82    ------
Neposrednji gnoj.
Spisal Tone Kolenčekov.
Gnoj, ki ga učenjaki imenujejo ^neposredni gnoj", ne rodoviti zemlje tako, kakor navadni gnoj, marveč deluje po drugih potih. Tu sem šteje se posebno apno in mavec.
Apno.
Znabiti bi se kdo čudil, da apno med gnoj štejemo, a v resnici je dober gnoj. Apno pa mora biti živo, nikoli ne ugašeno. Apno razmleto se enakomerno po njivi potrese.
Namen tako potresenega apna je zemljo zboljšati. Zemlja ima mnogo kislin v sebi, katere so vsied tega nastale, da se voda ni mogla odtekati. Ako se hočemo prepričati, da zemlja ima res kislin, poglejmo le, kaj na njej  raste.
Mnogo slabih trav je gotovo znamenje, da so kisline v zemlji. Ko smo tak travnik z apnom potresli, bodo kmalu bolje trave rasti pričele zato, ker so se kisline z apnom združile in tako svojo moč izgubile. Zato pa apno ne bode na peščeni zemlji nikoli posebno koristilo, kajti v taki zemlji ni nikoli kislin, ker iz nje voda kaj lahko odteka.
Apno mora biti novo, to je, tako, da ni bilo dolgo v kaki shrambi, da se ni z zrakom preveč združeno.
Ako smo zemljo s živalskimi odpadki pognojili in potem še z apnom potresii, jo ž njim močno zboljsamo.
Kdor hoče poskusiti tako gnojenje, ne bo se kesal, vsaj malo stane, a zemlja se močno zboljsa.
Mavec.
Mavec ali sadra, po Vrtovcu škajola (gips) je zelo dober gnoj. Nekatere rastline Jako veselo rastejo, ako smo jih s takim gaojem gnojili. Najbolj pa se prilega detelji. Tega se vsakdo lahko prepriča. Naj vzame spomladi pest mavca in ga v podobi kake črke ali kakor koli po deteljišči potrese in prepričal se bode v jeseni, da je mavec zei6 dober gnoj.
One rastline, ki so bile mavcane ali sadrane, veliko bolje rastejo memo drugih, in prav dobro bo videti znamenje, ki smo ga spomladi napravili, kamor smo mavec potresli.
A še veliko bolji je mavec iz nekega druzega ozira. Pri napravljanji gnojnega kupa izvrstno dobro je, da se kup pogostoma z mavcem potrese; mavec se združi z bežečim amonij akora in ga v gnoju nazaj drži, s tem pa rodovitost gnoja zelo povikšuje. Na stot (cent) gnoja zadostuje dva funta. Mavcani gnoj je zemlji zelo tečna hrana.
Iz tega ozira je tudi dobro mavcati polje. Mnogo amonijaka se nahaja v zraku. Dež srka to tvarino iz zraka in jo zemlji donaša; toda od vode povžiti anio-nijak bi, ko bi voda zbežala, jako lahko v zrak zbežal. Ako je zemlja z mavcem potresena bila, združi se mavec z amonijakom, ki se ne more več zemlji odtegniti. Rastline prično vspešno rasti, kakor smo na detelji videli, in pridelek bode veliko veči.
Mavec ni drag, stot vel;L nekaj čez 6 gold., toraj vsak si zamore vsaj poskusiti tako gnojenje, ne bode mu žal poskušoje, marveč bode vedno raje to poskušnjo ponavljal in poslednjič bode vedno tako gnojil, Poskusite , gospodarji, ki mavca velike moči še ne poznate; zagotovljam vas, da boste mi hvaležni.