Listl o utltelf&tvu, šoll, prosvetl ln JJJV —1 Unifikacija šolskih knjig kljub vSemu! je naslov članka proti unifikaciji v »Trgpvskem listu« od 5. III. —1 Tudi Hrvati protestiraio proti monopolizaciji šolskih knjig. (»Slovenec« 5. III.) —1 Proti monopolizaciji in unifikaciji šol. knjig prinaša tudi »Delavska pravica« od 5. III. krajši članek, ki končuje takple: Z narodnega in gospodarskega stališča moramo odklanjati tako mpnopolizacijo kakor unifikacijo. Ali bodo zmagale upravičene zahteve slovenskega naroda ali pa bo šlo po dosedanji poti dalje v škodo našega gospodarstva in naše slovenske kulture? —1 Proti monopolizaciji in unifikaciji učbenikov »je protestirala posebna deputacija gpspodarskih krogov. (»Glas naroda« 6. III.) —1 Fraiicoski psiholog govori o miselno- sti 5 letnega otroka in navaja zanimive primere: Za otroka je milijonar sin multimilijpnarja. Bacil je majhen del bolezni. Brzovlak je vlak, ki prileti tako naglo kot klofuta. Vulkan je gora, ki je zelo bplna. Mavrica pa je barvna paleta samega ljubega Bpga. (»Pragertagblatt« 7. III.) —1 O šolstvu v Jugoslaviji prinaša list »Neue Freie Presse« od 6. III. daljši članek. —1 O delu slovenskih odposlancev v Beogradu za slovensko šolstvo in proti mpnopolizaciji knjig poroča »Slpvenija« 6. III. —1 »Dompljub« od 4. II. ima o tem vprašanju zppet daljši uvodnik. Med drugim stpji tu: kot katoličani imamo pravicp in dolžnpst paziti, da ni v knjigah ničesar, kar bi nasprotovalo veri. V naše učbenike so se vrinile nekatere stvari, ki jih kot katoličani ne moremo trpeti. V učbenikih zgodovine se na nešteto krajih katoliška cerkev in njene ustanove ppisujejo pristransko, lažnjivo in krivično, da rušijo ugled cerkve. — Prinaša tudi nekaj primerpv. —1 Kako pomagatl zadolženemu uradni- ku, o tem razpravlja prof. Voj. Ivanpvič v »Pplitiki«. Bivša Avstrija je dajala državnim uslužbencem predujme na plačo v višini trimesečne plače, v posebnih primerih tudi pospjila, ki sp se vrnila najkasneje v 10 letih. Na take razdolžitve dandanes pač ni misliti, a treba bi bilp preskrbeti prezadolženemu uradniku kredit s čim nižjimi obrestmi in s čim daljšim rokom pdplačevanja. (Po »Našem glasu« od 1. III.) —1 »Naš glas« od 1. III. prinaša nekrolpg ppk. uprav. Ivanu Smolnikarju in ima poleg tega še naslednje notice, ki bi nas utegnile zanimati: Zastopniki učiteljske organizacije pfi banu. Še zaupnice predšedniku JUU. O kuluku. O disciplinski preiskavi proti upravnemu pdbpru ljubljanske sekcije JUU. O izjavi sdlidarnosti ljubljanski sekciji JUU od raznih banov. učiteljskih sekcij in o sppmenici predsedniškega zbora JUU, ki je bila objavljena v celoti v »Mariborskem večerniku«. —1 K ekspozeju prosvetnega ministra prinaša »Slovenec« od 5. III. na uvodnem mestu obširen komentar. Med drugim pravi tole: Centralna šolska uprava, ki je preobremenjena, ne more biti kos nalogam, samo ljudstvo v svpjem območju najbolj ppzna in jim najbplje ve odpomoči, akp ima tudi na šolstvp primerno ingerenco. Treba bo, da se k šolskim zadevam tudi v pogledu pouka, njega smeri in vzgojriih metpd pritegne ljudstvo po svojih občinskih in banpvinskih zastopstvih v smislu samoiniciative in ljudske žamouprave, ki so jo absolutistioni režimi demontirali. —1 O literarnem večeru v Mariboru, kjer so recitirali svoje pesmi in prozo naši štirje tovariši Petelinova, Tauferjeva, Roš in Seliškar, piše