Le Vati del Natisene su Internet ^ * — wwwjcnvvcr.fl novi tednik Slovencev videmske pokrajine ČEDAD / CTVIDALE • Ulica Ristori 28 • Tel. (0432) 731190 •' Fax 730462 • E-mail: novimatajur@spin.it • Postni predal / casella postale 92 • Poštnina plačana v gotovini / abbonamento postale gruppo 2J50% • Tednik / settimanale • Cena 1.700 lir - 0,88 evra Spedizione in abbonamento postale - 45 % - art 2 comma 20/b Legge 662/96 Filiale di Udine TAXEPERgUE 33100 Udine TASSA RISCOSSA Italy št. 12 (1097) Čedad, Četrtek, 21. marca 2002 Storia Natura Cultura www.lihtver.it D Comitato paritetico e la Regione La legge di tutela della minoranza slovena (n. 38/ 2001) è una legge aperta. Stabiliti i principi e gli e-lementi cardine, primo dei quali che gli sloveni vivo-no nelle tre province di Trieste, Gorizia ed Udine, consente una gradualità nell’applicazione, una diversa “intensità” della tutela in sintonia con le a-spettative e la sensibilità dell’ambiente. Allo stesso tempo considera la minoranza slovena un organismo vivente, che si trasforma, cresce, si sviluppa. Per questa ragione nella legge è stato inserito un meccanismo che la attiva e “gestisce” : il comitato istituzionale paritetico, composto da venti membri, di cui dieci cittadini italiani di lingua slovena. Le nomine vengono effettuate dall'assemblea degli eletti di lingua slovena nei consigli degli enti territoriali (3), dal Consiglio regionale del Friuli-Vene-zia Giulia (7 di cui 2 sloveni), dalla Giunta regionale (6 di cui 4 sloveni) e dal Consiglio dei ministri (4 di cui I sloveno). Su 20 membri solo 4, quelli nominati dalla giunta regionale, sono “designati dalle nssociazioni più rappresentative della minoranza" . Ma quelli che in un approccio positivo sono gli elementi di forza della legge, in quanto la modellano sulla realtà della comunità slovena senza tuttavia ingessarla, possono al contrario essere usati contro la minoranza slovena. Ed * quanto sta, purtroppo, puntualmente accadendo. Il centro-destra ha fieramente avversato la legge di tutela della minoranza slovena, cercando di seppellirla con oltre un migliaio di emendamenti alla Camera, con un ostruzionismofuribondo al Senato. In questo si sono distinti in particolare i parlamentari della nostra regione di An, Forza Italia e della Lega nord. Sia la legge di tutela delle minoranze linguistiche storiche in Italia, sia quella per la minoranza slovena sono d’altra parte il risultato dell’ impegno e della perseveranza del centro-sinistra che è riuscito, dopo tante legislature, a portare a casa questo importante risultato. Fatta la legge l’atteggiamento del Polo, al governo anche nella nostra regione, non è però cambiato affatto nei confronti della comunità slovena. Ne è spia evidente la vicenda del comitato paritetico. Innanzi tutto da segnalare il vistoso ritardo. Gli eletti di lingua slovena, convocati dal presidente Martini, infatti hanno scelto i propri tre rappresentanti ben otto mesi fa. La giunta del presidente Tondo ha rimandato la questione di settimana in settimana fino a lunedì II marzo. C’è stato poi un ulteriore rinvio del Consiglio dei ministri. E prima che il Comitato si insedi e quindi inizi ad operare ci vorranno ancora settimane. (jn) segue a pagina 5 AN /5T SAN ?A /AIS^U "TASSE" LA RICETTA ytt VoVLor fye-rlusconi T@SSI KIWI® X2; rrjvl V Teru predstavili študijo prof. Dapita o priimkih in hišnih imenih V knjigi se odražajo ljudje m njih kultura S prisrčnim glasbenim uvodom mladih, ki se uCijo in rastejo ob župniku Ren-zu Calligaru v Bardu in jih je predstavil tudi v domačem dialektu Igor Cemo, se je v soboto popoldne zaCela v Teru kulturna prireditev, na kateri so predstavili zahtevno, obsežno in zanimivo delo prof. Roberta Dapita o priimkih in hišnih imenih v občini Bardo. Center Lemgo je bil poln do zadnjega kotička. Prišli so v velikem številu domačini, politični predstavniki občine in pokrajine, kolegi prof. Dapita tako iz Ljubljane in Trsta kot iz Vidma. Zupan Claudo Noaccio je v svojem posegu izpostavil zaskrbljujoč pojav izumiranja jezikov. Približno polovica jezikov, ki jih danes govorijo v svetu bi lahko v naslednjih sto let izumrli. Srce vsakega jezika bije v mlajših generacijah, m ^ Zupan Noacco pozdravlja, ob njem na desni Dapit in Merku, na levi Cargnelutti in De Lenardis je dejal, v smislu, da je jezik v nevarnosti izginotja, ko se ne prenaša naravno na mlade generacije. Treba je torej kaj pozitivnega storiti, je podčrtal, še prej pa moramo biti prepričani, da gre za nekaj dragocenega in vrednega. Dapitovo delo v-sekakor predstavlja voljo obdržati kulturno bogastvo, ki smo ga podedovali od svojih prednikov. Studijo Dapita je nato predstavil prof. Pavle Merku, ki je o mladem furlanskem raziskovalcu dal zelo laskavo oceno, saj je med vsemi italijanskimi slovenisti, kot je dejal, najboljši, tisti, ki mu najbolj zaupa. In res je tako, saj mu je Merkù izročil vse gradivo, ki ga je zaCel v Bardu zbirati že leta 1967. beri na strani 3 Za trideseti dan od smarti msgr. Pas-kvala Gujona bo maša v matajurski cierkvi, kjer je biu famoštar nad 60 liet, v ponedeljek 25. marca ob 17. uri. Dialektalna poezija v Benečiji raste iz okolja, a je odprta v svet Ridotti i finanziamenti regionali S. Pietro approva il bilancio 20020 “Nonostante la situazione di ristrettezza economica determinata dalla sostanziale riduzione dei finanziamenti regionali, il bilancio previsiohale per il 2002 fornisce i riferimenti finanziari necessari per lo svolgimento dell’attività amministrativa del Comune, individuando, pur con la dovuta cautela, le possibilità di intervento al fine di garantire i servizi previsti ai cittadini. Ciò è reso possibile anche grazie alla costituzione dell’Unione dei tre comuni di Pulfero, S. Pietro e Savogna che ha consentito una più efficace organizzazione del personale e l’accesso a finanziamenti aggiuntivi”. E’ l’Unione insomma a togliere le castagne dal fuoco all’am-ministrazione comunale di S. Pietro al Natisone, come ha spiegato nel corso del consiglio comunale di giovedì 14 marzo l’assessore al bilancio Pino Blasetig. Le entrate regionali sono invece rimaste invariate rispetto all’anno passato, cosa che non deve rallegrare molto la giunta guidata dal sindaco Bruna Dorbolò. Il bilancio per il 2002, che pareggia sulla cifra di 2 milioni 680 mila euro, è stato alla fine approvato con i voti della maggioranza, contrari i due consiglieri della lista Progetto S. Pietro presenti, Sergio Mat-telig e Sergio Venturini, (m.o.) segue a pagina 4 Pri prvih poskusih pesništva v Benečiji je vidna želja po pesnjenju v knjižnem jeziku. Vzemimo primer Petra Podreke, ki je pesmi skladal v knjižnem jeziku, pridige pa v domačem narečju. V 19. stoletju sta bila torej prisotna tako knjižni kot narečni jezik, ki sta se prepletala in dopolnjevala. Izmenjava med njima je bila značilna do predzadnje generacije. Danes beneški avtorji pišejo pretežno v narečju. Vzporedno s tem se je beneško pesništvo spremenilo tudi po vsebini. Avtorji niso več vezani na domoljubne teme, nostalgičen svet ni več prisoten. Prišel je do izraza individuum, pesništvo je dosti bolj eksistencialno in univerzalno. Prihaja nekako do pozitivnega nasprotja v smislu, da narečna poezija črpa svojo moč in izvirnost iz prostora, nikakor pa ni omejena, nasprotno v njej najdemo univerzalne prvine. Končno se je z narečno poezijo začela ukvarjati tudi znanost, čeprav je v slovenskem prostoru še vedno na robu. Tako bi lahko strnili poseg prof. Roberta Dapita, ki je bil v petek 15. marca gost na prvem srečanju iz ciklusa Naš jezik, ki ga je v Spetru priredil Studijski center Nediža, vodila pa prof. Živa Gruden. Z njim je prišla tudi skupina njegovih študentov iz Visoke šole za tolmače in prevajalce iz Trsta. Letos obravnavajo narečno literaturo, nekateri od njih tudi prevajajo iz nadiščine v italijanščino. In veseli so bili neposrednega stika z beneško besedo in beneškim ambientom. Atmosfera v špetrski gostilni Alle querce, kjer potekajo srečanja, posvečena nadiškerau dialektu, je bila prijetna in topla, (jn) beri na strani 3 Aktualno Presentato sabato il primo volume scientifico Resia: il parco presenta la flora Sabato 16 marzo si è tenuto a Resia un incontro dedicato alla flora del Parco naturale regionale delle Prealpi Giulie, una delle più ricche e peculiari della regione Friuli Venezia Giulia. In tale ambito è stato presentato il primo volume della colonna scientifica del Parco, curato da Giuliano Mainardis, dedicato appunto alla flora. Si tratta di un’opera di oltre 400 pagine, rivolta a ricercatori ed appassionati, in grado di fornire una panoramica completa sulle caratteristiche dell’area e su piante e fiori che in essa possono essere rinvenuti. Il prof. Livio Poldini dell’Università di Trieste ne ha illustrato i contenuti e ha ricordato le specificità che rendono così impor- tante la tutela di alcune specie. Il