Vsako leta, ob koncu leta pregledamo in pretresemo naše delo za nazaj. Rezultati in ugotovitve nam služijo pri postavljanju novih nalog in ciljev v prihajajočem letu. Za leto 1981, ki je minilo, bomo pregledali in ocenili tri glavna področja, na katerih sloni obstoj in razvoj podjetja.
Kadrovsko področje je eno glavnih področij, za katero je potrebno posebno pazljivo skrbeti v podjetju.
V preteklem letu smo obdržali štipendijsko politiko na isti ravni kakor do sedaj in to pomeni, da smo skrbeli za izobraževanje na vseh področjih progresivno, kljub zaostrenim gospodarskim pogojem.
Zaposlovanje se je gibalo skoraj v okviru predvidenega plana, tako na področju zaposlovanja -naših štipendistov, učencev v gospodarstvu in pridobljenimi delavci od zunaj.
Potreb, ki smo jih predvideli s planom, nismo v celoti pokrili, le pri visokokvalificiranih delavcih na področje razvoja, pri nekvahificianih delavcih pa je bilo prosilcev celo več kakor smo jih lahko zaposlili.
Tudi v letu 1982 bomo zelo aktivno skrbeli za izobraževanje na vseh področjih, ker se zavedamo, da ljudje delamo tisto, kar pač znamo in da je zelo pomembno, da smo že pri izobraževanju usmerjeni na perspektivna področja.
Proizvodni program je naslednje pomembno področje. V preteklem letu smo prodajni in proizvodni plan solidno dosegli. Dosegali smo fizični obseg proizvodnje, kokon- brutto realizacijo v prodaji. Bili so le manjši izpadi med letom pri novih izdelkih, ki še niso popolnoma shodili v redni proizvodnji.
Doseganje plana pa pomeni, da smo si izbrali pravilen asortiman izdelkov in sorazmerno pravilno določili količine izdelkov glede na kapacitete. Pomeni pa tudi, da smo pri planiranju razvoja in razvijanju izdelkov v preteklih letih pravilno ocenili, kateri izdelki bodo šli na trgu.
Za leto 1982 imamo prav tako izdelan plan po a-s-ortimana in količini izdelkov, glede na proizvodne in tržne možnosti. Na našem trgu so še vedno večje potrebe po naših izdelkih, kakor so naše razvojne in proizvodne kapacitete, zato smatramo, da v letu, ki je pred nami, vemo, kaj moramo izdelovati, da ne bo med letom večjih težav.
Težave pričakujemo le pri povečanju prodaje izdelkov na razvito inozemsko tržišče. Na teh trgih še nimamo imena in tudi pri kvaliteti, rokih izdelave in ceni moramo še marsikaj storiti.
Investicije so tudi važno področje, pravzaprav so vsa tri področja kadri, proizvodni program in investicije neločljivo povezane za soliden napredek podjetja.
Na področju novih investicij v minulem letu nismo ničesar naredili, čeprav smo imeli v planu pričeti z izgradnjo proizvodnega obrata za mazalnike v Zgornji Ščavnici in izpeljavo razvojno inovacijskega projekta ,,Naprave za avtomatizacijo strege".
Pogoji kreditiranja so se v preteklem letu tako zaostrili, da tudi sedaj še nimamo oprijemljivih rokov, čeprav sta obe investiciji še naprej aktualni.
Na j ostrejši kriterij, katerega je sedaj potrebno izpolniti pri investiranju s sodelovanjem bančnega denarja in tudi svojim je, da moramo zagotoviti 50% proizvodnje za izvoz na konvertibilno področje, seveda od tiste proizvodnje, ki se ustvari z novo investicijo.
V letu 1982 smo precej oprezno planirali izvoz, vendar bo povečanje izvoza ena najtežjih nalog, najtežjih zato, ker bo treba raziskati nova inozemska tržišča, predvsem na konvertibilnem področju in pričeti prodajati naše izdelke razviti strojegradnji. Napori, ki jih bomo začeli izvajati v prihodnjem letu, bodo omogočili povečanje prodaje v letu 1983, 1984 itd,, planirati bistveno povečanje prodaje na ta tržišča.
Prodajo na razvito inozemsko tržišče moramo povečati ne samo zaradi zahtev banik pri investiranju, ampak tu-
di zato, da bomo čimprej dvignili naš tehnološki nivo celotne proizvodnje na raven razvite zapadne tehnologije. Trenutno bi bilo povečanje izvoza mnogo lažje doseči v dežele SEV-a, vendar mislimo, da se moramo potruditi z izvozom na zahtevna razvita tržišča in v nerazvite dežele. Dosedanji izvoz kaže, da je povečanje izvoza cilj, katerega je možno doseči.
Vsem članom kolektiva želimo v letu 1982 veliko sreče in uspeha
KAJ IMAMO V NAČRTIH V RAZVOJNEM ODDELKU ŽIRI?
Ker se je proizvodni program v zadnjih letih močno usmeril na področje hidravlike, je razumljivo, da to ni ostalo brez posledic tudi pri razvojnih načrtih in planih dela v razvojnem oddelku v Žireh. Čeprav delo oddelka ne zajema področja hidravlike, je nemogoče planirati razvojno delo tako, da različna področja ne bi imela skupnih točk in v mnogih primerih tudi skupnih ciljev. Najznačilnejša je skupina elektromagnetov, saj se je v primerjavi s prejšnjimi leti, ko smo imeli cilj izdelo-
vati magnete za vsakovrstno uporabo, razvoj usmeril izključno na elektromagnete za hidravliko. In kakšni so cilji na tem področju? Sodobna krmiljenja se ne zadovoljujejo več z elementi, ki jih imamo v proizvodnem programu sedaj. Krmilni ventili z direktnim ali indirektnem upravljam jem so sicer uporabljivi skoraj pri vseh zahtevah, sodobnejše konstrukcije in povezave v kombinacije s sedežnimi ventili omogočajo tudi razmeroma „mehiko" krmiljenje. Ker pa regulacija pretokov in dušenje nista preprosto in hitro nastavljiva, tudi te rešitve ne zadovoljujejo zahtev sodobnega krmiljenja. Tuji proizvajalci, specialisti za hidravliko, so že pred leti ponudili trgu rešitev tega problema s tako imenovanimi proporcionalnimi ventili. Že ime samo vsebuje tudi opis delovanja. Pretok skozi ventil je proporcionalen (sorazmeren) z vloženo močjo. Pri direktnih ventilih je vložena moč električna napetost in tok, ki se lahko enostavno regulirata. Pri indirektnih ventilih je posrednik sicer hidravlični medij (olje) oz. tlak, vendar tega krmilimo v tem primeru s pilot ventilom, ki ga je mogoče krmiliti električno. Da je to mogoče, potrebujemo tri elemente. Osnovni elementi je proporcionalni ventil, ki omogoča zvezno regulacijo pretoka — torej: kolikor premaknemo bat v ventilu, sorazmerno večji ali manjši pretok olja dobimo. Osnovni element je v razvoju v Škofji Lcki in pričakujemo dobre rezultate. Pomemben element je tudi proporcionalni elektromagnet, saj je z njim mogoče izvajati regulacijo. Tudi tukaj so tuji proizvajalci našli ustrezne rešitve, že lani pa so bili prvi primerki izdelani tudi pri nas. Tretji pomemben element je elektronska regulacija, ki jo je uspešno rešila ISKRA Šentjernej. Tako imamo za nadaljme delo vse potrebne osnovne elemente. Čaka pa nas seveda še mnogo dela, da bodo sklopi sposobni za proizvodnjo in prodajo in da bo asortiman izdelkov dovolj širok za splošno uporabo in reševanje različnih zahtev trga. Možnosti na tem področju je še veliko, saj je npr. poleg pretoka možno regulirati tudi tlak, kar pa uporabnost razširi praktično na večino elementov, ki sedaj delujejo na »klasičen" način.
