IZ ORINTOLOŠKIH RAZISKAV
Č
e se poleti ozremo po visokih steblikah nepo-
košenih travnikov in uzremo majhno oran-
žno-rjavo ptico s svetlo nadočesno progo, 
je to gotovo repaljščica (Saxicola rubetra). V mnogih 
evropskih državah so se njene populacije v zadnjih 
20 letih močno zmanjšale. Ponekod je celo izumrla. 
Na gnezdiščih jo ogroža sodobno kmetijstvo, ki ji s 
prezgodnjo košnjo travnikov ne omogoča uspešne 
gnezditve. Dobršen del leta zaradi pomanjkanja pri-
merne hrane v naših krajih ta žužkojeda ptica preživi 
na prezimovališčih v Afriki. Tamkajšnje razmere 
vplivajo na njeno preživetje in razmnoževanje tudi 
na gnezditvenih območjih. Zato je pomembno odgo-
voriti na vprašanje, ali k upadu populacij prispevajo 
tudi neugodne razmere na prezimovališčih.
SPREMLJANJE OBROČKANIH 
PTIC V NIGERIJI
V treh zaporednih zimah so v Nigeriji na območju 
Jos Plateau naredili raziskavo, v kateri so spre-
mljali tam prezimujoče repaljščice. Prve priletijo 
tja sredi septembra, zadnje pa ga zapustijo konec 
aprila. Vsaka ptica, vključena v raziskavo, je bila 
označena z unikatno kombinacijo barvnih obročk-
ov. Opazovanja so potekala s pomočjo daljnogleda 
in teleskopa. Spremljali so, ali se posamezni osebki 
vračajo na isto območje več let zapored in ali tudi v 
času prezimovanja vzdržujejo svoj teritorij. 
ZVESTA AFRIŠKA PREZIMOVALKA 
Teritorialnost v času prezimovanja ima svoje pred-
nosti: poznavanje okolice in s tem lokalnih virov 
hrane pripomore k izogibanju plenilcem, s tem 
pa k večji verjetnosti preživetja. Več kot polovica 
osebkov se je v prihodnji zimi vrnila na isti teritorij, 
kjer so bili že prejšnjo zimo. Ptice so v naslednjih 
zimah v veliki meri opazili le nekaj metrov stran od 
mesta, kjer so se pojavljale prejšnje leto, kar kaže na 
res izjemno zvestobo teritorijem. Zaradi značilne-
ga posedanja na izpostavljenih mestih so bile ptice 
lahko opazne, lokalni premiki osebkov so bili mini-
malni, premiki na daljše razdalje pa zanemarljivi. 
Zaradi naštetih dejavnikov lahko trdimo, da so 
ptice, ki so se vrnile na prezimovališče, vsi osebki, 
ki so preživeli med obema zimama. Zelo pomemb-
na ugotovitev je ta, da osebki zimo v veliki večini 
preživijo. Vzrok upadanja gnezdečih populacij vsaj 
v primeru tega prezimovališča torej ni posledica 
slabih zimskih razmer. 
Ugotovili so tudi, da repaljščice ne tekmujejo za 
boljše teritorije. Osebki, ki so se prihodnjo zimo 
vrnili, so zasedli isti teritorij kot prejšnje leto, ne 
glede na bližino nezasedenega teritorija. Dober 
zimski teritorij je torej preprosto tisti, ki ptici 
omogoči preživetje skozi zimo. Zvestoba teritoriju 
kaže na to, da je vrsta na območjih prezimovanja 
generalist, kar pomeni, da mora biti posamezen 
osebek dovolj prilagodljiv na spremembe razmer, 
če želi vsa leta obdržati zimski teritorij.
ZA KONEC
Teritorialnost na prezimovališčih je bila pri 
drugih vrstah ptic pevk, denimo pri pogorelčku 
(Phoenicurus phoenicurus) in močvirski trstnici 
(Acrocephalus palustris), dokumentirana že večkrat. 
Ptica na prezimovališču namreč potrebuje relativ-
no majhno količino virov za preživetje, zato ima 
manj razlogov za premik in veliko za zvestobo.
ZVESTOBA,  
KI SE OBRESTUJE 
/ / Barbara Nemec in Tjaša Pršin
Literatura:
 – Black BUrn , e . & c resswell , 
w . (2015): High winter site 
fidelity in a long-distance 
migrant: implications 
for wintering ecology 
and survival estimates. – 
Journal of Ornithology 
157 (1): 93-108.
REPALJŠČICE 
(Saxicola rubetra) so 
zveste svojim območjem 
v Afriki, kajti tako se 
izognejo »presenečenjem«, 
pomanjkanju hrane ali 
plenilcem.
foto: Jana Marco
Svet ptic 04, december 2016 29