dott. Massimo Buc-chieri, sempre dell’Università di Trieste, ha parlato poi delle ricerche in atto nel Parco al fine di realizzare una completa cartografia informatizzata della flora. L’iniziativa è stata anche l’occasione per la consegna all’Ente Parco da parte del Cai di Gemona di un erbario in cui sono raccolte le piante più tipiche e caratteristiche della zona. Tale collezione resterà poi a disposizione di studiosi e scolaresche presso il Centro visite del Parco, dove rimarrà esposta al pubblico fino a domenica 7 aprile. Nell’ambito della mattinata infine è stata ricordata la figura di Romano Guerra che con il suo appassionato lavoro ha permesso la realizzazione dell’erbario ed ha sostenuto la conoscenza delle caratteristiche botaniche dell’intera area. Pisrao iz K Stojan SpetiC Vsak dan preberem tri do Stiri dnevnike. Zadnje Case so posvečali tudi osem, devet strani samo detomoru v Dolini Aoste. Je Annamaria Franzoni kriva ali nedolžna? Italijansko javno mnenje je deljeno, kakor ameriško v času, ko je izginil “baby Lindbergh”. Osebno se ne opredeljujem. Naj preiskava naredi svojo pot, sledilo bo sojenje in Sele tedaj bomo vedeli, koliko dokazov so zbrali in če so verodostojni. Vznemirja pa me dejstvo, da je v tej nasi družbi vse, prav vse, razlog za spektakularizacijo. Preden bi se končala preiskava, so proces uprizorili po televiziji. Vsak večer smo mu lahko sledili, zdaj na enem, zdaj na drugem kanalu. In vsakič so nam psi-hijatri, kriminologi in preprosti “opinion makers” solili pamet in razlagali, kaj seje pravzaprav zgodilo v tisti kamniti vili nad turističnim središčem Cogne, pod rajskimi vrhovi Gran Paradisa. Televizijski progra-misti so noč za nočjo, cel poldrugi mesec polnili večerni in jutranji pas oddaj, oglašali so se v živo, pred ve- čerjo in po njej. Tragedija triletnega otroka se je umaknila cinični zakonitosti televizijskega blišča, celo reklama jo je prekinjala. Celo političnim špekulacijam smo bili priča. Bivši podtajnik se ponuja za branilca materi, ki je osumljena umora. Saj nima kaj izgubiti. Ce zmaga in ji dokaže nedolžnost, bo pač junak. Ce jo Obsodijo, lahko še vedno grmi proti sodstvu, kot je pač grmel doslej, le razlogi so bili drugi. Res ni naključje, da zaprto mater obiskujejo poslanci z obeh političnih front. Nikoli ne več, ali bo sodni “Helzapopping” prinesel tudi kaj glasov. Za vsak slučaj, je bolje biti zraven. In vendar manjka temu Spektaklu prvina izjemnosti. Človeštvo, tudi v sodobnih časih, pozna detomor kot pogost pojav. V kratkem bo izpod peresa znanega psihiatra izšla knjiga o tem. V ženskem oddelku psihiatrične jetnišnice v kraju Castiglion dello Stiviere je dvanajst mater, detomorilk. Polovica jih je takoj po zločinu hotelo imeti novega otroka. Kakor če bi otroci bili igrače, ki jih lahko vržeš stran, če so pokvarjene ali polomljene. Kajti družbena “morala” nam iz vsakega ekrana sika, da morajo biti otroci lepi, čisti, pametni, uspešni.... Ali prizadetih in pohablje- nih ne skrivajo, kakor sramoto? In vendar so potrebni še večje ljubezni in solidarnosti, a teh, naš^ merkantil-na družba v svojem hlastanju po uspehu in bogastvu ne pozna, ne sme poznati. In tako se dogaja, da se mati čuti krivo, če misli, da je otrok nenormalen, manj nadarjen, celo pohabljen. Včasih se ubije z njim, drugič pa skuša možu narediti drugega, boljšega... Prav te dni je sodišče v Teksasu obsodilo na dosmrtno ječo in 40 let psihiatrične bolnišnice Andreo Yates, ki je lani utopila svojih pet otrok. In vendar niso vse krive, zgodi se tudi, da starše obtožijo po nedolžnem. Zgodilo se je pred petnajstimi leti v Avstraliji. Družinica si je privoščila počitnice v džungli. Iz šotora je izginila nekajletna hčerka. Mati je policiji povedala, da jo je v svojem gobcu odnesel “dingo”, avstralski volk, a ji niso verjeli. Njo in moža so obsodili na dolgo zaporno kazen. Pet let pozneje so v dingovem brlogu, par kilometrov stran, našli okrvavljen jopič ugrabljene deklice. Nedolžna starša so izpustili na svobodo. Po tem primeru so posneli film “Cry in the Dark” z Merili Streep. Vsako obdobje ima svoje posebnosti. Ko sem bil še dijak, so tedniki pri brivcu polnili strani s “križanjem v Mažerolah”. Se še spominjate? Potrebna je Univerza na Primorskem Največji zgodovinski sovražniki Primorcev, beremo v Delovem komentarju, so fašisti. Drugi največji sovražnik Primorcev so Primorci sami. Izraz “primorske zdrahe” ni umetna tvorba in izmišljotina o narodovi skupini, temveč duhovito ljudsko spoznanje na podlagi dolgoletnih izkušenj. Ce ni drugih, ki bi Primorcem škodili, si škodijo sami. Tako se bo po vsej verjetnosti zgodilo tudi z univerzo na Primorskem. Predvsem med Novo Gorico in Koprom se je razplamtela huda polemika okoli sedeža in vlog obeh mest do univerze. Nekateri predstavniki “gibanja” proti tretji univerzi poudarjajo pripravljenost povezovanja s tujimi univerzami in visokošolskimi in raziskovalnimi ustanovami, projekt, ki ga Slovenija pripravlja več kakor deset let, pa označujejo za “narodno izdajo”. 2e pri prvem podpisu pisma o namerah je temu projektu pravšnjo težo in pomen dal predsednik države. Potem se je zvrstilo na stotine drugih političnih preverjanj. Seveda je odločitev o postavitvi univerze tudi politična odločitev. Vprašanje je samo, kaj kdo razume pod besedo politična. Odločitev o oblikovanju tretje univerze so navsezadnje podprli vsi primorski poslanci, podprli so jo najvišji predstavniki obeh univerz (Ljubljana in Maribor) in predstavniki Slovenske akademije znanosti in umetnosti. Nihče ni imel dovolj razlogov, da bi utemeljeno nasprotoval tako široki podpori. Slovenija je premajhna, da bi se kar tako, pavšalno in z levo roko odpovedovala sodobnim “kovnicam” znanja. Načrt tretje univerze po- skuša geografsko, politično in intelektualno uravnovesiti Slovenijo na primorskem koncu. Slovensko državo naj bi usmeril nekoliko bolj tudi v mediteranski prostor, katerega sestavni del je* hočeš nočeš tudi Slovenija. Vzpostaviti vsaj majhno alternativo sedanjemu visokošolskemu izobraževalnemu sistemu, navsezadnje (in tudi iz primorskega zornega kota je pomembno) pa vzpostavlja mehanizme za zaščito slovenskega znanja. To bi moral biti nacionalni interes številka ena. Slovenec je v današnjem svetu najbolj ranljiv, če nima svojega znanja. Laže bo preživel vse globalizacije in pluralizacije, izgubo nacionalnih pivovarn, pekam in nacionalnih bank kot izgubo lastnega, svetu konkurenčnega znanja. Kljub težki kanonad? proti pomembnemu slovenskemu (in nikakor primorskemu) projektu, usoda tretje univerze še ni zapečatena. Mnenje katerega koli “gibanja” je legitimno, vedeti pa bi morali, koliko takšno gibanje odseva mnenje in prizadevanja demokratične večine. Prav tako kot ne more mnenje (čeprav legitimno) dveh, treh ali štirih profesorjev fakultete za pomorstvo dokončno odločati o njeni usodi in organiziranosti. Tudi ni res, da se tako razcepljeni fakulteti ni treba bati za materialne posledice. Odločitev o tretji univerzi bo letos še nekaj. Prvo bodo sprejemali člani sveta za visoko šolstvo, do konca leta pa jih bo še več. Nekaj pa je gotovo že zdaj. Tretja univerza je za Slovenijo potrebna, potrebna pa je tudi za nas zamejski prostor, kakor tudi so potrebne povezave in sinergije z univerzitetnimi središči v Vidmu, Gorici in Trstu.(r.p.) Fine della Jugoslavia A poco meno di 11 anni da quando ha iniziato a decomporsi e ad un prezzo in vite umane enorme, il 14 marzo a Belgrado è stata sepolta definitivamente la Jugoslavia. La Repubblica Federale Jugoslava, come l’aveva chiamata Miloševič, non esite più. Al suo posto c’è una nuova formazione statale: la Serbia ed il Montenegro che per il momento continueranno ad a-vere due mercati separati. L’accordo è stato firmato tra i presidenti Koštunica e Dukanovič assieme ai loro collaboratori e al “mini- Il benvenuto a Serbia e Montenegro stro” degli esteri dell’UE Javier Solana. Vescovi per la pace . I rappresentanti delle Conferenze episcopali dell’Europa sud-orientale si sono riuniti per due giorni nella cittadina slovena di Celje. Tema dell’incontro la pace, il risultato un appello ad una più radicale riconciliazione tra le comunità etniche ed i popoli dell’area in conflitto. La relazione introduttiva sul dialogo tra i popoli e le culture è stata tenuta dal metropolita di Lubiana mons. Frane Rode. Molto apprezzato anche l’intervento del presidente della repubblica Milan Kučan. Ingegnere candidato Nei giorni scorsi ha annunciato la sua candidatura alle elezioni presidenziali del prossimo autunno in Slovenia Tomaž Rozman, ingegnere di tecnologia chimica, sessantunenne e disoccupato. A sostegno della propria candidatura dovrà ora raccogliere 5 mila firme. Confine più aperto Nella località di Brežice a sud della Slovenia lunedì scorso le autorità hanno consegnato i primi lasciapassare. Così sul confine meridionale della Slovenia con la