Paporcionalma tehnika hidravličnega krmiljenja je v neposredni zvezi z našim razvojnim programom strežnih naprav. Te so namenjene za prijemanja, prenašanje iin vlaganje kosovnih obdelovancev — naj bo pri obdelavi ali montaži. Manjše obdelovance sicer dokaj uspešno rešujemo s pomočjo vibracijskih dodajalnikov in pnev-
*
/
/
'matsilcih elementov, pri večjih kosih in težah pa so ti 'nemočni. Obiski sejmov vedno znova potrjujejo, da se avtomatizacija v svetu vedno bolj nagiba na področje 'strežnih naprav, kakršne smo si v razvojni plan zastavili ■pri nas. Področje je izjemno široko, saj zajema najenostavnejše dodajanje (primerno orodje in hidravlični cilinder) do robotov, ki so sposobni prepoznavati obde-lovance in izbrati ustrezen program za obdelavo (največkrat varjenje v avtomobilski industriji, lakiranje itd.). Tukaj je seveda nujna uporaba računalnika.
V našem razvojnem programu, za katerega smo tudi prijavili nalogo pri raziskava lini skupnosti, zajema področje od strežnih naprav do robotike. S tem sicer ni mišljeno, da bi izdelovali računalnike, prav gotovo pa bomo morali v sodelovanju s specializiranimi proizvajalci omogočiti uporabo le-teh. To je scer časovno še dokaj odmaknjeno iplaniiirainje, zato raje poglejmo, kaj imamo namen izdelati v bližnji prihodnosti. Osnovni element strege — moduli so razvojno že v obdelavi in naslednje leto pričakujemo poizkusno proizvodnjo prvih sklopov. Iz njih je mogoče sestaviti različne strežne naprave, ki pa bodo imele stalen (fiksen) program delovanja. Električno krmiljenje bo izvedeno ,,klasično" tako, kot sedaj izdelujemo krmiljenja npr. za stiskalnice in agregate, kjer je spreminjanje načina delovanja (zaporedje gibov) praktično zelo zapleteno. Običajno je potrebno izdelati novo krmiljenje. S temi prvimi napravami bi morali predvsem zainteresirati tržišče in obenem preveriti možnosti domače tehnologije proizvodnje. Obenem pa imamo namen narediti korak naprej pri električnem krmiljenju in sicer do te stopnje, da bi pogrom delovanja lahko spreminjali odvisno od zahteve. Gre za način, 'ki ga lahko vidimo na naših NC stružnicah — program se lahko spreminja brez posegov v samo vezje krmiljenja. Naslednja, pravzaprav sočasna stopnja je uporaba proporcionalnih ventilov, brez katerih ni mogoče spreminjati dolžine gibov in hitrosti brez poseganja v hidravlično — mehanski sistem (nastavljanje dušilinih venti-
ZAPISNIKI IZ SEJ
3.	redne seje disciplinske komisije, ki se je vršila dne 11. 11. 1981 v sejni sobi DO.
SKLEP:
Tov. BERNIK Branetu se izreče ukrep prenehanje delovnega razmerja pogojno, tako da se odloži njegova izvršitev za dobo 6 mesecev, oziroma do dokončnosti izrečenega ukrepa s pogojem, da se ukrep ne bo izvršil če delavec v tem času znova ne bo kršil delovno dolžnost.
Tov. Eržen Emil, Gladek Vinko in Erznožnik Bogdan naj se s tov. Kopač Albinom pomenijo glede njegove odločitve o obveznem zdravljenju.
V nasprotnem primeru se vsi prekrški, ki jih naredi tov. Kopač Albin, prijavijo disciplinski komisiji, katere bo disciplinska komisija najstrožje obravnavala.
Tov. Jurca Branku, Buh Matjažu in Kavčič Milanu se izreče javni opomin.
Tov. Kunc Miranu in Mlinar Marjanu se izreče javni opomin.
lov, nastavljanje mehanskih omejilcev hoda). Zaradi uporabe običajnih krmilnih ventilov so omejene tudi hitrosti gibanja, saj so nenadni preklopi prehuda obremenitev za mehanske dele strežne naprave. Proporcionalni ventili omogočajo enakomerno zmanjševanje hitrosti od ustavitve. Za zahtevnejše dodajanje je tudi v tem primeru potrebno mehansko omejevanje hoda, saj ventili sami ne bi mogli zagotoviti stalno istega položaja (ponovljivosti) v preveč zahtevnih tolerancah. Menimo pa, da bi ta stopnja zadostila večino potreb, ki bi se na trgu pokazale. O nadaljmi stopnji je že bil govor. Potrebno je še točno ugotavljanje položaja in računalnik, da lahko govorimo o robotu. Omenil pa sem že, da je primerov, ki bi to zahtevali, sorazmerno malo in bi bil naš cilj usmeritev na zadovoljitev potreb, ki večini potencialnih porabnikov še odgovarjajo.
Seveda pa ne mislimo zanemariti ostalih področij dela, ki jih obravnavamo v RO Žiri, Tako bo v naslednjem letu izdelana stiskalnica z 20 Mp, potem pa naj bi bil asortimam stiskalnic zaključen. To ne pomeni, da se ne bodo spreminjale, saj je proporcionalna tehnika krmiljenja za stiskalnice zelo primerna.