Maribprski večernik od 8. III. pa tudi »Mariborerzeitung« od 8. III. —1 Iz Žabnice je premeščen v Trebeljnp ŠpI. upr. Drago Kavčič. V Žabnici je vpdil Mlekarsko zadrugo, Kmetsko hranilnicp in pospjilnico in je bil spustanovitelj in predsednik »Narpdne knjižnice«. (»Jutrp« 8. III.) —1 Sestanek, ki sta ga nappvedali pbe sreski uč. prganizaciji za Maribpr je bil preppvedan. (»Jutro« 8. III.) —1 Gledališki dinar se bo pobiral odslej od kinematografskih vstppnic do cene 6 Din pp Din 0.50, za vstopnice nad 6 Din pa pp 1 Din. Denar se bo stekal v državno hipptekarno banko v poseben fond, ki bo rezerviran za gledališča. (»Službene novine« 5. III.) —1 O učiteljškem zborovanju sreskega društva Ljubljana vzhodni del pproča »Slov. Narod« od 7. III. —1 O premeščenju učitelja Žemlje Gabrijela iz Jesenic v Tepanje, piše »Slov. Narod« od 7. III. Pripominja, da je bil učitelj izredno sppsoben, marljiv in vesten. Izdeloval je tudi slike in grafične preglede razvpja starih Jesenic. —1 Ustanovil se je otroški orkester itt zbor v Ljubljani (Blehveissova 21). Sprejemajo se samo otrpci od 3. do 6. leta. (»Sldv. Narpd« od 7. III.) —1 Med šolskimj otroci v Marenber^tt razsaja mums. (»Marib. večernik« 7. III.) —1 O odlikovanju tov. Milana Pertota, dirigenta učiteljskega zbora prinaša tudi »Narodna prosveta« od 8. III. daljši članek. —1 Razgovor z dirigentom »Trboveljskih Slavčkov« prinaša »Mariborski večernik« od 6. III. —1 Župatičičevo reportažo o litijski predilnici, ki je izšla v »Našem rodu«, omenja tudi »Slpvenski Narod« od 6. III. —1 Proslava 25 letnice umetniškega dela Rada Pregarca bp 12. t. m. v sarajevskem gledišču. Pregarc je dovršil učiteljišče v Gprici in se je kasneje posvetil gledišču, kjer ima prav lepe uspehe. (»Jutro« 8. III.) —1 V »Murski krajini« pd 8. III. je ppročilo, ki govori o delu učiteljstva na dežefi. Med drugim je tudi tale pasus: V času, ko so vsi časppisi polni kritike o učiteljstvu in se ob te vrste ljudi zaletava že vsak člpvek imamo priliko dan za dnem videti, kako prav požrtvovalno učiteljstvo posveča ves svoj prosti čas prosveti mladine in naroda. —1 Poročilo ministrstva pravde in pro- svete v narodni skupščini priobčuje »Mari- borski večernik« od 4. III. na uvodnem mestu. —1 Šola in vzgojitel.ji je naslov uvodniku v »Naši volji« od 6. III., ki gpvori p tem, kakšen bi moral biti vzgojitelj. —1 Premestitve treh tovarišev ptnenja. »Slpvenski Narod« od 4. III. Gre za učitelja Zeleznika in Žitka, ki sta premeščena iz Sevnice na ZeleznP goro, naSprptno pa Leoppld Bonča. —1 Notranji minister g. Kprošec je govoril v narodni skupščini tudi o veliki nevarnosti kpmunizma, ki mu napoveduje hud boj. V službo te bprbe se morata postaviti — pravi — cerkev in špla, se morajo postaviti politične stranke, kulturna in socialna društva ter gpspodarske organizacije ter celpkupno njihovo članstvp. (»Slpvenec« 7. III.) —1 Iz »Učiteljskega tovariša« ponatislcuje »Domoljub« od 4. III. deloma članek »Nazaj k šoli«, in sicer brez komentarja. —I O treh premestitvah piše »Domoljub pd 4. III., o Pogačarjevi Frančiški, ki je premeščena v Ljubljano, o Lpjzetu Markiču, ki je premeščen v Polhov gradec in kateremu kliče dopisnik »g. Lojze, če Vas bodo še zdaj preganjali, kar nažaj pridite!