Croazia (si tratta di 670 km) si è iniziato a concretizzare l’accordo tra i due stati sul piccolo traffico di confine e sulla cooperazione. Sono 37 i comuni slove- ni che rientrano nella fascia in cui vengono rilasciati i lasciapassare. Kilometro dopo kilometro Il governo sloveno ha destinato 87 miliardi di talleri al programma di realizzazione della rete autostradale per l’anno in corso. Quest’anno prevedono l’apertura al traffico di altri 15 km di autostrada. Il programma verrà completato, con sei anni di ritardo, nel 2010. Atterraggio d’emergenza L’aereo del governo sloveno è stato protagonista all’aeroporto di Helsinki di un atterraggio d’emergenza. Poco prima di toccare terra è andato in avaria tra l’altro il sistema frenante. La delegazione del governo, guidata dal ministro per gli affari europei Janez Potočnik, e l’equipaggio sono rimasti illesi. Il nuovo aereo falcon appena acquistato dal governo per 35 milioni di dollari e tra non poche polemiche, sarà certamente più sicuro, dicono in am- J bienti governativi. Četrtek, 21. marca 2002 Z leve Roberto Dapit, Bruna Dorbolò, Živa Gruden, Luisa Battistig in Marina Cenetig Beneška poezija na prvem srečanju v Spetru Odprta v svet, a korenine v zemlji s prve strani “Lani smo primerjali narečje s knjižnim jezikom, iskali vzporednice in razlike”, je uvodoma obrazložila prof. Živa Guden, “letos bomo predvsem spoznali beneško literaturo”. Pri starejših beneških avtorjih je bila Zelja po pesnjenju v knjižnem jeziku moCno prisotna, je pritrdila. A istočasno, kot v primeru Podreke in tudi Ivana Trinka, je to bila ovira in boj z jezikom je omejeval njegovo izrazno moe. V to smer je šel tudi Rinaldo LušCak, medtem ko pri Izidorju Predanu - Do-riCu beležimo prehajanja med narečjem in knjižnim jezikom. A nic ni bilo slučajno pri njemu, za vsako jezikovno odloCitivijo je bila jasna izbira. Izrazito bolj nareCen je bil Luciano Chiabudini. S pomočjo Marine Cer-netig, ki je prepričljivo podajala poezije posameznih avtorjev, je Živa Gruden predstavila vec beneških avtorjev in značilnosti njihovega ustvarjanja. Pri Aldu KlodiCu je izpostavila zanimanje za besedne igre, ritem in melodijo verza. O poeziji Giorgia Qualizze - JurCka je podčrtala velik korak proC od tradicije. Čeprav je rabil motive iz ljudske kulture je šel v eksperimente, kot jih najdemo v modemi poeziji. Za Michelino Bla-sutig, je dejala prof. Gruden, so pesmi vraCanje domov, tako prostorsko kot Časovno. Bruna Dorbolò, je nadaljevala, je zaCela pisati, ker je tu živela, je hotela polno živeti in vplivati na svet. Se najbolj priljubljena pa je njena kratka proza, ki je zelo poetična. Živa Gruden je izpostavila posebno vlogo, ki jo je odigralo kulturno društvo ReCan, ki je s priredi- tvijo Senjam beneške pie-smi dalo velik impulz pisanju v narečju. In v tem okviru se je spomnila tudi Ceccha Bergnach. Na koncu so prišle na vrsto štiri beneške “CeCe”, Andreina Trusgnach, Loredana Dre-cogna, Luisa Battistig in Marina Cemetig, ki znajo presenetiti tudi s poezijo. V materinem jeziku pišemo s srcem, je podčrtala županja Bruna Dorbolò, sama avtorica pesniških in dramskih besedil, ki je pozdravila v imenu občine. Z našim kulturim delom smo vselej želeli prispevati k rasti naših ljudi, k odkrivanju lastnih korenin, ki so zdrave. Sedaj ko smo jih spoznali in se zavedli samih sebe, se lahko odpiramo svetu. Naslednji veCer, v petek 22. marca ob 20.30, v gostilni “Alle querce” bo posvečen prozi. Gost večera bo slavistka in pisateljica Marija Mercina, (jn) “Immaginario” di Laura Mačkinova In una sessantina di pagine si svela il mondo immaginario di Laura dei gatti - MaCkinova. Quattro anni fa Laura, che oggi vive nel comune di Pulfero, ha pubblicato a proprie spese un volume di poesie intitolato “Il cerchio - Krog”, in edizione bilingue (italiano e sloveno). “Immaginario” è invece il titolo del suo nuovo libro, di formato più piccolo e con alcune illustrazioni di Aleksandra Pajkova. Le poesie di Laura parlano di natura, di cor- pi, di amore inteso soprattutto in senso universale. Molti versi sono indirizzati ad un “tu” da ammirare, cercare e forse da temere: “Per te bagnerò di pioggia gli occhi / poiché ti sento anche ora che lo ignori / Così danzeremo nell’ultimo giorno / in tutto ciò che ho sempre saputo / poiché ho taciuto con te da quando esisto”. Una sezione del libro è dedicata al rapporto di incompatibilità tra un uomo e una donna, que-st’ultima quasi sempre descritta distesa nel proprio letto. Un dialogo impossibile che ’àssomi-glia ad una sceneggiatura cinematografica. La raccolta poetica è stata pubblicata solo in lingua italiana ma la stessa autrice scrive, in una nota, di sperare in un aiuto per la traduzione in sloveno, anche per proseguire con il percorso intrapreso da “Il cerchio - Krog”. Il volume è disponibile, ad offerta libera, presso “La libreria” di Cividale, in via Manzoni, (m.o.) VCedadu srečanje z avtorjem Gianni Tomasetig iz Zverinca je že puno liet naš prijatelj, prijatelj našega časopisa in lahko bi jal vsi-eh beneških ljudi. Srečanja z njim, kadar je prihajal iz Rima an se obarnu do nas, so bila ganljiva, ni-mar je biu skroman an riedkih be-sied ku veliki del naših ljudi, a vsaki krat je pokazu veliko podpuoro našemu časopisu an imeu lepe an spodbudne besiede za naše dielo. Zatuo smo mu hvaležni. • Oktobra lanskega lieta je pa paršu na o-bisk an nam parnesu lepo darilo, knjigo “Nonina oštarija - Iz Nadiških dolin”. Objavil jo je v Rimu an šenku vsiem parjeteljam. An je bluo za nas prav lepo odkritje. Spoznali smo človieka, ki nosi v sebe puno drugačnih an bogatih kulturnih svetov. Od tistega domačega, ki je zaživeu na straneh knjige, do tistega v katerem živi Ze puno liet v Rimu. V njem so se med sabo povezali an medsebojno obogatili beneški sviet,- slovenski ambient v Gorici, kjer je obiskoval slovienske Suole, izkušnje iz Napoli, kjer je študiral an iz Rima, kjer živi an kjer je bil profesor telovadbe. A ne samuo. Posvetiu se je tudi o-rientalskim kulturam. Učiu je tudi scher- GIANNI TOMASETIG L’OSTERIA DELLA NONNA DALLE VALLI DELNATISONE mo an acrobatiko na Dramski akademiji v Rimu. V knjigi Nonina oštarja se vrača damu, v svoj rojstni Zverinac an v svoje otroške lieta. Njega pa ni nostalgična operacija. Knjigo je napisu v italijanščini, kar pomeni, da je z njo želeu predstaviti širšemu krogu bralcev svojo Benečijo, na katero je očitno ponosen. Vsak Benečan, ki jo je prejel v ruoke, pa sem prepričana, se je hitro znajdu v tistih zgodbah. Ankrat so ljudje puno guoril, se pravli an se poslušal, ne ku donas, ko v vsaki hiš barli le televižjon. An tist sviet, ki ga je Gianni Tomasetig opisu, takuo živahno an z ljubeznijo ga vsi poznamo. Je naš sviet. Knjigo predstavijo v soboto 23. marca ob 20.30 v Čedadu, v dvorani od Somsi. V knjigi se odražajo ljudje an njih kultura Skupina mladih godcev Renza Calligara iz Barda s prve strani Med gradivom, ki ga je Dapit prejel iz Merkujevih rok so bili zgodovinski viri, med temi tudi dokument iz leta 1393. Nadaljeval je raziskavo v Zupnjiških in občinskih arhivih ter na terenu. Sicer pa, kot je sam podčrtal v Tersko dolino zahaja že kakih deset let. “Pritegnili so me posebnosti vašega dialekta, še zlasti fonetika”, je na sobotni predstavitvi podčrtal Roberto Dapit. “Zaradi arhaizmov, interferenc in i-novacij je vaš dialekt zanimiv kot rezijanski, le da se zanj zanima manj ljudi. Ni razlogov zato, da ne bi nadaljevali te kulturne tradicije, da ne bi ohranili tega bogastva”. Raziskovalno delo je bilo zelo zahtevno, rezultat pa je obsežna in zanimiva publikacija, ki je sedaj dobila pot v vsako družino v Občini Bardo. “S prispodobo prof. Grija”, je še dejal Dapit “lahko rečemo, da je ta knjiga eden od tolikih suhih zidov, ki so jih naši predniki gradili, da bi zadrZali zemljo. Tudi na vas je sedaj, da revitalizi-rate vašo kulturo”. Profesor Pavle Merkù nam je na sobotni predstavitvi v Teru ponudil zanimivo in Živahno predavanje, ki je segalo od zgodovinskega izvora priimka - pojavil se je okrog leta 1090 v Beneški republiki, ki je ugotovila, da na ta način lahko prenaša davke s pokojnega na njegove naslednike - do družbene z-godovine, ki se odrZava v priimkih (na primer poklici kot so Cramaro, Fabrino, Noacco, Pividor). V ime- nih se odražajo tudi geografske in naravne značilnosti kraja, izredno veliko je priimkov z imeni Živali kot sicer v vsem slovenskem prostoru. V tem smislu je še najbolj zanimiv priimek Bobbera, ki izhaja iz slovenskega “bober” (castoro), živali, ki je Ze z-davnaj izginila iz Evrope, je dejal Merkù. Knjiga prof. Dapita prav gotovo predstavlja dragoceno pridobitev za ljudi v Bardu. Pomembna pa je tudi zato, kot je podčrtal sam Dapit (posvetil jo je svojim staršem, saj sta mu v tem delu pomagala), ker tudi v njej prihaja na dan, da je naš prostor večjezičen in večkulturen. Naš prostor in tudi naša identiteta sta