Prav tako imamo v načrtih nekaj novosti pri mazalnih sistemih, vpeljavo litih skled na vibratorjih, tudi naslednje leto bomo izdelali kakšno specialno montažno napravo s področja pnevmatike. Dela in predvsem zainteresiranih kupcev je dovolj, ostaja odprto vprašanje, koliko od tega bomo uspeli uspešno (kar pomeni kvalitetno, z ustrezno ceno in razumnim rokom) plasirati v proizvodnjo in končno naročniku. Izkušnje kažejo, da je to sicer težko, da pa se z zavzetim in odgovornim delom vseh, večina stvari le da realizirati. To pa je tudi eden od osnovnih pogojev, ki so nam zagotovili program, ki tudi v prihodnosti ne grozi s pomanjkanjem dela. To pa je že veliko.
Miha Bogataj
Tov. Cankar Francu in Trček Matiju se izreče javni opomin.
Tov. Potočnik Edvardu se izreče ukrep javni opomin.
Disciplinska komisija sprejme še naslednje
SKLEPE:
1.	Prijavo o kršitvi delovnih obveznosti tov. Gladek Iva se ne obravnava, ker je s tov. Gladkom prekinjena učna pogodba.
2.	Prijavo o kršitvah delovnih obveznosti tov. Vojka Rupnika se ne obravnava, ker je tov. Rupnik na služenju vojaškega roka.
3.	Prijavo o kršitvah delovnih obveznosti tov. Štremfelj Franca ml. ter tov. Kogovšek Romana se ne obravnava, iker sta omenjena delavca sporazumno prekinila delovno razmerje.
4.	Prijavo o kršitvah učnih in disciplinskih obveznosti učencev v gospodarstvu se ne obravnava in se po-
stopek ustavi, iker se kršitve nanašajo na disciplinske prekrške učencev v gospodarstvu v času njihovega teoretičnega dela pouka in za katere so jim bili že izrečeni disciplinski ukrepi v izobraževalni ustanovi.
5.	Glede na to, da je splošna disciplina v DO padla, sprejme disciplinska komisija sklep, da bo do nada-'Ijnega sklicevala seje disciplinske komisije mesečno (ravno talko preiskovalni postopek).
6.	Opaža se vse večja onesnaženost stranišč in garde-
Seja komisije za OD, ki se je vršila dne 5. 11. 1981 v sejni sobi DO.
SKLEP:
Komisija za OD soglasno potrdi predlog zahtevnosti dela izraženo V točkah pri opravljanju del in nalog planerja — katkolanta.
Zahtevnost navedenih del znaša 361 točk.
Seja komisije za družbeni standard, ki se je vršila dne
20. 11. 1981 v sejni sobi DO.
1.	Najame se posojilo pri Samoupravni stanovanjski skupnosti v višini 2.663.244 din, ki se porabi izključno za nakup stanovanj. DO bo vsako leto pri delitvi dohodka namenila ustrezna sredstva za odplačevanje posojila — anuitet.
2.	Komisija za družbeni standard določi pooblaščena podpisnika in sicer:
— Bogataj Rado, direktor — Luznar Andra, dipl.oec., vodja EPS
3.	Z LB se sklene pogodba o mesečni vezavi sredstev iz sklada skupne porabe za reševanje stanovanjskih vprašanj. Sredstva po tej pogodbi bo DO nakazala v 12 mesečnih pologih po din 140.000,—, vezava sredstev pa veže za dobo 15 let. Po tej pogodbi bo DO koncem leta 1982 imela 3.024.000 din kreditnih sredstev, ki jih bo namenila za kreditiranje novogradenj in adaptacij. Pogodba se sklene takoj.
4.	Sklepe, odločbe ter pogodbe (v pogodbi je natančneje opredeljena lastna udeležba), strokovna služba dobitnikom stanovanjske pravice izda po obstoječem veljavnem Pravilniku o dodeljevanju stanovanj in posojil za izgradnjo in nakup stanovanj v DO ,,Kladivar" Žiri, ter po kriterijih in merilih, ki se poleg določil Pravilnika uporabljajo pri dodeljevanju stanovanj (do tega trenutka ni bilo možno izdati nobenih dokumentov o stanovanjski pravici, ker ni bila znana končna cena).
5.	Komisija za družbeni standard ugotavlja, da so posamezna določila obstoječega pravilnika že neprimerna, zato zadolžuje splošni sektor, da do konca februarja 1982 pripravi nov pravilnik vsklajen z veljavnimi zakoni in družbenimi dogovori na področju stanovanjskega gospodarstva. V tem pravilniku morajo biti zlasti opredeljene naslednje zadeve:
—	namensko varčevanje
—	organizacija in kreditiranje nakupa stanovanj v
rob ter vztrajno pisanje neprimernih gesel in opazk po stenah stranišč in vratih. Tisti člani kolektiva, ki to počno, se naj zavedajo, da s tem povzročajo materialno škodo, kakor tudi škodo na račun odnosov.
S takimi dejanji pa tudi izkazujemo svojo zrelost (nezrelost) ter svojo kulturno raven.
Disciplinska komisija zadolži splošni sektor, da o tej zadevi izda ustrezno obvestilo, komisija pa tudi sprejme sklep, da bo storilce najstrožje kaznovala.
etažnem lastništvu z ustreznim stimulativnim mehanizmom nakupa
—	sistem namenskega varčevanja ter dodeljevanja stanovanjskih kreditov delavcem za novogradnje, adaptacije ter nakup stanovanj v etažnem lastništvu prirediti tako, da bodo delavci pri dodeljevanju teh kreditov med seboj čimbolj izenačeni
—	v pravilniku opredeliti nakup kadrovskih stanovanj (okvirne vrste in količina) katere bi se dodeljevala le v te namene in pod določenimi pogoji.
Ker je bil dnevni red izčrpan, je predsednik sejo zaključil.
15. redrta seja komisije za delovna razmerja, ki se je vršila dne 20. 10. 1981 v sejni sobi.
1.	V časopisu GLAS se objavi razpis za opravljanje del in nalog delavcev s posebnimi pooblastili in odgovornostmi in sicer:
—	vodje splošnega sektorja
—	vodje proizvodno—(planskega sektorja
—	vodje knjigovodskega sektorja
Istočasno se objavijo tudi dela in naloge dveh čistilcev.
2.	Tov. Šubic Antona se z 2. 11. 1981 razporedi k opravljanju del in nalog pomožnega vrtalca v strojnem oddelku RRS
Peternelj Konrad, ki ima sklenjeno učno pogodbo za pridobitev poklica strugarja. Postopek se uredi še v Šolskem centru, se preusmeri v poklic strojnega ključavničarja.
