Sodobna slovenska poezija
Vida Pelc Bajkovic

Nisva
***
Nisva blizu kot sonce in dež niti daleč kot mesec z gora le en popoldanski korak ki so ga poteptali
kamni konji
***
Nihče ne pozna
tvoje in moje
posedlosti v prah
pod razmetanim ležiščem
prepleskani mlin brezkolesni
misli me dajejo
in jazz opolnočni
***
Vzkriž prestiram
preveliko senco
štajerskega kozolca
hlad iščem v razah zelenečih polken
ali me iščeš ali me v trepetliko vodnega mesta
v slikarijo pogreto
na zid sinagoge

***
Razpel si se svoji koščeni roki poglej prebadani nogi v drevaku v mulj tisočletni ujeto odvijam ležanino zlata kresilna goba
sred mrtvega čela
***
V vedru vode odseva mrk da ne pokvariš pogleda se v luno oziraš in sonce večeri s kresnico za jutri noči mimobežnost lasje vrat nogavica
ničesar več še manj
***
Zapoj o tisti okroglini line v sinjino
vročekrvni ubijalec konj šepetaj pod grivasto masko ki so ga ujeli
v zimski naliv
***
Na tej strani nisva
strun trhlih rezget v peno krvavo in