večplastni, vse to pa naj nas vodi k odprtosti in interakciji, (jn) Aktualno In consiglio ampia panoramica delle opere pubbliche Marinig interviene in dialetto sloveno segue dalla prima Blasetig ha ricordato come le tariffe a domanda individuale non siano state modificate, mentre una piccola novità riguarda 1*1-ci: inalterata l’aliquota per la prima casa (5 per mille), quella per la seconda casa e per altri immobili sarà del 6 per mille, per armonizzarla con quella dei comuni di Pulfero e Savogna. Nell’esposizione dell’assessore sono emerse le o-pere preventivate dall’amministrazione comunale, alle quali, come ha ricordato il sindaco, si sommano quelle di iniziativa privata, in netto aumento. Il Comune si impegna a portare a compimento alcuni lavori già avviati o finanziati negli anni precedenti come l’ampliamento della rete di fornitura del gas metano (350 mila euro), l’impianto per la raccolta differenziata dei rifiuti (222 mila euro), il riatto della palestra dell’ex Istituto magistrale (100 mila euro), l’accesso per la viabilità Cocevaro-Costa (121 mila euro), il consolidamento del costone di Azzida (465 mila euro), il risanamento degli argini del torrente Alberane (516 mila euro), la realizzazione del depuratore di Puoie-Vemassino (60 mila euro), il completamento della rete fognaria di Tiglio e collegamento al depuratore (173 mila euro), il completamento del centro sociale di Vemassino (60 mila euro), l’adeguamento del campo sportivo comunale (62 mila euro), la sistemazione della piazza di Sor-zento (36 mila euro) e la viabilità di collegamento alla lottizzazione Sedla ( 15 mila euro). Nuovi progetti, per i quali sono stati richiesti finanziamenti, riguarderanno invece, tra le altre cose, la sistemazione delle strade comunali (115 mila euro) e del rio Potok a Ver-nasso (200 mila euro), le opere di adeguamento della scuola media (100 mila euro), il completamento del parco urbano (260 mila euro), la ristrutturazione della pista di atletica (147 mila euro), la realizzazione della palestra polivalente nel Centro studi (2.582 mila euro) e del centro ricreativo nell’ex scuola di Pon-teacco (310 mila euro), la sistemazione di prefabbricati a uso turistico (207 mila euro), il completamento della sala polifunzionale (200 mila euro) e la sistemazione del cimite- Posnetek iz Gorenjega Barnasa ro di Azzida (237 mila euro). Critica l’opposizione. Per Venturini mancano nel bilancio alcuni interventi come quelli che riguardano la realizzazione di fognature e depuratori in alcune frazioni (secondo Blasetig però “il nostro Comune è tra quelli che in questo settore hanno fatto di più) e l’eliminazione delle barriere architettoniche nella scuola elementare del capoluogo. Per Mattelig “l’unione dei Comuni dà un aiuto scarso, una giunta così esperfa dovrebbe trovare altre soluzioni per migliorare il bilancio”. Ma il massimo della contrarietà si è avuta quando Giuseppe Marinig, capogruppo della Lista civica, ha iniziato il suo intervento in dialetto sloveno, accompagnandolo dalla traduzione in italiano. Ma- Čedad, umrl je Pascoimi V ozkem družinskem krogu so v soboto 16. marca spremljali na svoji zadnji poti dolgoletnega Ce: dajskega Zupana Giuseppeja Pascolinija. Umrl je v videmski bolnišnici pri 72 letih starosti. Bil je Človek močne osebnosti, ki je dal svoj peCat če-dajski mestni upravi, ki jo je vodil celih 17 let. Giuseppe Pascolini je bil agronom, poučeval je nekaj let na Zavodu za kmetji-stvo v Čedadu, leta 1966 je postal deželni uslužbenec, kjer je bil kakih 20 let na Celu deželne uprave za kmetjistvo. rinig ha tra l’altro invitato l’opposizione a parlare a sua volta in dialetto, ricevendo come risposta da Mattelig l’assicurazione che l’avrebbe fatto, una volta cancellato dallo statuto il riferimento alla lingua slovena. Marinig ha in ogni caso espresso “forte preoccupazione per il destino dei piccoli comuni, abbandonati e sentiti come un peso da Regione e Provincia”. L’ex sindaco ha anche lamentato la mancanza di una proposta per la sostituzione delle Comunità montane e individuato, come ulteriore problema futuro, il reperimento di risorse per far fronte al comparto unico del personale, considerato che gli stipendi per i dipendenti comunali sono stati equiparati a quelli regionali. Michele Obit ZELENI i LISTI BEH pp^r Ace Mennolja Gledalci vodimo svoj proces Osebno se ne Skandali-ziram nad tem, da televizija in časopisi posvečajo nekaterim umorom nenavadno veliko prostora. Detomor v gorski vasici Cogne v dolini Aoste je napolnil nenavadno veliko televizijskih ur in je več kot mesec dni na prvih časopisnih straneh. V določenih pomembnih dneh je zasenčil vse ostale novice. Podobno se je zgodilo s strahovitim umorom v Novi Ligure, kjer sta hči in mladi ljubimec ubila hčerino mati in bratca. Spomin nas vrača k serijskemu ubijalcu v Firencah tja do znamenitega londonskega morilca. Nekateri serijski morilci (kot omenjeni londonski) ali pa kričeči umori so ob tisku, radiu in televiziji navdahnili romanopisce in filmske režiserje. Skratka, pojav umora, ki postane medijska “uspešnica”, ni nov. Vprašanje je seveda, zakaj nekateri zločini pritegnejo tolikšno pozornost. Zločinov je mnogo in vseh vrst. V sami Italiji se v enem letu zgodi na desetine detomorov, več je ljudi, ki v mraku uma ubijejo vso družino itd. Se več je navadnih umorov, ki sežejo komaj na raven krajevne kronike. Mnogi zločinci ostanejo neodkriti ali pa ni zadostnih dokazov za kazen. V državah, kot so ZDA, nekaterih zločinov ne jemljejo resno in policija odkrije le malo zločincev. Roka pravice seže najpogosteje do morilcev, ki so svoje opravili v družinskem krogu. Skratka, med sorodniki se veliko pobivajo in to ne^od danes. Na prve strani časopisov pa pridejo le nekateri umori. Pri detomoru v Cognah obstajajo elementi, ki pritegnejo pozornost. Ob-grozi dejanja je pomemben status družine. Zločini v “boljši” in “normalni” družbi so zanimivejši od tistih na družbenih robovih. Materi Mariji F ronzoni že na videz ne bi pripisal hudih dejanj, saj je prijetnega in milega videza. Nenavadno je tudi, da granitno vztraja pri svoj nedolžnosti, saj ima laž kratke noge. Istočasno pa ni najmanjšega sledu o prisotnosti kake druge osebe na kraju umora. Težko je tudi, da bi se neznani morilec v nekaj minutah in povsem neopazno in brez sledov pritihotapil v hišo, ubil in odšel. V materini pripovedi so preiskovalci zasledili nekaj nedoslednih izjav, očitno pa je tudi, da so bile prve preiskave zelo površne. Skratka, pred sodiščem se bo bila ostra bitka, ki jo bodo vrhunski odvetniki lahko speljali na sipino in mi ne bomo nikoli izvedeli resnice, kar je morda še najverjetnejše. S pisanjem dejansko že opravljamo proces, ven- dar bi ne gledali televizije in ne bi brali člankov, ko bi ne ugibali in sodelovali pri procesu, ki ga še ni. Tudi nad tem se nima smisla zgražati, saj je množični in neformalni proces del “igre”, ki jo nujno vodijo prej mediji kot sodišča. Pomembno je, da poročanje ne bo vplivalo na končno razsodbo, kar se je npr. v ZDA že zgodilo. Tam so znameniti odvetniki izkoristili pozornost medijev v prid obtožene stranke. Kdor ni imel pravih odvetnikov, pa je včasih “plačal" prav zaradi javnega mnenja. Seveda je to lažje v državi, kjer priziva skorajda ni, kjer ima zadnjo besedo ljudska žirija, ki sledi boju med tožilcem in odvetnikom. Odvetniki vodijo tudi vzporedne preiskave in sodniki so, kar ni od muh, voljeni. Skratka, v ZDA ima javno mnenje večjo moč pritiska, kot ga ima npr. v Italiji, kjer je sodstvo bolj svobodno in avtonomno. Gledalci in bralci vodimo “svoj” proces, v kar nas sili medijski odmev. Kar ob takšnih procesih zaskrbijo, pa je to, da jih večkrat uporabijo za' prikrivanje političnega ali drugačnega dogajanja, ki je za večino državljanov usodnejše. Posebno televizija se v Italiji (in ne le v Italiji) spušča vedno izraziteje k brskanju med domačimi blazinami in po iskanju okostnjakov v družinskih omarah. To neusmiljeno oži gledalčeve poglede na svet, saj se veliko televizijsko oko vrača kot zrcalna podoba v ozki družinski krog ter uprizarja njegove stiske, razočaranja, kreganja, ljubezni in tudi umore... Aprila 1998 se je v Posočju zemlja tresla Posočje, obnova se zaključuje 12. aprila 1998 se je zemlja močno stresla in povzročila izredno veliko Škodo prebivalcem in gospodarstvu Zgornjega Posočja. Stiri leta po potresu so pripravili tudi obračun obnove, ki je skoraj zaključena. Doslej je bilo namreč obnovljenih že veC kot 80 odstotkov vseh poškodovanih stanovanjskih objektov. Na začetek obnove Čaka sicer še 114 objektov, vse pa bo dokončano do leta 2004. Državni sekretar na ministrstvu za okolje in prostor Radovan Tavzes, ki se je te dni mudil v Posočju, je posredoval kar nekaj podatkov o popotresni onovi. Poškodovanih je bilo 1716 objektov, katerih lastniki so upravičeni do državne pomoči. Za tak pristop se je odločilo 