3.	Tov. Liikair Darka se z 11. 9. 1981 razporedi k opravljanju del in nalog konistrulkter I (ima vse pogoje po Pravilniku o razvidu del oziroma nalog).
4.	Ker je tov. Frelih Milan uspešno končal tečaj ,,Work-Factor" in prav tako uspešno opravljal svoje delovne naloge iz področja normiranja, se ga z 11. 10. 1981 sprejme v redno delovno razmerje za nedoločen čas s polnim delovnim časom za opravljanje del in nalog normirca.
5.	Tov. Herega Lenčka se z 8. 9. 1981 razporedi k opravljanju del in nalog administratorja v PPS.
6.	Pripravniško dobo je opravila tov. Zalar Silva, administrativni tehnik.
V DO ni na razpolago del oziroma nalog, ki bi ustrezale njeni strokovni izobrazbi im se jo za dobo 6 mesecev razporedi k opravljanju del in nalog monter OP v montažo. Takoj, ko se pokaže možnost, se tov, Zalarjevo razporedi na ustrezno delo.
7.	S tov. Kristan Anito se sklene delovno razmerje za določen čas 3. mesecev (uvajalna doba). Delo in naloge (montiranje indikatorjev bo izvajala doma — — delo na domu).
Po 3 mesečih bo komisija za delovna razmerja ponovno sklepala o podaljšanju delovnega razmerja ali prenehanju delovnega razmerja.
Njen mentor bo tov. Kristan Anton, vodja montaže.
8.	Tov. Jurca Rado naj se v 14 dneh zglasi v DO, podpiše izjavo o samovoljni prekinitvi učnega razmerja s
1.	9. 1981, v nasprotnem primeru se učno razmerje prekine s 1.9. 1981.
9.	Z 31. 10. 1981 preneha delovno razmerje tov. Soro Vidi, na osnovi podpisanega sporazuma o sporazumnem prenehanju delovnega razmerja.
Z odhodom tov,. Soro Vide se ne izkazuje dodatnih potreb po delavcih v knjigovodskem sektorju.
10.	S tov. Luznar ing. Dragom se sklene delovno razmerje za nedoločen čas s polnim delovnim časom za opravljanje del in nalog konstrukter I v RO Škofja Loka,
11.	S tov. Manegotti Radom se sklene učno pogodbo za učenca v gospodarstvu, strojni ključavničar.
12.	S tov. Božič Brankom se sklene delovno razmerje za nedoločen čas s polnim delovnim časom za opravljanje del in nalog ostril ca orodij.
13.	S tov. Novak Igorjem se sklene delovno razmerje za nedoločen čas s polnim delovnim časom za opravljanje del in nalog pomožnega vrtalca.
14.	S tov. Temeljko Marijo se sklene v skladu z 74. členom ZOR dopolnilno delovno razmerje za opravljanje del in nalog čistilca v RO Škofja Loka. Po ZDR je potrebna taka dela in naloge enkrat letno objavljati.
16. redna seja komisije za delovna razmerja, ki se je vršila dne 18. 11. 1981 v sejni sobi DO.
1.	S tov. Trček Antonom se sklene pogodba o delu za opravljanje del in nalog čistilca s 5. 1. 1981 dalje.
2.	Komisija za delovna razmerja tov. Gantar Stani odobri koriščenje 6-mesečnega absolventskega staža. V tem obdobju ji štipendija pripada. Po preteku absolventskega staža se ji izplačevanje štipendije po pogodbi ukine.
Komisija za delovna razmerja bo ponovno sklepala o dodelitvi štipendije (nadaljevanju izplačevanja), ko bo tov. Gantar dostavila potrdilo o vpisu v višji letnik.
Zbor delavcev DO KLADIVAR Žiri, ki se je vršil dne 30. oktobra 1981 v jedilnici DO.
1.	Zbor delavcev soglasno potrdi poročila dela ter poslovanja v prvih 9. mesecih leta 1981.
2.	Zbor delavcev soglaša s predlagano delitvijo ustvarjenega dohodka v prvih 9. mesecih leta 1981.
16. redna seja DS, ki se je vršila dne 28. 10. 1981 v sejni sobi DO.
1.	Obravnava in sklepanje o samoupravnih sporazumih o ustanovitvah:
—	občinske skupnosti socialnega skrbstva
—	občinske skupnosti otroškega varstva — SIS za letališko dejavnost SR Slovenije
—	izobraževalne skupnosti za metalurško in kovinarsko industrijo v SR Sloveniji
Navedeni samoupravni sporazumi se sprejmejo.
2.	Obravnava in sklepanje o sprejemu:
—	aneksa k Samoupravnemu sporazumu o temeljih plana samoupravne stanovanjske skupnosti, aneksa k Samoupravnemu sporazumu o temeljih plana Kmetijske zemljiške skupnosti občine Škofja Loka za obdobje 1981 - 1985,
—	aneksov k temeljem plana republiških SIS materialne proizvodnje.
Navedeni samoupravni sporazumi se sprejmejo, razen aneksa k Samoupravnemu sporazumu o temeljih plana samoupravne stanovanjske skupnosti.
3.	Samoupravni sporazum o temeljih plana INDOK centra in lokalne radijske postaje občine Škofja Loka za obdobje 1981 — 1985 se sprejme in podpiše.
4.	Samoupravni sporazum o formiranju cen in medsebojnih odnosov pri oblikovanju cen proizvajalcev aparatov in naprav avtomatike nizke, srednje in visoke napetosti in njihovih sestavnih delov pri Splošnem združenju kovinske industrije Jugoslavije se sprejme in podpiše.
5.	Stiskalnica HPC-N-4 se naj proda na licitaciji. Izklicna cena je sedanja knjižna vrednost 351.280,00 din. Licitacijo objavi v dnevnem časopisu splošni sektor. licitacijski postopek vodi komisija za osnovna sredstva.
6.	Sprejmejo in potrdijo se dopolnila oziroma korekture pravilnika o razvidu del oziroma nalog v predlaganem besedilu.
Komisija za OD mora ugotoviti zahtevnosti dela, ki ga izvaja planer-kalku-lant, konstrukter-šifrer, vodja OPD, organizator ter ugotovitev posredovati knjigovodstvu zaradi obračuna OD.
Vse opise del in nalog, kakor tudi kadrovske zahteve iz predloga, se vpišejo na obrazce, ki so sestavni del pravilnika o razvidu del oziroma nalog. Ravno tako je potrebno po sprejetju dopolnil oziroma korektur v pravilniku dopolniti posamezne organizacijske sheme skladno s tem predlogom.