« Pri pretneščanju, upravitelja Einspilerja iz Dola pri Ljubljani, pa pravi list: Ljudstvo se je oddahnilo in navdušeno pozdravlja delo kraljevske vlade. —1 Križev ni v šolah v Gprnjem Prekmurju in »Slovenec« pd 7. III. ppozarja na to pblast. —1 Za referenta za meščansko šolstvp je ppstavljen na kraljevski banski upravi v Ljubljani Rudplf Vagner. (»Slovenec« 6. III.) —1 Mestna občina plačuje vsakp letp Spkolu I. na Taboru znesek 66.000 Din, in sicer od 1. 1928. dalje kpt pdškodnino za kopališč.e, čeprav se kppanje Ptrok splph več ne vrši. (»Slovenec« 6. III.) —1 Zgradba vseučiliške knjižnice v Ljubljani po Plečnikovih načrtih v Ljubljani zagptovljena. (»Slovenec« 6. III.) —1 Vprašanje nove šole v Murski Spbpti kriči nujno pp rešitvi ter je za nas prava sramota. Danes ali jutri bo treba začeti z graditvijp. (»Murska krajina« 8. III.) —1 Delo učiteljev: Turneja učiteljskega pevskega zbora s koncerti v Murški Sobpti, v Ljutomeru in v Ptu>u. (»Slov. Narod« od 9. III.) Turneja »Trboveljskih slavčkov« s kpncerti v Mariboru in v Rušah (»Marib. več.« 9. III. in »Glas naroda« 10. III.) —1 Utrip učiteljske organizacije: Uči'teljska zborovanja y Kozjem, v Kranju in 14. t. m. v Crnomlju, v Žužembergu in na Pragerskem. (»SIpv. Narod« od 9. III.) —1 Poklicno uradništvo v stanovski državi je zanimiv uvodnik v »Našem glasu« pd 1. III., ki nam pove, kako so uredili vprašanje javnega uslužbenstva v Avstriji. —1 Predsednik zbornice za trgovino in obrt je imel pred kratkim predavanje, kjer se je zavzemal za to, da se uvede v naših šplah ruščina kot obvezen predmet. (»Slpvenija« 6. Ili.) —1 Nbva radio postaja v Beogradu je postavljena. Svoj program bo oddajala v 5 tujih jezikih in bo kpristila tudi sosednjim državam, posebno Albaniji, Grčiji in Bolgariji, kjer nimajo svpjih močnih ppstaj. (Po »Jutru« in »Slpvencu« pd 10. III.) —1 Pdlitično metamorfozo Frana Erjavca prikazuje »Pohod« od 1. III. v posebnem mastno tiskanem članku, kjer prinaša pdlomek predavanja, ki ga je imel mladfi Erjavec piroti klerikalizmu. Med drugim stoji tu: »Sovraštvo teh ljudi (klerikalcev) smo posebno nekateri tovariši bridko občutili, kajti njihovo podlo orožje — denuncijacija deluje v svoji moči. In kaj je najboljše protiorožje? S takimi ljudmi sploh nobencga stika, popolni družabni bojkot in trdna, močna organizacija, ki naj združi ves napredni živelj na učiteljišču ali po besedah krščansko-katoliško mislečega voditelja te drhali, vse »pse za plotom« v trdno falangp. Tukai npbenih izgovorov in pmahovanja, naš ali prpti nam. Take omahujoče zglede imamp pred seboj. Večina lanskih abiturientov 6e masti danes pri klerikalnih koritih. Ne bpm utemeljeval z dpkazi strupenega klerikalnega sovraštva do naprednega učiteljstva, ker je prebridko znano, in zato nimam besede, s katero bi izrazil svoje začudenje, da se more danes le še eden učitelj družiti s temi ljudmi. Ce bi vsi učitelji storili to, kar je storil n. pr. Žirovnik, Grmek in drugi, tedaj v 15 letih pade klerikalizem. Zato se pripravljajmo za to delo, ki nam bo prineslo blagoslov tisočerih.« —1 Iz sovjetske Rusije: V zadnjih 2 letih so v Rusijo uvozili 1,288.035 knjig iz tujine. Priredili so razstavo francoskih šolskih knjig v Moskvi. V tujini so organizirali razstavo sodobne sovj. ruske knjige, posebno razstavo mladiinske knjigc (v Češkoslovaški), knjig za slepce poleg najrazličnejših drugih razstav. V 1. 1935. so otvorili v mestih 533 novih šol za 286.000 učencev, na deželi pa 2992 šoli za 595.000 učencev. Za 1. 