1480 upravičenčev. Do konca decembra 2001 so bila dela popotresne obnove zaključena na 1224 objektih visoke gradnje, 89 objektov je bilo v postopku obnove. Brez upoštevanja stroškov izgradnje varovalnih stanovanj je bilo popotresni obnovi v vseh štirih letih namenjenih 16,6 milijard tolarjev. Jè wmor Marino Fadi, daržal jè živino ta-na £)te Na garda dižraCija jè se nardila w petak 15 dnuw fa-vrarja tu-w noče, tu-w Piišiji Vase. Jè wmor dan mladi muž, Fadi Marino, tu-w njagà hiši. Isa hisa to jè bila dna od iteh, ka ni so bili naredili drèt po potreso; to jè bila na prefabrikana hiša. To ma be bilu zawòjo čarmna, ka hiša jela ogonj ko isi muž jè wZè spal. Za morèt ga dilibiret ni so mèli naredit no jamo tu-w prefabrikato. Ko ni so ga vig’ali od hiše an bil Sc’è Ziw anu ni so pukurjali mu pomagat wsè paro, bitabu an ni dorivài praživit anu an wmor. Marina izdè w Reziji so ga znali kaijè jeh zawòjo ki lo jè bil iti ka daržal krave, koze anu konje ta-na Kotè. Ta-na Kotè ziz progra- mon 5B te rozajanski kumiin bil ricavai dan kon-tributo od Europe za porownàt swo malgo anu paskulèc. Dòpu ka isò dèlu se rivalu malgo jè prawzel Parko. Malga jè poCela délat tu-w lètè 1999 anu tej sa mòrè vèdèt to jè bilu naj-prid pa karjè težku. Ma to sa vidalu, da wsakè lètu to Sio na ta-prid rude bujsè. Lani za pomagat isamu mužu, dan diligi skàrbèl za kuhinjo. Itako na dan kraj jè bil Marino, ki skàrbèl za živino anu za sirit na te drugi bil dan muž z Ravance, ka an kiihal za jest za turiste. Injàn sa ni vi da kaku to ma tet na ta-prid anu sa spira, da se nalèzi kiri na mèsto isagà muža za dàrZat og’ano malgo anu pa kiihinjo to gore na Kotè. D Comitato paritetico e la Regione Četrtek, 21. marca 2002 segue dalla prima C’è poi la questione della composizione di questo importante organismo. Vorremmo metterne in luce due aspetti. Il primo, fatto salvo ovviamente il diritto dei vari organismi di nominare chi ritengono più opportuno, si riferisce al carattere “istituzionale” del comitato paritetico che è appunto così definito nella legge. Accanto ad alcuni esperti, effettivamente tali, ritenevamo che in esso avrebbero trovato rappresentanza le varie realtà anche amministrative territoriali, i soggetti che dal livello comunale a quello regionale sono chiamati ad applicare la legge ed anche, perché no?, le diverse culture politiche. Ma che ruolo “istituzionale” possono svolgere nel comitato persone che nel corso dei decenni si sono distinte per atteggiamenti e dichiarazioni fortemente antislovene? Quale fine perseguiranno all’ interno del comitato, l'applicazione della legge di tutela della minoranza slovena, o che altro? Il secondo riguarda le associazioni più rappresentative. La minoranza slovena, tramite le sue associazioni più rappresentative, designa 4 membri del comitato su 20. Ebbene la giunta Tondo, evidentemente più preoccupata degli equilibri all’interno della sua mag- gioranza e della maggioranza all’interno del comitato, non ha esitato a dare un ulteriore schiaffo morale alla minoranza slovena. Non ha rispettato l’indicazione delle due organizzazioni più rappresentative della minoranza slovena che sono SKGZ ed SSO (e sfidiamo chiunque a dimostrare il contrario), penalizzando tra l’altro la SKGZ che è oggettivamente la più consistente. La legge è molto chiara. E la strada del ricorso al Tribunale amministrativo regionale è inevitabile. Non solo e non tanto per un rappresentante in meno nel Comitato paritetico, ma soprattutto per ristabilire la verità dei fatti che si riflette nel numero di associazioni e soci aderenti e nell’attività programmata e sviluppata. E questa verità non è ininfluente, d’altra parte, nella valutazione delle sovvenzioni, cui ogni organizzazione ha diritto. Si possono, e a questo punto, crediamo, si dovranno definire criteri il più oggettivi possibili per stabilire l’effettiva rappresentatività delle organizzazioni slovene. L’affinità politica conta, è evidente. Ma non può far pendere il piatto della bilancia tutto da un parte anche se è vuoto o quasi. È contro le leggi della fisica. Se no il trucco c’è e si vede, (jn) 5 Kritike na “posebnost” deželnega zakona letijo tudi z desnice Ljudski referendum o volilnem zakonu Deželni volilni zakon je bil sprejet. A še ne vemo po kakem volilnem sistemu bomo glasovali prihodnje leto, ko bomo obnavljali deželni svet. 2e v dolgem postopku sprejemanja zakona je prišlo do razhajanj med vladno večino in opozicijo in že takrat je bilo govora o preverjanju zakona z ljudskim referendumom, ki ga sicer tržaški poslanec in večkrat napovedani kandidat levega centra za predsednika Riccardo Illy že nekaj mesecev napoveduje. In tako tudi bo, saj je že naslednji dan po sprejej-tju deželnega zakona Oljka zaCela ustanavljati odbor za pripravo referenduma. Gre za nesprejemljiv zakon, je ocena Oljke, edini namen katerega je obdržati oblast in preprečiti reforme. Najprej bo sedaj treba oblilko-vati referendumsko vprašanje, o katerem se bodo morali volilci izreci, nato bo stekla akcija za pobiranje .podpisov, ki jih mora bit najmanj 36 tisoC. Sicer predsednik Tondo in poslanec Saro, ki v tisku vseskozi nastopa kot dejanski režiser deželne vlade, branita komaj sprejeti volilni zakon, prva lastnost katerega je, da se ne izvoli neposredno predsednika, oz. guvernerja, kot jih imenujejo, pac pa volilci lahko dajo svoje priporočilo, medtem, ko predsednika izvoli še naprej deželni svet. In le jif? NWSSSS®** EJJL1 3 1111 I 11 «Ul 1 •v—-er |_I.' I|_ .1 ."'i L . L umrn- Sedež deželnega sveta v Trstu deželni svet, brez predhodnih volitev, ga lahko zamenja. Na ta naCin se uravnoteži premoč guvernerja, trdita, in dodajata, da bodo tudi drugod po Italiji posnemali naš volilni zakon. V resnici tudi v zadnjih dneh iz vseposvsod dežujejo na volilni zakon F-JK kritike, pri Čemer so še posebej ostri guvernerji in med njimi tudi predstavniki desnice kot Storace, ki vidijo v tej izbiri korak nazaj v prvo republiko, ko so imela prevlad nad vso politično in institucionalno ži- vljenje tajništva strank. Kot je znano je volilni zakon popolnoma prezrl vprašanje zajamčenega zastopstva slovenske manjšine. Ni bil posebno pozoren niti do vprašanja zastopstva žensk, ki kot so poudarili pred dnevi na sreCanju “ženske mreže” Oljke, predstavlja 52 procentov prebivalstva v F-JK. Deželni svet je ženskam namenil le nekaj “darilc”, finančnih podpor za kandidatke in zt svetovalske skupine, ki vključijo tudi ženske. Cividale Cinema Ristori 23,24 marzo Il favoloso mondo di Amelie ore 18 e 21 L’antico gioco pasquale del truc in piazza a Cividale È tempo di Pasqua e a Cividale è tempo di iniziare a preparare il gioco del Truc. Si tratta di un gioco che ha una tradizione antichissima, ed è praticato nelle piazze cividalesi almeno dal XVIII secolo. Consiste nell’approntare un catino di sabbia digradante, dalla struttura ovale, in cui si fanno scendere secondo regole precise le uova colorate senza che si tocchino tra di loro. Interessante è notare che nella nostra regione il gioco del Truc viene praticato solo nel Cividalese. Bisogna andare nella provincia di Belluno o in altre località italiane per imbattersi in tradizioni ludiche che possano sovrapporsi al Truc cividalese. Giochi pasquali con le uova si conoscono anche in Da un quadro di Otto D’Angelo Germania. Precisamente in Lusazia, il “Waleien” ha struttura e regole sorprendentemente simili al Truc cividalese. Questa tradizione va riportata alla popolazione slava dei Sorabi (o Sorbi) che vivono in quell’area e se ne trova traccia ulteriore nel mondo delle tradizioni slave. Queste sono solo alcune delle moltissime informazioni contenute nel libro “Il tradizionale gioco del truc a Cividale del Friuli” di Claudio Mattaioni, pubblicato a cura dell’Associazione culturale - ricreativa A-mis di Grupignan che verrà presentato venerdì 22 marzo alle ore 20.30 nell’ex scuola materna di Grupi-gnano. A illustrare il lavoro di ricerca veramente ampio, in quanto del truc prende in considerazione gli aspetti storici, folcloristici, le testimonianze orali, scritte e fotografiche, gli aspetti artistici e la ricerca di tradizioni analoghe in Italia ed all’estero, sarà il prof. Gian Paolo Gri dell’università di Udine. Caritas se želi vsiem zahvalit An lietos so zbral puno puno blaga V saboto 16. smo tudi tle po Nediških dolinah, ku povserode v videmski škofiji, zbral blaguo, šu-olne (Čevlje), koutre, borse an vse tiste, ki na nu-camo vie tan doma za dat tistim od Caritas. Verno, de potlè Caritas store pregledat vse tole blaguo an kar s tem “zaslužijo”, poskarbe za pomagat te potriebnim ljudem. Je že puno liet, ki tala iniciativa gre napri an do seda so spejal puno stvari napri: hiše za potriebne ljudi, dokjer na ušafajo rešitev za svoje težave, prestore, kamar ljudje, ki imajo posebne težave ho-dejo lahko guorit an po moralno pomuoC, an ta-kuo napri. Za spejat vse