7.	Tov. Erznožnik Bogdan, vodja splošnega sektorja je prečita! SKLEP o ustavitvi postopka preizkave, ki je bila izvedena s sklepom Temeljnega sodišča v Kranju po preizkovalnem sodniku zoper Venčeslava Ambrožiča zaradi suma kaznivega dejanja, zlorabe položaja ali pravic odgovorne osebe po čl. 133/11 KZ SRS.
8.	Obravnava pobude, ki jo je posredoval družbeni pravobranilec.
Družbeni pravobranilec je posredoval pobudo, s katero predlaga DS, da analizira dela, opravljena po pogodbah o delu, in nadurno delo ter da sprejme
sklepe za omejevanje teh oblik dela.
Splošni sektor je pripravil pregled nadurnega dela v letu 1980 in 1981, Delavski svet je analiziral opravljeno nadurno delo ter dela po pogodbah.
Zbrani podatki o opravljenih nadurah po sektorjih in oddelkih je razvidno, da je število opravljenih nadur iz leta 1980 do 1981 občutno padlo.
Dopis, ki je bil posredovan Družbenemu pravobranilcu samoupravljanja v Škofji Loki, obsega 3 tipkane strani in je sestavni del zapisnika.
9.	Plan SISEOT za leto 1982:
Plan izvoza za leto 1982 je izdelan na osnovi obsega izvoza po kooperacijski pogodbi s firmo Pesto Wien. Plan uvoza obsega uvoz blaga po kooperacijski pogodbi (80% izvoza) in uvoz blaga za gotovino (65% od 20% izvoza). Saldo deviznih prilivov je negativen zaradi plačila inozemskih kreditov, za katere predvidevamo nakup na deviznem trgu.
7.	izredna seja delavskega sveta DO KLADIVAR Žiri, ki se ja vršila dne 2. 11. 1981 v sejni sobi DO.
1.	DS je obravnaval poročilo o doseženih rezultatih poslovanja DO v 9. mesecih in ga sprejel.
DS ugotavlja, da je zbor delavcev dne 30. 10. 1981 obravnaval rezultate dela in poslovanja v devetih mesecih ter z osebnim izjavljanjem potrdil in sprejel predlagano začasno delitev ustvarjenega dohodka.
2.	S 1. 10. 1981 se poveča vrednost točke iz 0,21 na 0,23 din brutto.
3.	Delavski svet določi postopek korektur in dopolnitev pravilnika o razvidu del oziroma nalog ter preverke zahtevnosti dela (analitske ocene) in sicer v dveh fazah :
—	korekture in dopolnitve k pravilniku o razvidu del oziroma nalog se izvedejo ter potrdijo do 31. 12. 1981,
—	preverka zehtevnosti dela (analitska ocena) se izvede in sprejme do 31. 3. 1982.
4.	Z inventuro materiala, polizdelkov in izdelkov, ki je bila izvedena v dneh 22. 7. do 8. 8. 1981 (inventurne komisije je DS imenoval na svoji seji dne 21. 7. 1981), smo prenesli sistem ročnega knjiženja na sistem strojnega knjiženja na področju materialnega poslovanja (material, polizdelki, izdelki).
5.	Na podlagi 28. in 27. člena Zakona o knjigovodstvu
(Uradni list SFRJ št. 58/76) in na podlagi 13. člena Pravilnika o knjigovodstvu DO KLADIVAR Žiri, DS imenuje sestav posameznih inventurnih komisij za popise.
Člani DS imenujejo sledeče inventurne komisije:
Centralna inventurna komisija:
—	Miha Bogataj, predsednik
—	Marija Oblak, član
—	Vinko Gladek, član
Komisija za izvedbo popisa zalog materiala:
—	Tone Mlinar, predsednik
—	Alojz Kogovšek, član
—	Maks Plesec, član
—	Iztok Kavčič, član
—	Franc Temelj, član
—	Marjan Peternelj, član
—	Bojan Kržišnik, član
—	Miro Pagon, član
—	Janez Žakelj, član
—	Franko Božič, član
—	Valentina Žust, zapisnikar
Komisija za izvedbo popisa proizvodnje v teku in polizdelkov:
—	Mirko Govekar, predsednik
—	Jože Klemenčič, član
—	Janez Starman, član
—	Jože Frelih, član
—	Janez Kosmač, član
—	Martina Dolenc, zapisnikar
Komisija za izvedbo popisa gotovih izdelkov
—	Vinko Podobnik, predsednik
—	Marjan Potočnik, član
—	Jože Bogataj st., član
—	Helena Kosmač, zapisnikar
Komisija za izvedbo popisa drobnega inventarja
—	Jože Pivk, predsednik
—	Janez Kosmač, član
—	Ciril Kacin, član
—	Vinko Rudolf, član
—	Lenčka Herega, zapisnikar
Komisija za izvedbo popiha osnovnih sredstev
—	Andrej Starman, predsednik
—	Stanko Slabe, član
—	Janez Primožič, član
—	Marija Mlakar, zapisnikar
Komisija za izvedbo popisa denarnih sredstev, vrednostnih papirjev
—	Jože Zupančič, predsednik
—	Tone Kristan, član
—	Jana Trček, član
Komisija za izvedbo popisa terjatev in obveznosti do kupcev in dobaviteljev
—	Jože Bogataj, predsednik
—	Franc Mohorič, član
—	Silva Zalar, član
Pri inventuri sodelujejo tudi skladiščniki:
—	Pavel Krvina
—	Janez Oblak
—	Bojan Polenšek
—	Franc Štremfelj
—	Albin Kopač
GRADILI SMO S SKUPNIMI MOČMI
Žirovske delovne organizacije združujejo po samoupravnem sporazumu 4% od brutto OD. Na tak način se zadnja leta zbere blizu 10 milijonov dinarjev, skupaj z drugimi finančnimi prilivi (tudi prispevki krajanov) pa je bilo zadnja leta zagotovljeno za izgradnjo infrastrukture (komunalnih objektov) povprečno okrog 15 milijonov dinarjev.
V	letu 1981 je bilo zbranega še nekoliko več denarja oz. je nekaj še iz leta 1979.
In kaj smo s tem denarjem gradili v letošnjem letu?
1.	Vsem skuipaj je gotovo najbolj poznana gradnja sekundarne kanalizacijske mreže med potokoma Ra-čeva in Rakulkom, Zgradili smo 7065 metrov kanalov (kar 1300 metrov več, kot pa smo v začetku leta planirali) in za to gradnjo porabili okrog 8 milijonov dinarjev.