1936. je v načrtu ustanovitev še nadaljnih 1507 šol za 890.000 učencev. (»Pragerpresse« 8. III.) Naša gospodarsRa organisacifa —g Učiteljski dom v Mairiboru. Nadalj*ni izkaz za »Hrenov kamen«: Učiteljstvo osnovne šole na Teznu pri Mariboru 165 Din; nar. šola Ruše 120 Din; učit. zbor Fram 100 Din; učit. zbor Spodnja Polskava 50 Din; g. Ivan Prekoršek, nar. poslanec, Beogirad 200 Din; učiteljstvo osn. šole pri Sv. Jakobu v Slov. gor. 21 Din; učit. I. dekliške nar. šole v Mariboru 52 Din; učiteljstvo osn. šole v Kamnici pri Mariboru 60 Din; učit. I. deške osn. šole v Mariboru 60 Din; učit. osn. šole v Št. Ilju v Slov. gor. 50 Dfri; družini Mlačnik in Mlinarič 100 Din. — Vsem darovalcem prav iskrena zahvala. — Doslej je darovanih za »Hrenov kamen« 8513 Din. — Blagajnik. —g Učiteljski dom v Ljubljani Sresko učit. društvo v Logatcu je darovalo v spomin pok. Franca Merljaka 200 Din. Tovariš Miloš Levstik, učitelj v pok. v Celju, v spomin t Ivana Tomšiča 200 Din. Tov. Julij Mayer iz Doba, 25 Din za Hrenov kamen. Vinko Berce, šol. upravitelj v pok. v Št. Janžu na Dol., mesto cvetja na grob umrlega odličnega šolnika in dobrega prijatelja Ljudevita Stiasnega 100 Din. Vsem darovalcem iskrena hvala! Blagajnik. Mladinska matica —mm Šesta številka »Našega roda« je v tisku in izide pred 20. ž bogato in pestro vsebino. Opozairjamo na pravočasna naročila. —mm Knjiga, o kateri se bo mnogo govorilo, je Potokarjeva antologija bolgarske mladinske proze, ki izide pod imenom »Pirhi« za veliko noč. Kn.jigo izda v izrednih publikacijah Mladinska matica v okusni izdaji. Večbarvno naslovno stran je izdelal Janez Trpin, notranjo opremo je uredil ing. Omahen, ilustracije pa k posameznim pripovedkam in pravljicam je izdelalo kar 25 naših najboljših ilustratorjev. To bo knjiga, ki jo ne bo smela pogrešati nobena knjižnica in si jo bo želel vsak otrok pa bo tudi vsakemu učitelju prijeten posladek. Ne bo samo prva mladinska bolgarska knjiga, ki izide v slovenšoini, ampak bo tudi zaradi velikega kadra naših ilustratorjev ires prva knjiga te vrste pri nas. Solski radio —r XXII. teden. Torek 17. marca bo oddajal Trboveljski slavček koncert za rnladino. Spored koncerta: Ciril Pregelj: Zlato v Blatni vasi. Emil Adamič: Venček slovenskih mlad. pesmi — Tiri, tiri, tinje. — Ivan Grbec: Jezusu pušeljček. — Karel Pahor: Bendimači. —¦ St. St. Mokranjac: Pazar živine. — Matija Tomc: Zeleni Jurij. — Emil Adamič: Zbadljivka. — Vandrovc. — Emil Adamič: V Korotan. — Vesela pesem. — Matija Bravničar: Dva polža. — Stanko Premrl: Večer na morju. — Emil Adamič: Ciganska. — Dirigent: Avgust Šuligoj — Samospevi: Rezika Koritnikova. Pri klavirju: Milan Pertot. Predkoncertom bo govoril g. Emil Adamič o med- narodnem kongresu za glasbeno vzgojo mla-dine v Pragi. I.—III. Petek 20. marca bo priredil g. ArnoštAdamič dvogovor: Zakaj se ptice selijo. Ktej oddaji je podal sledeče misli. Ugankaptičje selitve še ni končno rešena. Silovit je selilni nagon, zamotana so karavanska pota skozi brezbrežno ozračje, razni so časi odhoda in prihoda. Za opazovanje nam služijo številne postaje, ki nam skušajo na osnovi večkrat zelo težavnih opazovanj rešiti uganko, ki so jo nekateri teoTetikd, tako vsaj menijo, že davno rešili. II.