blaguo do Čedada, kamar posebni treno peje potlè do Vidma an še dej, je trie-ba, de kajšan parskoče na pomuoC an muormo reC, de povserode so bli tisti, ki s kamioni so že zjutra šli pobierat vse tiste armene žakje, ki smo jih mi napunli tan doma. Zatuo Caritas Nediških dolin želi, skuoze Novi Matajur zahvalit vse tiste, ki so pomagal spejat do konca telo iniciativo: občine Sriednje, Dreka, Garmak, Podbo-niesac an Sauodnja, Coa-pi, Mario Cont, Valter Chiacig an vse tiste, ki so pomagal. La Caritas foraniale ringrazia tutti coloro che hanno contribuito alla raccolta di indumenti che ha avuto luogo sabato 16 marzo. Un grazie particolare ai comuni di Stre-gna, Drenchia, Grimac-co, Pulfero e Savogna; la Coapi, Mario Cont, Valter Chiacig e tutti i volontari che hanno prestato UJoro opera t > J ----------------------- četrtek, 21. marca 2002 Risultati 1. Categoria dajanese-Valnatisone 1-1 3. Categoria Savognese - Fortissimi 0-1 Audace - Moimacco 0-2 JUNIORES Trivignano - Valnatisone 0-2 Giovanissimi Torreanese - Valnatisone 0-4 Esordienti /alnatisone - Gemonese/A 0-2 Pulcini Audace - Virtus Manzanese/A 1-1 Amatori Pereto di Cap. - Reai Filpa 0-0 Poi. Valnatisone - Carioca Piaino - Osteria al Colovrat Calcetto Klupa '99 - Il santo e il lupo 1-2 1-2 4-10 /alti Natisone Editomat 1-1 Prossimo turno 1. Categoria Valnatisone - Venzone 3. Categoria Stella Azzurra - Savognese S. Gottardo - Audace JUNIORES Valnatisone - 7 spighe Giovanissimi Valnatisone - Moimacco Pulcini Buonacquisto - Audace (21/3) Amatori Reai Filpa - Bar Roma Warriors - Valli Natisone Campeglio - Poi. Valnatisone Panda calcio - Osteria al Colovrat Calcetto Bar Zarabara - Merenderos Classifiche 1. Categoria Reanese, Ancona 43; Lumignacco 40; Tarcentina 37; Trivignano, Colloredo 36; Flumignano 34; Valnatisone 33; Union Nogaredo 32; Riviera 31 ; Buonacquisto 29; Tricesimo 28; Villanova 25; Majanese 23; Venzone 22; Tre stelle 21. 3. Categoria Arteniese 51 ; Moimacco 46; Chiavris 40; Ciseriis, Bearzi 38; Serenissima 36; Stella Azzurra, Gaglianese 30; Savognese 28; Savorgnanese 27; Fortissimi 23; S. Gottardo 10; Audace 8; Donatello 4. JUNIORES Valnatisone 46; Lavarian/Mortean* 39; Buonacquisto* 34; S. Gottardo* 32; Cus-signacco*, Rivolto* 27; Serenissima* 25; Azzurra* 16; Corno** 14; Sette spighe** 11; Trivignano 10; Com. Lestizza* 6. Giovanissimi Valnatisone 38; Union 91 35; Moimacco 34; Manzanese* 24; Serenissima 19; Comunale Pozzuob* 17; Buonacquisto 13; Gaglianese*, Torreanese* 9; Savorgnanese 6. Amatori (Eccellenza) Reai Filpa, Warriors, Baby color, Bar Roma 26; Osteria della salute, Anni 80 23; Mereto di Capitolo 22; Ediltomat, Ter-mokey 20; Valli del Natisone 19; Caffè Miani 15; S. Daniele, Fagagna 11; Tis-sano 10. Amatori (2. Categoria) Campeglio 24; Pizzeria Rispoli 23; Gun-ners, Polisportiva Valnatisone 21 ; S. Lorenzo, Linea golosa 20; Agli amici 18; Bar Savio 15;Team Calligaro 14; L’arcobaleno 12; Carioca 10. Amatori (3. Categoria) Osteria ai Colovrat 35; Ravosa 28; Atletico nazionale 24; Piaino 22; Bar Manhattan 17; Moulin rouge 16; Xavier, Pizza Split 15; Moimacco, Panda calcio 11 ; Orzano 4. Le classifiche dei campionati giovanili e amatoriali sono aggiornate alla settimana precedente. " due partite in meno * una partita in meno Il successo della Valnatisone a Trivignano mantiene inalterato il vantaggio dalle inseguitrici Juniores più vicini alla meta La Valnatisone ritorna con un buon punto da Maiano - Audace e Savognese ko casalinghi Nella Terza categoria amatoriale continua a vincere l'insaziabile Osteria al Colovrat Dopo la brillante vittoria sulla capolista Reanese la Valnatisone ha pareggiato in trasferta con la Majanese. Gli azzurri guidati da Fulvio Degrassi sono passati a condurre nella prima frazione di gioco grazie alla rete di Luca Mottes. Nella ripresa è arrivato il pari dei collinari. La Savognese ha perso la gara interna con gli udinesi dei Fortissimi. I gial-loblu spreconi, dopo avere centrato pali e traverse vengono trafitti in contropiede dagli udinesi. Il Moimacco, secondo in classifica, ha giocato a Merso di sotto con l’Audace. I ragazzi di Claudio Duriavig hanno perso subendo le due reti su calci piazzati. In porta a sostituire l’indisponibile Speco-gna è ritornato per l’occa- sione l’intramontabile Gianni Carrer. Gli Juniores della Valnatisone aggiungono un altro “mattone” nella costruzione della vittoria finale del proprio girone, imponendosi con il più classico dei risultati, il 2-0, sull’ostico campo di Trivignano. I ragazzi valligiani allenati da Claudio Baulini hanno vinto anche questa battaglia andando a segno nel primo tempo, al 10’, grazie ad un gol di Gabriele Mia-no e ribadendo al 40’ della ripresa la loro superiorità grazie alla rete siglata da Andrea Dugaro. Sabato pomeriggio è in programma a S. Pietro la partita con la 7 spighe. Gli Esordienti della Valnatisone hanno iniziato sabato 16 marzo il loro cammino nel campionato C. Birtig, Valli del Natisone di “Primavera” ospitando la Gemonese/A. I nostri ragazzi hanno dovuto ammainare bandiera a cinque minuti dalla fine del terzo tempo. Nelle fila locali nell’ultima frazione di gioco ci sono stati pochi cambi utilizzati, uno sbaglio Giovanissimi super TORREANESE 0 VALNATISONE 4 Valnatisone: Sessa, Vecchiutti, Lorenzo Cli-naz, Berdussin, Busolini, Dorbolò, Beuzer, Nicholas Iuretig (Cen-dou), D’Odorico (Lombardi), Francesco Chia-bai (Simone Clinaz), Almedin Tiro (Manzini). Torreano di Cividale, 17 marzo -1 Giovanissimi della Valnatisone sono scesi in campo con la fatica accumulata venerdì 15 sera al torneo di Buttrio. Nell’occasione i ragazzi allenati da Renzo Chiarandini hanno conquistato un risultato di parità, 2-2, con il Moimacco grazie alle reti messe a segno da Andrea D’Odorico e Paolo Lombardi, e sono Nicholas Iuretig passati ai quarti di finale. La gara odierna è stata tutta in discesa per la squadra azzurra che al 1 ’ di gioco sbloccava il risultato con Nicholas Iuretig. Nove minuti più tardi lo stesso giocatore concedeva il bis. Gli ospiti al 15’ sbagliavano con Dorbolò un calcio di ri- gore. Nel secondo tempo si susseguivano le sostituzioni con gli ospiti che mettevano altre due palloni alle spalle del portiere avversario al 1’ con Simone Clinaz ed al 20’ con Francesco Cendou. Mancano solamente due gare alla fine del campionato con la Valnatisone, impegnata a difendere il suo primato nei confronti dell'Union ’91, distanziata di tre punti e del Moimacco, staccato di quattro lunghezze. Sarà proprio il Moimacco, vittorioso oggi per 4-2 sulla Manzanese, domenica 24 mattina a far visita alla Valnatisone. Dopo la pausa pasquale gli azzurri saranno impegnati domenica 7 aprile nella difficile trasferta a Lovaria contro la Serenissima. questo che ha favorito gli avversari più “maturi” che hanno raddoppiato. Dopo il lungo “letargo” invernale sono riapparsi in campo da protagonisti i Pulcini dell’Audace che hanno costretto al pareggio la blasonata squadra della Virtus Manzanese/A. Il “bomber” Lorenzo Crise-tig è andato a segno per la formazione locale guidata da Antonio Primosig e Michele Podrecca. Nel campionato di Eccellenza amatoriale il Reai Filpa di Pulfero è ritornato a casa dalla trasferta di Mereto di Capitolo con un punto. I ragazzi guidati da Severino Cedarmas non sono riusciti a scardinare la difesa dei padroni di casa. L’altra formazione pul-ferese, la Valli del Natisone, ha ospitato sabato 16 pomeriggio l’Ediltomat. I biancoverdi di Mauro Cla-vora, dopo avere chiuso in svantaggio il primo tempo, hanno recuperato nella ripresa con la rete del pareggio segnata in mischia dallo stesso presidente. La gara ha registrato alcuni provvedimenti disciplinari nei confronti del team valligiano che ad un minuto dalla fine, seppure in inferiorità numerica, ha centrato un palo con Roberto Clarig. Nel campionato di Seconda categoria la Poli-sportiva Valnatisone di Cividale ha gettato al vento le ultime speranze di promozione perdendo con i Carioca. I rossoblu spreconi vanno sotto di due gol prima di realizzare con Lauber, a 10’ dalla fine, il gol della bandiera. In Terza categoria l’Osteria al Colovrat di Drenchia, chiuso con l’anticipo di tre turni il discorso “promozione”, gioca le ultime due gare in programma cercando di man- tenersi in forma per i prossimi play-off per il titolo regionale. Nella prima, giocata lunedì 18 sera a Piaino i ragazzi allenati da Buonasera hanno mantenuto l’imbattibilità vincendo con le reti messe a segno da Cristian Specogna ed Alberto Paravan. Nel campionato di Eccellenza amatoriale di calcio a cinque i Merenderos hanno osservato il previsto turno di riposo a causa del ritiro dal campionato dell’Aquarius Nuovomil-lennio di Gemona. Nelle ultime tre gare che restano da giocare i ragazzi di Si-mone Vogrig lotteranno per evitare di retrocedere in prima categoria. Si sono conclusi i campionati di Seconda e Terza