Približno polovica potrebnih finančnih sredstev smo zbrali s samoprispevkom krajanov (krajevni samoprispevek).
2.	V tem letu smo prav tako zgradili prepotrebno dovozno pot in parkirišče, ter mrliško vežico na pokopališču Dobračeva. Gradnja je veljala okrog 8,5 milijonov dinarjev.
Prihodnjo pomlad pa bomo še primerno uredili okolico objekta (humuziranje, zazelenitev in zasaditev drevnine).
3,	Tretji pomemben objekt, ki je bil dograjen v tem letu je most čez Soro na Ledinici. Ob tem je bila delno sanirana tudi prečna struga v neposredni bližini novega mostu.
Gradnja je veljala dobre 4 milijone dinarjev.
4.	V letošnjem letu smo zastavili tudi gradnjo telefonske mreže. Centrala v kontejnerju je bila povečana iz 400 na 800 priključkov, tik pred zimo pa so delavci Podjetja za avtomatizacijo prometa PA P iz Ljubljane zastavili gradnjo krajevne telefonske mreže.
UREDNIŠKEMU ODBORU GLASILA „KLAD
Uvodoma se opravičujem, če nisem popolnoma prav zapisal naslova, vendar so iz zadnjih številk glasila izginili ..personalni podatki" glasila.
No, moj namen ni, da bi kritiziral, ampaik bi rad čestital vsem Vam, ki ste skozi krizna obdobja vztrajali in uspeli, da se je tovarniško glasilo obdržalo. Menim, da je s članki mladih tudi pridobilo na zanimivosti. Da bi še bolj popestrili vsebino predlagam, da uvedete nekaj stalnih rubrik:
1. NASI SODELAVCI . . . ali ALI SE POZNAMO . . .
V	vsaki številki bi predstavili člana (ali pa po 2 ali 3) našega kolektiva. Dejstvo je, da se zelo slabo poznamo med seboj. Predstavitev bi morala biti s fotografijo in nekaj standardnih vprašanj. Na ta način bi lahko sodelavci povedali svoje mišljenje in predloge, kako bi posamezne stvari še izboljšali. V kolikor bi se odločili za to rubriko, nikar ne začnite pri starejših ali pa delavcih z „vrha".
V letošnjem letu smo za izgradnjo telefonskega omrežja namenili okrog 6 milijonov dinarjev, drugo leto, ko bo gradnja v polnem razmahu pa bomo potrebovali dosti več denarja.
5.	Zgradili smo tudi nekaj na videz manj pomembnih, vendar zelo potrebnih manjših objektov kot so: TV pretvorniki, transformatorske postaje in podobno.
6.	Delovne organizacije in ostali krajani v Žireh pa so skupaj s samoupravnimi interesnimi skupnostmi združevali sredstva za gradnjo nekaterih prepotrebnih ob-jetkov. Na tak način je zgrajen nov gasilski dom na Dobračevi in nova poslopja lekarne.
7.	Končno naj omenim še gradnjo skupnega zaklonišča v industrijski coni, ki ga gradijo (sofinancirajo) delovne organizacije:
-	Etiketa,
— Kladivar in
-	KGZ Sora.
Gradnja bo veljala okrog 6,5 milijonov dinarjev.
Ugotovimo torej lahko, da je bilo v letu 1981 v Žireh precej zgrajenega, to pa smo dosegli le zato:
—	ker so se delovni ljudje v kraju za korak odločili zavestno in samoupravno,
—	ker je bila gradnja vnaprej planirana in kar je še posebej pomembno,
—	pravočasno smo pripravili vso potrebno investicijsko dokumentacijo.
Pomembno je tudi dejstvo, da nam je preko naših delegatov v samoupravnih interesnih skupnostih uspelo „pri-boriti" del potrebnega denarja oz. izposlovati prioriteto za nekatere gradnje.
S skupnimi močmi in organizirani bomo tudi v bodoče lahko gradili še ostale potrebne komunalne objekte.
J. P.
R"
2.	DRUGI O NAS ... ali REKLI SO . . .
V	tej rubriki bi imeli intervju s predstavniki družbenopolitičnih organizacij, družbeno upravnih organizacij in gospodarstva. To so lahko iz kraja, občine ali republike (npr. Viktor Žakelj, Janko Smole, Boštjan Barbarič, Zdravko Krvina etc.).
Tu bi ravnotako lahko pridobili na spoznanju, kaj menijo drugi o nas in splošni situaciji v industriji ter, kaj bi lahko izboljšali.
3.	NOVO PRI NAS IN NA TUJEM . . . ali STROKOVNE NOVICE . . .
V	tej rubriki bi iz dostopnih literatur in časopisov prepisali vesti, ki so povezane z našo stroko in razvojno usmeritvijo. To bi bilo lahko v telegrafskem stilu. Lahko bi za pripravo zadolžili vodjo TS ali mene.
Zavedam se, da sem v predlogih nakazal samo nekaj stvari in da jih boste morali določiti v detaljih na vaših sejah.
Z najboljšimi željami za bodoče, tovariški pozdrav!
Anton Beovič
Ker je to prvo tovrstno pisanje, ki smo ga prejeli, smo se odločili, da ga objavimo. Mogoče bo za vzpodbudo tistim, ki tudi imajo dobre predloge za izboljšanje našega glasila, pa ne vedo ravno, kaj bi z njimi.
Tovarišu Antonu Beoviču se za predloge najlepše za-
hvaljujemo, obenem pa se mu opravičujemo, ker je nekajkrat res manjkal kolofon, vendar upamo, da se to ne bo več dogajalo. Predlagane rubrike bomo uvedli in upamo, da bodo tudi stalne.
Uredništvo
ALI SE POZNAMO?
Uvajamo novo rubriko, katere namen je popestriti glasilo, predvsem pa spregovoriti o delavcu, njegovem življenju, pa tudi o tem, kako se počuti v naši sredini. Radi bi vam predstavili, kako živijo naši delavci, znanci, prijatelji, kaj jih žarnima, s čim se ukvarjajo. Če se bomo spoznali tudi z druge plati in ne samo kot delavci za strojem ali pisalno mizo, se bomo lažje pogovorili in usklajevali naše želje in potrebe.
Ko sem dobil nalogo pripraviti rubriko, sem se srečal z vprašanjem, koga naj izberem kot prvega, ki bi ga predstavili. V glavo mi je šinila misel: ,,Če je to že prvi sestavek te rubrike, pa naj bo predstavljen tisti, ki bo prišel zjutraj med prvimi na delo".
