovorni urednik: Ivan Rožman, pisarniški ravnatelj „Zadružne zveze“. — Tisek Zadružne tiskarne, reg. zad. z om. zav. v Ljubljani.