categoria. In Seconda il Bronx Team di S. Pietro al Natisone si è classificato al terzo posto. I ragazzi di Michele Guion, grazie a questo exploit di fine campionato, hanno acquisito il diritto di giocare i play-off per il titolo provinciale. Il Paradiso dei golosi di Daniele Marseu si è dovuto accontentare della tranquilla salvezza ottenuta con qualche giornata di anticipo. Per un solo “punticino” non è riuscito il salto in Seconda categoria alla formazione de II santo e il lupo. La squadra di Mauro Clavora si è classificata alle spalle delle promosse a quota 24 punti, la Polisportiva Valnatisone ed il Bi-rango Bar. I biancoverdi hanno chiuso le loro fatiche a quota 23 insieme all’Elettrotecnica manzanese. Nella gara di recupero sul campo della Klupa ‘99 l’inutile successo valligiano è stato firmato dalle triplette di Patrick Birtig e Roberto Clarig e dalle doppiette di Graziano lure-tig ed Andrea Zuiz. Paolo Caffi La valle dello Judrio in un libro Un pubblico numeroso ha seguito, sabato 2 marzo a Prepotto, la presentazione del libro “La valle dello Judrio - Progetto di ricerca speleologica Judrio 2000”. Il volume è stato curato ed edito dal gruppo speleologi-co “Seppenhofer” di Gorizia ed è frutto di una lunga ed impegnativa serie di esplorazioni e ricerche effettuate, prevalentemente sul versante i-taliano della valle dello Judrio dal Centro ricerche carsiche. La stesura del volume ha richiesto agli autori dei testi ed a chi li ha coordinati quasi quattro anni di lavoro. A monte c’è stata l’opera sul campo di un gran numero di speleologi impegnati nella raccolta dei campioni scientifici, nella ricerca e catalogazione di nuove cavità naturali ed arti-ficiali. Il volume è stato presentato da Giuseppe Muscio del Museo civico di Storia naturale di Udine, che è anche presidente del Circolo speleo-logico ed idrologico friulano, che ha sotto-lineato l’importanza della multidisciplina-rietà delle ricerche quando si prende in considerazione una zona carsica, soffermandosi sugli aspetti inediti trattati dal progetto Judrio 2000, che, si spera, servano da spunto anche per successive ricerche in altre aree. jih prave SREDNJE Duge Chiaretto, v mieru spi Chiaretta je bla ku vsi otročič, ki niemajo še adno lieto an pu: an anjulac za nje družino an za vse tiste, ki sojo poznal. Tel majhan anjulac je za nimar zaspau v sriedo 13. marca zjutra. Chiara Dugaro se je rodila 24. novemberja lieta 2000, glih tisti dan, ki nje mama Caterina Dugaro je imiela rojstni dan. Za adno mamo na more bit lieušega Šenka. V nje kratkem življenju Chiaretta je razveselila življenje vsieh v družini, od mame, od tata Terry Dugaro - Rusacovega iz Duge-ga, od bratraca Federica -Ika, od nonu Brune, Valentine an Prima, od stricu, od biznone an od vsieh tistih, ki so jo poznal. Seda bo počivala v Oblici, kjer v petak 15. marca popudan puno ljudi iz vsieh kraju se je zbralo za ji dat zadnji pozdrav an za objet mamo an tata, za jim Poviedat, de v telim žalostnim momentu za njih družino nieso sami, de kar bo- mo gledal v nebuo, bomo med maglicami vidli tudi njih majhano, lepo an sladko čičico. Chiaretta, anjulac med anjulci, mierno spi. Chiara ci ha salutati alTimprovviso, e per sempre, mercoledì 13 marzo. Viveva con la mamma Caterina, il papà Terry ed il fratellino Federico a Duglie. Ha lasciato nel dolore i nonni Valentina, Primo e Bruna; gli zii Alessandro e-Moreno e tantissime altre persone che Thanno conosciuta... ma rimarrà sempre nei loro cuori. "Ciao Chiaretta! Srno imiel malo cajta, zaries previe malo cajta za stat s tabo, za te spoznat, za ti pomagat rast, za te i-miet radi an za imiet od tebe vso tisto ljubezan, ki ti si nam tiela dat. Ka’ je petnajst miescu, tarkaj ki si jih imiela ti, za vse tuole? Nič! Pa telih miescu, čeglih jih je takuo malo, jih je bluo zadost za imiet an spomin od tebe, takuo velik an takuo liep, ki nas na nikdar zapusti. Kuo bo težkuo seda: hiša bo prazna, našemu Zivljenu bo manjkalo ki za iti napri, našemu življenju, donas an jutre, bo nimar manjkalo ki: tiste, ki smo bli imiel če ti si bla tle, z nam, tiste, ki ti si nam bla dala. Se troštamo an čemo vien’at, de ti si seda v pre-liepim prestoru an te v-prašamo če atu od tuod nam daš tojo ročico za nas pejat po dugi poti, ki jo i-mamo pred sabo, dugo pot, prazno an žalostno brez tebe. Za nimar bomo poslušal naše sarce za viedet, če si šele atu a n vemo, de boš za nimar. Te imamo radi, mama an tata" In questi giorni così difficili e tristi, per noi genitori, abbiamo ricevuto così tante dimostrazioni di affetto, di amicizia sincera, di profondo desiderio di portarci conforto, espresse in diversi modi, che mai a-vremmo immaginato. Vogliamo ringraziarvi non soltanto di essere stati presenti così numerosi alla cerimonia di saluto della nostra piccola Chiara, ma soprattutto per la sincera partecipazione dimostrata con una cornice carica di rispettoso silenzio ed attenzione per le bellissime parole usate da don Emilio. Sappiamo che eravate lì per noi, così come sappiamo che chi non è potuto venire era presente col pensiero. Ora la nostra vita deve continuare e la forza per farlo la prendiamo dal fatto che ci vogliamo bene, da Federico, dalle nostre famiglie, ma anche dal sostegno che ci avete portato. E forse anche perché ci ricorderemo della nostra Chiaretta così come era qui a casa con noi: quando giocava con le sue manine, faceva le sue smorfie e i suoi versetti, quando ci mostrava la linguetta perché non voleva più mangiare o quando dormiva tranquilla e serena proprio come un angioletto... A tutti voi possiamo dire solo “GRAZIE!”. Ed è un ringraziamento sincero che viene davvero dal profondo del nostro cuore Terry e Caterina Dugaro SVET LENART Dol. Miersa - Lombaj Žalostna oblietinca Jutre, petak 22. marca bo šest liet odkar naša draga mama, nona an biznona nas je zapustila. Se je klicala Teodora Tomasetig, uduova Ruc-chin, Dorica za vse. Rodila se je v Ciepini družini v Debenijem, kar se je poročila je paršla za neviesto v Lombaj, v Drečinovo hišo. Zadnje lieta jih je preživiela par hčeri Adeli v Dolenji Miersi. Nje življenje je bluo učilo za vse nas: dielo, skarb za družino an velika viera. Z veliko ljubeznijo an Žalostjo se na njo spominjajo hči Adele, sin Ernesto, neviesta, navuodi, pranavuod an vsa zlahta. PODBONESEC Zejac (Ruonac) Zapustila nas je parlietna Zena Tan doma takuo, kuk se je ankrat gajalo an takuo, ki vsi Zelmo, je za venčno zaspala Luigia Cendon, u-duova Cencig. Ginetta, takuo so jo vsi klical, je učakala 88 liet. Na telim svietu je zapustila sinuove, zeta, navuo-do an vso zlahto. Venčni mier bo počivala v Briščah, kjer je biu nje pogreb v pandiejak 18. marca zjutra. Monaco e castelli Il comitato per Azzida organizza una gita a Monaco di Baviera e castelli. Questo il programma. Mercoledì 10 luglio, alle ore 4 partenza da Azzida. In mattinata arrivo a Kehlstein, rifugio sul monte Obersalz-berg. Nel pomeriggio visita al castello reale di Herren-chiemsee su un’isola del lago di Chiemsee. Cena e pernottamento in hotel a Monaco. Giovedì 11 luglio: visita guidata di Monaco e al campo di concentramento di Da- chau. Venerdì 12 luglio: e-scursione nel sud della Baviera con visita guidata ai castelli di Hoenswangau e di Neuschwanstain. Sabato 13 luglio: partenza per Innsbruck nel Tirolo. Visita della città con guida. Nel pomeriggio visita al museo Swarovski, dove è possibile anche acquistare i famosi cristalli, quindi rientro a casa. La quota di partecipazione è di 370,00 euro. Per prenotazioni: Antonello (tel. 0432/789258 - ore serali). Giovanin je biu tu kuhinji, tu kučin, an na glas je pravu: - Oh kajšne lepe stegna ima! Kajšno kožo pozlatjeno! Kuo se lepuo kaže! Me parjema vojo jo poli- j zat! Njega žena Milica ! tam z kučine šporče, ! je zauekala: - Giovanin, ugasni ■ tist televižor, ka’ si znoreu gledat o sedmi uri zvičer tiste filme?! - Nu, nu, Milica, mi se zdi, de si ti zno-riela! Paš duo je guo-riu od “tistih” filmu! Ist sem samuo gledu raco, ki si jo ložla peč v foran! *** Dvie parjateljce sta se poguarjale. - Al si videla Maruška, kuo je liep an mlad te novi poštin? Ce ti vieš, kuo je tudi razpitan! Včera zguo-da potlè, ki je dvakrat pozvoniu, se j’parka-zu v mojo kambro, me je arzstargu to novo kikjo an me vargu napastiejo! - Te zahvalim, draga Maruška, ki si me vizala, de naš novi poštin ima tajšne navade, takuo jutre zgu-oda, priet ku pozvoni, obliečem adno staro kikjo! *** An poslanec, deputat, je kregu njega mlado ženo: - Ljubezan, ljubezan, zmieram ljubezan. Na znaš mislit an guorit druzega! Manjkul kajšankrat bi mogla spremenit argomenti - An gor mez ki bi teu rad, de bom guo-rila? - Tudi gor mez politiko, sa’ vieš, de ist sem poslanec! - Dobro. Ki misleš ti, dost krat na tiedan ljube Berluškon?!?!?! *** - Kode hodeš Bo-ženka, ki te na videm že tarkaj cajta? - Vsako jutro grem lietat po host, kjer srečam puno