Bil je ponedeljek, ki je za nekatere najbolj neprijeten dan v tednu, toda JEREB PETER je prišel tudi ta dan kot ponavadi, zgodaj na delo. Mirno, z resnim obrazom je stopil proti delavnici in žigosal svojo kartico.
Ko sem ga nagovoril, mi je povedal, da mu je zgodnje prihajanje na delo postala navada in vedno pride malo prej, da se lahko v miru pripravi in ob določeni uri začne z delom. Zdi se mu, da bi mu predolgo spanje prej škodilo kot koristilo in da človek, čim starejši je, tem manj spanja potrebuje.
Je delavec v strojnem oddelku, razporejen na delovno opravilo vrtalec I. V Kladivarju je zaposlen že dve leti in pol in pravi, da je z delom zadovoljen, pa tudi nad zaslužkom se ne pritožuje. Misli, da je za dobro delo zelo važna zavest vsakega posameznika in je pomembno, da človek z lastno voljo skuša narediti čim več in čim boljše, saj bomo le tako dosegli zaželjene rezultate.
Kriza, ki bo še prišla, bo vplivala na vse, toda Peter je dejal, da dokler bo delo in kdor bo hotel delati, bo še lahko zadovoljivo živel.
Povprašal sem ga nekaj iz njegovega življenja in povedal mi je, da se je rodil leta 1936 v zakotni dolini Žirovnici in se pri tem nasmehnil, rekoč: ,,Tam, kjer je bog s praznim Žakljem mahal". Po domače se je pri njih reklo pri Peku in imeli so precej vel.iko kmetijo. V družini je bilo sedem otrok, in sicer 5 fantov in dve dekleti. Že v mladosti so morali poprijeti za vsako delo, zato se Peter še danes dela ne brani in rad priskoči povsod, kjer je potrebno. Med vojno je do italijanske kapitulacije hodil v italijansko šolo, po vojni pa je obiskoval šolo na Vrsniku. Ker je bil njegov oče pravi kmet, ki mu je bila poroštvo za dobro življenje delovna roka in ne znanje iz šol, se otroci niso šolali več kot je bilo nujno potrebno. Mati je bila mnenja, da tudi šola nekaj pomeni, zato je eden izmed bratov vseeno končal še poklicno šolo.
Peter se je prvič zaposlil leta 1960 v rudniku v Idriji, kjer je delal šest let, nato pa je prišel v Zi,ri. Tu si je zgradil hišo in si ustvaril družino. Najprej je delal na žagi pri Modrijanu, nato pri žagi KGZ v Žireh, nazadnje pa je prišel v Kladivar. Na Dobračevi ima dve hčeri, od katerih je ena prav tako zaposlena v naši DO. Ker poprime za vsako delo, se tudi gospodinjskih opravil ne brani in s ponosom je povedal, da vsak drug teden, ko je dopoldne sam doma, pripravlja tudi kosilo za svojo družino, saj tudi žena, kot on, dela na izmene. Ob prostem času pa se ukvarja z lovom. Vključen je pri lovski družini DOLE in ima doma že precej trofej, saj že od mladih nog rad hodi v gozd. Pred petnajstimi leti je ustrelil prvega gamsa, ki zadnje čase v teh krajih niso redkost. Lovec je že sedemnajst let in v tem času je doživel že veliko lovskih užitkov. V lovski družini večkrat prirejajo tudi razna tekmovanja in skupne love, kar še popestri lovsko življenje.
To nam je povedal Peter. Sprva je bil bolj redkobeseden, nato pa se je razgovoril in iz njegovega pripovedovanja smo zvedeli marsikaj zanimivega. Želimo mu, da bi bil še naprej tako vesten delavec, da bi prihajal na delo z veseljem in zadovoljen odhajal domov, pri lovu pa dober pogled.
Ciril Kacin
NOVO PRI NAS IN NA TUJEM . . .
. . . Nemška svetovalna firma »Roland Berger + Partner" iz Miinchna je izvedla anketo in analizo pri uporabnikih NC — obdelovalnih strojev. Študijo je finansiralo 10 izdelovalcev obdelovalnih centrov v BDR. Študija je pokazala, da so na področju NC obd. centrov
Japonci proti Nemčiji v svetovnem merilu iz razmerja 3 : 1 zmanjšali na 2 : 1. Še huje je v sami Nemčiji, kjer Japonci držijo 30% trga, kaže pa, da bodo dosegli 50% udeležbo pri NC obd. centrih.
Po mišljenju raziskovalcev imajo japonski izdelovalci
4 prednosti: prednost v krmilnih sistemih (FANUC), cenejšo proizvodnjo, boljše poznavanje trga ter strategijo, ki ima osnovno izdelavo strojev za serijske proizvode konjukturnih artiklov.
Raziskava kaže, da pa bo v naslednjih letih rastlo zanimanje po malih obdelovalnih centrih. Prav pri teh strojih obstoji potreba tudi po posebnih izvedbah in specialnih problemskih rešitev, kjer je poznana tradicija nemške strojegradnje. Prednosti nemške kvalitete se celo lahko kompenzirajo z cca 15% višjo ceno. Prva reakcija nemških proizvajalcev se kaže v zožitvi programov in serijski izdelavi malih standardnih centrov.
. . . Pri nas je bilo dne 12. in 13. novembra posvetovanje o avtomatizaciji proizvodnje. Tu je želela znanost (beri Univerza in Inštitut Jožef Stefan) predstaviti proizvodnji, kako naj se avtomatizira. Od otipljivejših stvari je bila tudi predstavitev razvojnega projekta proizvodnje težkih obdelovalnih strojev z numerično krmiljenimi pogoni. Nosilci projekta so FS, ZPS, ISKRA. Res je, da moramo v SFRJ upoštevati strateške razloge pri proizvodnji obdelovalnih centrov, vendar nam interes po Vključevanju v mednarodno delitev narekuje ponovno preverbo začrtanega programa.
... Po EIR povzemamo, da je Poljska v preteklem obdobju kupila preko 600 licenc od kapitalističnih dežel. Skupni stroški nakupov niso poznani, pač pa se da izračunati po sledečem: vsaka licenčna odškodnina je
ZANIMIVOSTI Z DELOVNEGA MESTA
KADROVSKE NOVICE
V času od 11. 10. do ,9. 12. 1981 so delovno razmerje z lavci naše DO sklenili:
Jereb Brigita, NK delavec — monter OP Luznar Drago, ing. str. - konstrukter I Novak Igor, NK delavec — PPS strojni oddelek Božič Branko, KV ključavničar - ostrilec orodja Kristan Anita, NK delavec — monter OP
ANEKDOTA Z DELOVNEGA MESTA
K delovni mizi so pristopili trije delavci. Dva sta takoj zgrabila za delo, tretji pa ju je smehljaje opazoval. Ja-
veljala cca 1 milijon USA dolarjev, potrebna oprema, naprave in stroji so po licenci povprečno 6 milijonov USA dolarjev, k temu pa moramo prišteti še potreben zapadoi repromaterial, ki znese po licenci letno cca 1,5 milijona USA dolarjev.