—III. —t V kmetijskem radiu bo v nedeljo 15. marca ob 16. uri predaval g. Gosak: Valenje in oskrba piščancev; v četrtek 19. marca ob 16. uri bo govoril g inž. Mikuš: O vrstah krompirja v Sloveniji. resnično globokih narodnih pesmih ter očuvala samobitnost jugoslovanskega naroda.  Medicinec g. Branko Šalamun jc objasnje- va] potrebo izboljšanja mladinske zaščite od  k«je pričakujejo v vezi z gospodarsko obno vo- ter s pomočjo trdne vere, volje in znanja  mnogo uspehov in Jcoristi za naš narod. Podal Je injciativo za ustanovitev tipičnih vasi (opa- zovalnih) po prilikah ptujskega sreza v svrho malbirainja potrebnega gradiva za uspešno delovanje v tem pravcu. Hvalevredna je njegova pobuda in delovanje akademikov na tem polju za napredek našega naroda. Ob koncu je raz- StanovsRa organiszacija JVUIz društev Vablia = JUU SRESKO DRUŠTVO MARI-BOR LEVI BREG bo zborovalo v soboto4. aprila t. 1. ob pol 10. uri predpoldne v šoliv K>rčevini pri Mariboru z istim sporedom, kije bil določen za marčevsko zborovanje, ka-tero se ni smeio vršiti. Eno uro pred zboro-vanjem je odborova seja. Po čl. 15. toč. c)pravil JUU članstvo preneha, ako ne plačamočlanarine do 1. aprila vsakega leta, na karse opozarjajo članarinski dolžniki ! Odbor. = JUU SRESKO DRUŠTVO V LITIJIprosi vse zaostankarje na članarini, da takojporavnajo zapadlo članarino. Oni, ki zapušča-jo srez in imajo pri nas še dolg, dobe podrob-ne informacije in položnice pri blagajniku tov.Koprivi v Zagorju. Novodošle tovarišice intovariše >pa vabimo tem potom v krog stanov-ske organizacije. Prijavite se kar tov. blagaj-niku. Odbor. = JUU SRESKO DRUŠTVO V NO-VEM MESTU bo zborovalo v sredo 18. mar-ca ob 9. uri na osnovni šoli v Novem mestu.Tovariši(-ce) vrtnarji prinesite s seboj v svr-ho zamenjave semena, gomolje, korenike, po-taknence lončnic, cepiče i. dr. — Odbor. Poročila + JUU SRESKO DRUŠTVO PTUJ jezborovalo 15. II. 1936. Šteje 161 članov. nav-zočih je bilo 82. Zborovanje je vodil pod-preds. tov. Musek, ker je bil preds. tov. Še-stan kontumaciran. Uvodoma se je s toplimi besedami spo-minjal umrlega tov. Hrena, v kojega spomindaruje društvo za Učit. dom 200 Din. Situacijsko poročilo je vsebovalo vrstoopozoril na važne tekoče dogodke, tičoče sešole in učiteljstva. Razmere v JUU so dobre,organizacija je krepko na delu za rešitevupravičenih učiteljskih želj, skrbi in zahtev.Podpirajmo stanovsko organizacijo, koje duhje osredotčen v sarajevski deklaraciji. Sklepi k dopisom: 1. Posebni odsek VOv JUU bi organizacijo cepil. 2. Naj se pravo-časno predložijo predlogi k izvajanju pravil-nika o vršitvi verskih dolžnosti. 3 Koncertučit. pev. zbora v Ptirju bo podprlo domačeučiteljstvo pod vodstvom tov. nadzornikaŠterka. 4. Za ureditev 'razmer JUU v sav. ba-novini se daruje 200 Din. 5. Izstopivši članinaj urede članarino. Tovariš Jurančič je predočil z lepo zasno-vanim predavanjem vsestransko osvetljeno inpretehtano sliko o srbski krvni zajednici (za-drugi). Hotel je po osebnih doživljajih in opa-zo-vanjih Tešiti vprašanje »Ali napravi sreč-nejšega iz boljšega človeka individualno alizadružno gospodarstvo?« Peljal je poslušal-ce v duhu iz poraznih prilik domače vasi pre-ko zgodovinskih odnošajev in razvoja člove-štva do patriarhalnega in lepega snovanja srb.hrv. zajednice, ki ustvarja gospodarsko in du-ševno svobodnega človeka, ki je dala tudi vzgodovini nesebične like junakov, opevanih vdelil šolam razne strokovne knjige. Prihodnje zborovanje bo 8. marca t. 1. Šestan Dušan, preds. Jančič Ivo, tajnik.