mladih bogatašu, ki gor na majcah imajo napisano “jogging”. - An ti, kuo se obliečeš? - Oh, ist obliečem adno majco, kjer je napisano “ljubing”! Parvo obhajilo v Matajure an v Tarbju Tel je cajt, ko naši otroc se parpravljajo na parvo sveto obhajilo. Naši gaspuodi nunci jih denejo vsake dvie lieta an lohni takuo se jih zbere nomalo kupe. Al se zmi-sleta (an tuole vprašamo tiste med vam, ki imajo od štierdeset liet napri), kar sta bli vi par parvim svetim obhajile, ki dost vas je bluo? Tle imamo dvie foto-gragije, ki nam kažejo ka-kuo je bluo tle par nas manj ku petdeset liet od tegà. Na adni (tisto tle na varh) videmo tudi monsi- vam moremo poviedat tudi imena otruok: s te prave roke so Luciano Toma-sig, Franco Balus, Franco Drecogna, Dino Rucchin, Sergio Stulin, Romano Stulin an Aldo Ruttar. Ci-čice pa so, le s te prave roke, Alda Tomasig, Elsa Balus, Fiorella Bergnach, Marta Qualizza, Adelel Bergnach, Alida Stulin, Adriana Balus, Annetta Qualizza an Maria Beu-zer. Obhaju jih je gaspuod Mario Laurencig, ki obrila bo trinajst liet odkar nas je zapustu zak tekrat nieso imiel še gaspuoda, potlè je paršu Emilio Cencig, ki je še na svojim mestu. An Buog mu di muoč an zdravje za de ga bojo imiel tam Se puno an puno liet. njorja Paskvala Gujona an takuo tudi tela je ’na par-ložnost za se zmislit še ankrat na anj, saj glih v pandiejak 25. marca bo miesac dni, odkar nas je zapustu. Fotografija je bila nare-ta v Matajure na 29. junija lieta 1953. Smo zaštiel, ki dost otruok se je tisti dan par-vikrat obhajalo: danajst puobčju an šestnajst čičic! Sedamandvajst otruok! Mislemo, de so bli vsi iz matajurske fare, pa tudi če bi na bluo takuo an de bi bli iz cielega sauonjskega kamuna, bi jih bluo vse- glih puno! Al se kajšan zapozna al pa zapozna kajšnega? Na drugi fotografiji (tisto tle zdol) videmo otrokè iz Gorenjega Tar-bja. Bluo je lieto 1957 an tudi gor jih je bla liepa skupina, če poštudieramo de so otroc iz tiste vasi, an še iz Gniduce an Police: sedam puobčju an devet čičic. Za telo fotografijo novi mataiur Četrtek, 21. marca 2002 8 Tudi v Sauodnji je manj ljudi Pogled na Sauodnjo Ki malo ljudi živi tudi v »auonjskem kamunu! Smo pregledal številke, ìumerje, ki so nam jih dal ta uradu (uficih) od anagrafe telega kamuna an smo vidli, de tudi tle, za kar se tiče prebivalstva (rendenti) smo šli v teku lieta 2001 na manj. Parvi dan lieta 2001 je camun šteu 690 ljudi: 376 noZkih an 314 Žensk. Od 1. ženarja do 21. otuberja (od tistega dneva do 31.12.2001 nam na morejo dat numerje, zak jih muorejo pregledat tisti od censimenta) se je rodilo sa-muo štier otročiču: adan puobiC an tri CiCice. Umarli so tarje možje an osam Žensk, vsieh kupe da-najst ljudi. Tle je paršlo od zuna Živet petnajst ljudi: trinajst moZkih an dvie Zenske. Proč jih je šlo pa deve-tandvajst: štiemajst moZkih an petnajst žensk. Takuo na 21. otuberja je sauonjski kamun šteu 669 ljudi: 373 moži an 296 žensk. Tu še ne tu punih deset miescu se je šlo na manj v telim kamunu za danan-dvajst ljudi: 18 žen an 3 moži. -------------- Kronaka — Senjam v Montrealu m Rema Pitažovega Na 2. marča 2002 smo praznoval (festegjal) v lepem ristorantu v Montrealu - Kanada, 65. rojstni dan Rema Cicigoi. Remo je iz Ocnegabarda, dreški kamun, iz znane Pitažove družine. Njega sestre Luciana, Gabriella an Roberta živijo v Benečiji. Sestra Norma živi pa tle v Montrealu. Na fešti (praznovanju) poleg žene Elizabeth an hčere Claudia smo bili njegovi prijatelji iz Benečije an drugi kanadeški prijatelji. Remo je v Kanadi že kakih 40 let. Do lanskega leta je delal za General Motors, narvečja fabrika avtomobilu. Pravijo, de potlè, ki so mu dal penšjon so se avtomobili General Motors poboljšale an poznajo velik uspeh na mer-katu. Remo pa je tudi velik ribolovec (peškator). Pravijo, de kod je Attila hodu ni vič rasla trava. Kod lovi Remo na ostane vič obe-dne ribe. Je tudi jagar, a tu je dru- Remo, niman nasmejan an veseu! ga šituacjon. Treba bi bilo, da njega kunjad Gino, moZ od Gabrielle, ta mez Laz bi mu pokazu, kakuo streljat. Remo, vsi tvoji prijatelji ti želmo še puno let Življenja, zdravlja an sreče! Tole pismo nam je paršlo taz Kanade. Napisano pru takuo, po sloviensko. An vsaki krat, ki tuole rata (pogostu) se čudvamo, kakuo naš ljudje po sviete se nieso pozabil na njih izik, so se še ga navadli pisat. Tle doma pa, na Žalost, pravejo, de ga na še zasto-pejo ne. Nas vprašata, če vam moremo publikat pismo an fotografijo. Ma še kakuo zvestuo! An zvestuo tudi mi uoščimo Remu an pozdravljamo njega, njega te drage an tudi vse vas, ki tam Zivta an ki imata vse nas v vašim sarcu. Buog vam di srečo an zdravje! -iovi matajur ednik Slovencev videmske pokrajine Odgovorna urednica: JOLE NAMOR Izdaja: Soc. Coop NOVI MATAJUR a.ri Predsednik zadruge: MICHELE OBIT Fotostavek in tisk: PENTAGRAPH s.r.l. Videm / Udine Redazione: Ulica Ristori. 28 33043 Cedad/Cividale Tel. 0432-731190 Fax 0432-730462 E-mail: novimatajur@spin.it Reg. Tribunale di Udine n. 28/92 NaroCnlna-Abbonamento Italija: 30 evro Druge države: 36 evro Amerika (po letalski pošti): 60 evro Avstralija (po letalski pošti): 63 evro Poštni tekoči račun za Italijo Conto conente postale Novi Matajur Cedad-Cividale 18726331 Za Slovenijo-DISTRIEST Partizanska, 75 - Se2ana Tel. 067 - 73373 2ko račun SDK Se2ana St 51420-601 27926 Letna za Slovenijo: 5.500 SfT Včlanjen v USPI Associato all’USPi VENDESI a Savogna appartamento in palazzina di recente costruzione. Telefonare allo 0432/703072 CERCO in affitto casetta o appartamento nelle Valli del Natisone. Telefonare allo 0432/727893 ore serali o mattina Ad AZZIDA vende-si appartamento bicamere, cucina in muratura compresa, garage. Telefonare alle 0432/727445 NaroCM Abbonamenti Italija 30 evro (58.000 lir) Evropa 36 evro (70.000 Ur) Amerike 60 evro (116.000 lir) Avstralija 63 evro (122.000 lir) Dežurne lekarne / Farmacie di turno OD 23. DO 29. MARCA Cedad (Minisini) tel. 731175 AFFITTASI a Moimacco villa a schiera tricamere. Per informazioni telefonare al 335/ 7070356 Planinska družina Benečije (skupaj s PD Kobarid) 19., 20. in 21. julija 2002 tisti, ki želijo se udeležiti naj se vpišejo do srede 27.marca (zaradi rezervacije hotela in avtobusa) za vpisovanje in druge informacije: Alvaro (0432/727560) Igor (0432/727631) Scooter Speed-Fight, 100 cc, colore nero/grigio, 1200 km, praticamente nuovo, vendo causa inutilizzo. Telef. 0432/724200 Miedihi v Benečiji DREKA doh. Maria Laurà Kras: v sriedo od 11.00 do 11.30 Debenje: v sriedo ob 15.00 Trinko: v sriedo ob 12.00 GRMEK doh. Lucio Quargnolo Hlocje: v pandiejak, sriedo an četartak ob 10.45 doh. Maria Laurà Hlocje: v pandiejak od 11.30 do 12.00 v sriedo ob 10.00 vpetak od 16. do 16.30 Lombaj: v sriedo ob 14.00 PODBONESEC doh. Vito Cavallaro Podbuniesac: vsaki dan od pandiejka do sabote od 8.00 do 9.00 an v lorak an četartak tudi od 17.00 do 19.00 Carnivarh: v torak od 9.00 do 11.00 Marsin: v četartak od 15.00 do 16.00 SREDNJE doh. Lucio Quargnolo Sriednje: v torak an petak ob 10.45 doh. Maria Laurà Sriednje (Oblica) v četartak od 10.30 do 11.00 Gorenji Tarbi: v torak od 9.00 do 10.00 v četartak od 11.30 do 12.00 SOVODNJE doh. Pietro Pellegriti Sauodnja: v pandiejak, torak, četartak an petak od 11.30 do 12.30 SPETER doh. Tullio Valentino Spietar: v pandiejak an četartak od 8.30 do 10.30 v torak an petak od 16.30 do 18. v saboto od 8.30 do 10. doh. Pietro Pellegriti Spietar: v pandiejak, torak, četartak an petak od 9.00 do 10.30 v sriedo od 16.00 do 18.00 V saboto od 8.30 do 10.00 doh. Daniela Marinigh Spietar: pandiejak, torak an četartak od 9.00 do 11.00 srieda,petak od 16.30 do 18.30 v saboto reperibil do 10.00 (tel. 0432/727694) PEDIATRA (z apuntamentam) doh. Flavia Principato srieda an petak vpandiejaK toraic četartak od 17.00 do 18.30 tel. 727910 al 0339/8466355 SVET LENART doh. Lucio Quargnolo Gorenja Miersa: v pandiejak, torak sriedo, četartak an petak od 8.15 do 10.15 v pandiejak an četartak tudi odi 7.00 do 18.00 doh. Maria Laurà Gorenja Miersa: v pandiejak od 8.30 do 10.00 an od 17.00 do 18.00 v torak od 10.00 do 12.00 v sriedo od 8.30 do 9.30 v četartak od 8.30 do 10.00 vpetak od 17.00 do 18.00 Za vse tiste bunike al pa judi, ki imajo posebne težave an na morejo iti sami do Spitala “za pre-lieve", je na razpolago “servizio infermieristico” (tel. 727081). Pridejo oni na vaš duorrv “Ka’ bota pisal samuo gor mez balerine?” so nas vprašal, kar smo diet fotografijo od Daire iz Bare, ki jo pleše. “Ce je kajšan balerin, parne-sita nam fotografijo!” smo odguoril. Drugi dan je bla fotografija že v našim urade. Tel balerin, srečan miez ivieh žen (adna je le ona, Daira, ta druga je Paola gor s Camice, ki živi v Franciji) je Cirillo Brescon - Petricove hiše z Sauodnje. Nie težkuo ga videt "plut” na brejarje an tiste ki plešejo z njim so ku piume, ki v luhtu barljo! Buog jim di zdravje vsem trem an vsiem njih parjateljam.