V istem času je Poljska izvozila tudi 150 licenc v povprečni vrednosti 200.000 USA dolarjev po licenci.
Menim, da je iz podatkov razvidno, čemu nujno potrebujemo lastno RR dejavnost, bodisi v okviru družbe ali podjetja.
. . . Energetska kriza je na Zapadu povzročila, da je nastala že kar politična formula vseh strank geslo: „Proč od olja". Dejansko se tudi potreba po nafti zmanjšuje do 7,5%. Kljub temu pa bo po podatkih Exxon-a svetovna potreba do leta 1990 narastla za 30%. Svojevrstno pot pri tem so ubrali Francozi. Z vsako novo jedrsko centralo prihranijo cca 1 mio ton nafte letno. Francija računa, da bo leta 1990 električna energija, pridobljena iz termoelektrarn na nafto stala 2,5 din/kWh, iz termoelektrarn na premog 1,7 din/kWh, ter iz jedrskih elektrarn 1 din/kWh.
Razlog več za JE?
Podatki povzeti po:
1.	Werkstatt und Betrieb 9
2.	Avtomatizacija proizvodnje
3.	4. Europa Industrie revue 6
Na vsakem delovnem mestu se lahko zgodi kup zanimivosti, ki jih na takih mestih ne bi pričakovali.
Zadnjič smo kopali poleg jedilnice temelje za novo kolesarnico, Tam je bil navožen grušč in ko sem ga odmetaval, sem bil nemalo začuden, ko sem med kamenjem zagledal obliko srca. Pobral sem ga in bil je za pol kilograma težak kamen, ki je imel obliko srca. Pokazal sem ga sodelavcem in vsi so bili presenečeni. Da bi to zanimivost videlo čimveč ljudi, sem ga obesil pred vhodom v tovarno, kjer je še sedaj, ko pišem to kamnito pripoved. S to svojo zgodbico mislim potolažiti tudi tiste, ki imajo srčno bolezen, da se srce lahko tudi celo najde in to še posebno odporno proti ognju, mrazu in drugim nevšečnostim.
Rajko Primožič
Iz JLA sx> se .vrnili:
Homec Zoran, KV str. ključavničar — monter OP Šubic Bojan, KV str. ključavničar — izdelovalec orient. Delovno razmerje je prenehalo:
Soro Vida, ekonom, tehnik — finančni knjig.
Trenutno je v DO KLADIVAR zaposleno 242 delavcev.
Janez Vidmar
ka je vziel v roke manjši kos železa in ga začel piliti, pri čemer se je trudil, da bi bila ploskev čimbolj ravna.
Pepe je vpel v primež svoj 'kos in ga začel sunkovito drgniti s pilo, hoteč izpiliti oblino. Luka, ki je stal ob strani, je nagajivo prišepnil Jaku: ,,Poglej, kako ti Štiha. Pa veš, zakaj mu gre piljenje oblin tako dobro od rok?"
,/Ne, ne vem", je Jaka vpraša j oče pogledal proti Pepetu. „Zato, ker se je Pepe učil piliti pri ..Šuštarjih", je odgovoril Luka, z enim očesom poškilil proti Pepetu in odkorakal po delavnici.
SKLICUJEM ZBOROVANJE
Andrej Birvar
Naj pride Viktor
ki vsak dain prebira Kapital
in drugače pije kakor krava
naj pride Malči
ki se noč in dan kurba
da že čisto razmajano hodi
naj pride njena mati
ki zbira premog v prahu za plinarno
in drugače krade kakor sraka
naj pride Ludvik
ki se je obesil med oblekami v omari
ker je Hedo našel z drugim
naj pride Beda ta prašiča
ki jih je vseh pet pripravila do štrika
in zdaj leži že s šestim
naj pride Vrišar
ki bi rad poklal vse južne brate
ker spravljajo Slovenijo na kant
naj pride Kert
ki je pobegnil v Nemčijo
ne da bi do zdaj karkoli pisal
naj pride Kertovka
ki je medtem rodila
in postala kurba na kvadrat
naj pride vsa ta naša fabriška četrt
na Glavni trg da ji rečem
k vragu
K vragu pa tak proletariat ki že dolgo več ne zna
nositi transparentov
ki že dolgo več ne ve
kaj pomeni štrajk
ki že dolgo več ne ve
kaj je to Internacionala
ki že dolgo več ne zna
prisegati na kladivo in srp
ki čepi v zaporih le zato
ker ne more plačati sodnika za prekrške
ki vsalk čas kozla na Marxa Lenina
in delavsko samoupravljanje
k vragu pa tak proletariat
k‘i bi prodal fabriko
za kozarec žganja
za prvo kurbo na vogalu
alii za škatlico smrdljive drave
Dajte
zginite nazaj
pod smrdljivo nebo
pod strehe z rahitično vdrtimi slemeni
med ulice in razne prehode
kamor vodijo postarane gospe
svoje cucke na večerno scanje
zginite nazaj
in dajte si drugo ime
pravim vam dajte si drugo ime
da ne boste žalili Oktobra,
in Pariške komune
NOVOLETNA KRIŽANKA S PREGOVOROM
Scskfvil ih risal
kocin C.
razšir.
rastlina
pod
Romulov
brat
tuEGOVCR.
Olimpijsk
pomiriltV
Ičogov&k
Rado
igre
kmetij-
zadruge)
sLcvao.bcQ bfiskict iri grome*
/ec
starin
ifevnik
vojaško sporočilo Pančevo
stavčni
člen
delavec
peorovPO
(Vanjo)
del
dirke
listavec.
Astalin
del imena irem.
indij.
olrabi ž
Voditelja
konice
Lj v bijem. banka
broz. država
rrem sl>k.
hrvaški
PCTltOL
in grafik (Mat) __
goro V je.
v Indiji
..Kladivar" je glasilo KLADIVARJA, tovarne elementov za avtomatizacijo Žiri, Dobračeva-s p.o.
Ureja ga odbor za obveščanje:
Martina Mlakar, Ciril Kacin, Janez Primožič, Franc Temelj
Izhaja dvomesečno, naklada 300 izvodov Tisk: Embalažno grafično podjetje Škofja Loka